<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>T-545/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018TJ0545</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2019:578">EU:T:2019:578</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>6</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>6</PAGE.TOTAL><AUTHOR>T</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20190911">11. 9. 2019</DATE> – Zadeva T‑545/18</HT></P><P><HT TYPE="SC">YL/Komisija</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Splošnega sodišča</HT> (deveti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20190911">11. septembra 2019</DATE><NOTE NUMBERING="STAR" TYPE="FOOTNOTE" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: francoščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Javni uslužbenci</KEYWORD><KEYWORD>Uradniki</KEYWORD><KEYWORD>Napredovanje</KEYWORD><KEYWORD>Napredovalno obdobje 2017</KEYWORD><KEYWORD>Odločba, da tožeča stranka ne napreduje v naziv AD 7 z učinkom od <DATE ISO="20170101">1. januarja 2017</DATE></KEYWORD><KEYWORD>Člen 45 Kadrovskih predpisov</KEYWORD><KEYWORD>Člen 9(3) Priloge IX h Kadrovskim predpisom</KEYWORD><KEYWORD>Zloraba pooblastil</KEYWORD><KEYWORD>Disciplinska kazen</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi T‑545/18,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">YL</HT>, uradnik Evropske komisije, ki ga zastopata P. Yon in B. de Lapasse, odvetnika,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Evropski komisiji</HT>, ki sta jo sprva zastopali L. Radu Bouyon in R. Striani, nato L. Radu Bouyon in B. Mongin, agenti,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS></PARTIES><P>zaradi predloga na podlagi člena 270 PDEU za, prvič, razglasitev ničnosti odločbe Komisije, o kateri so bili zaposleni na tej instituciji obveščeni <DATE ISO="20171113">13. novembra 2017</DATE>, da tožeča stranka v napredovalnem obdobju 2017 ne napreduje v naziv AD 7, drugič, napredovanje tožeče stranke v naziv AD 7 z učinkom od <DATE ISO="20170101">1. januarja 2017</DATE> in, tretjič, odškodnino za škodo, ki je domnevno nastala tožeči stranki,</P><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),</P><P>v sestavi S. Gervasoni, predsednik, K. Kowalik-Bańczyk (poročevalka), sodnica, in C. Mac Eochaidh, sodnik,</P><P>sodna tajnica: M. Marescaux, administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20190703">3. julija 2019</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Tožeča stranka, YL, je uradnik, ki je od <DATE ISO="20100516">16. maja 2010</DATE> zaposlen v Generalnem direktoratu (GD) [<HT TYPE="ITALIC">zaupno</HT>]<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NOTE.ID="E0002"><P>Prikriti zaupni podatki.</P></NOTE> Evropske komisije. Od <DATE ISO="20120101">1. januarja 2012</DATE> je razporejen v naziv AD 6.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Tožeča stranka je bila od <DATE ISO="20140106">6. januarja 2014</DATE> do <DATE ISO="20160115">15. januarja 2016</DATE> na dopustu iz osebnih razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Organ za imenovanja (v nadaljevanju: OI) Komisije je z odločbo z dne <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE> (v nadaljevanju: odločba z dne <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE>) tožeči stranki naložil kazen nazadovanja v stopnji, ker je ta, prvič, <DATE ISO="20130618">18. junija 2013</DATE> neupravičeno pridobila dan bolniškega dopusta, med katerim se je udeležila politične dejavnosti, drugič, na svoji zasebni spletni strani <DATE ISO="20140206">6. februarja 2014</DATE> objavila <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>polemičen<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> članek v zvezi z Evropsko unijo, ne da bi o tem predhodno obvestila OI, tretjič, med 11. aprilom in 1. majem 2014 novinarjem poročala o dejstvih, ki bi lahko ustvarila tveganje za ugled Komisije, četrtič, čeprav je bila na dopustu iz osebnih razlogov, OI ni obvestila o tem, da je bila <DATE ISO="20140330">30. marca 2014</DATE> izvoljena na politično funkcijo, in petič, med 25. februarjem in 15. aprilom 2014 opravljala zunanjo dejavnost, ne da bi za to predhodno pridobila dovoljenje OI.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Tožeča stranka ni izpodbijala odločbe z dne <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Generalni direktor GD [<HT TYPE="ITALIC">zaupno</HT>] je novembra 2017 tožečo stranko pisno obvestil, da bo v skladu s priporočili skupnega odbora za napredovanje napredovala v naziv AD 7 z retroaktivnim učinkom od <DATE ISO="20170101">1. januarja 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>OI je <DATE ISO="20171113">13. novembra 2017</DATE> objavil seznam uradnikov, ki so napredovali v napredovalnem obdobju 2017. Na temu seznamu ni bilo imena tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20180212">12. februarja 2018</DATE> vložila pritožbo zoper odločbo OI, da tožeča stranka ne napreduje. Med drugim je trdila, da OI za ta namen ne bi smel upoštevati odločbe z dne <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>OI je <DATE ISO="20180608">8. junija 2018</DATE> pritožbo tožeče stranke zavrnil, ker člen 45 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) ne vsebuje izčrpnega seznama meril, ki jih je treba upoštevati pri preučitvi primerjalnih odlik, ki jo določa ta člen, zato se je odločba z dne <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE> pri tej preučitvi lahko upoštevala. Poleg tega je navedel, da je eno od teh meril lahko tudi pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>ravnanje v službi<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Postopek in predlogi strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20180911">11. septembra 2018</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo. Komisija je <DATE ISO="20181214">14. decembra 2018</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila odgovor na tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>odločbo, da tožeča stranka v napredovalnem obdobju 2017 ne napreduje v naziv AD 7, razglasi za nično;</P></ITEM><ITEM><P>odločbo o zavrnitvi njene pritožbe razglasi za nično;</P></ITEM><ITEM><P>odredi, da napreduje v naziv AD 7 z učinkom od <DATE ISO="20170101">1. januarja 2017</DATE>;</P></ITEM><?PAGE NO="3"?><ITEM><P>ji dodeli odškodnino, ocenjeno na 100.000 EUR, zaradi sprejetja odločbe, da tožeča stranka v napredovalnem obdobju 2017 ne napreduje v naziv AD 7;</P></ITEM><ITEM><P>Komisiji naloži plačilo stroškov, ocenjenih na 10.000 EUR.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>tožbo zavrne;</P></ITEM><ITEM><P>tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Najprej je treba spomniti, da sta v skladu z ustaljeno sodno prakso pritožba uslužbenca in njena zavrnitev s strani pristojnega organa del zapletenega postopka, tako da tudi če je pravno sredstvo formalno vloženo zoper zavrnitev pritožbe uslužbenca, je njegova posledica ta, da Splošno sodišče odloča o aktu, ki posega v položaj in zoper katerega je bila vložena pritožba (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19890117">17. januarja 1989</DATE>, <NAME.CASE>Vainker/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>293/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:8">EU:C:1989:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0008">8</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181025">25. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>KF/SATCEN</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑286/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:718">EU:T:2018:718</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0115">115</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da je treba predlog za razglasitev ničnosti odločbe OI, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke, obravnavati kot predlog za razglasitev ničnosti odločbe, da tožeča stranka v napredovalnem obdobju 2017 ne napreduje v naziv AD 7 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Čeprav tožeča stranka formalno navaja dva ločena tožbena razloga, pri čemer se prvi nanaša na očitno kršitev pravnega pravila, drugi pa na zlorabo pooblastil in postopka, je treba šteti, da sta ta tožbena razloga v bistvu en tožbeni razlog, ki se nanaša na to, da je upoštevanje odločbe z dne <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE> pri preučitvi primerjalnih odlik, ki jo določa člen 45 Kadrovskih predpisov, povzročilo, da se še drugič sankcionira za ista dejstva. Tožeča stranka tako trdi, da je OI hkrati kršil člen 45 Kadrovskih predpisov, člen 9(3) Priloge IX h Kadrovskim predpisom in načelo <HT TYPE="ITALIC">non bis in idem</HT> ter povzročil zlorabo pooblastil in postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Komisija izpodbija trditve tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>V skladu s členom 9(3) Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki povzema splošno načelo Unije <HT TYPE="ITALIC">non bis in idem</HT>, se za eno kršitev dolžnosti lahko izreče le ena disciplinska kazen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Poleg tega iz členov 44 in 45 Kadrovskih predpisov izhaja, da drugače kot napredovanje v plačilnem razredu, s katerim se načeloma uradniki po določenem času avtomatično uvrstijo v višji plačilni razred, pa uradniki napredujejo šele po preučitvi primerjalnih odlik uradnikov, ki so upravičeni do zadevnega napredovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da je v skladu s členom 9(1) Priloge IX Kadrovskih predpisov odlog povišanja v stopnji, tako kot <HT TYPE="ITALIC">a fortiori</HT> nazadovanje v stopnji, disciplinska kazen. Vendar zavrnitev napredovanja, ki pa v tej določbi ni navedeno, načeloma ne more pomeniti disciplinske kazni, saj temelji na preučitvi primerjalnih odlik uradnikov, ki so upravičeni do zadevnega napredovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>V zvezi s tem je za namen preučitve primerjalnih odlik treba navesti, da v skladu s členom 45 Kadrovskih predpisov <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>[OI] upošteva predvsem poročila o uradnikih, uporabo jezikov pri izvrševanju nalog, razen jezikov, za katere so predložili dokazila o temeljitem znanju […] in raven odgovornosti<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Z uporabo izraza <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>predvsem<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> člen 45 Kadrovskih predpisov določa tri glavna merila, ki jih je treba obvezno upoštevati pri preučitvi primerjalnih odlik. Ne izključuje pa upoštevanja drugih meril, na podlagi katerih se prav tako lahko izkažejo odlike uradnikov, ki so upravičeni do napredovanja (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110928">28. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>AC/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑9/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2011:160">EU:F:2011:160</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121114">14. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Bouillez/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑75/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2012:152">EU:F:2012:152</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>OI tako lahko krivdno ravnanje, ki pomeni neizpolnitev obveznosti, ki jih ima uradnik na podlagi Kadrovskih predpisov, upošteva za to, da po potrebi zavrne napredovanje zainteresirani osebi (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010223">23. februarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>De Nicola/EIB</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑7/98, T‑208/98 in T‑109/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2001:69">EU:T:2001:69</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0220">220</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V interesu institucije je namreč, da se le osebe, katerih poklicno ravnanje je neoporečno, imenujejo na odgovorne položaje (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980402">2. aprila 1998</DATE>, <NAME.CASE>Apostolidis/Sodišče</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑86/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1998:71">EU:T:1998:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Nazadnje je treba spomniti, da čeprav v skladu s členom 5(7) Sklepa Komisije C(2013) 8968 final z dne <DATE ISO="20131216">16. decembra 2013</DATE> o splošnih določbah za izvajanje člena 45 Kadrovskih predpisov skupni odbor za napredovanje OI predloži seznam uradnikov, katerih napredovanje predlaga, pa je le OI odgovoren za odločbe o napredovanju in preučitev primerjalnih odlik, ki jo določa člen 45 Kadrovskih predpisov (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171114">14. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>HL/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑668/16 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:802">EU:T:2017:802</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba, prvič, navesti, da OI na eni strani ni bil vezan na priporočila skupnega odbora za napredovanje, na drugi strani pa je za zavrnitev napredovanja tožeče stranke pri preučitvi primerjalnih odlik, ki jo določa člen 45 Kadrovskih predpisov, lahko upravičeno upošteval odločbo z dne <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Tega sklepanja ni mogoče ovreči s trditvijo tožeče stranke, s katero OI očita, da je pri odločbi o zavrnitvi njene pritožbe menil, da je pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>ravnanje v službi<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> lahko vključeval odločbo z dne <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE> ali dejansko stanje, ki je sankcionirano s to odločbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Ker namreč trditev lahko temelji na pojmu <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>ravnanje v službi<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> iz člena 43 Kadrovskih predpisov, je na eni strani treba navesti, da je ta pojem zajemal vsebino ocenjevalnih poročil uradnikov, ki so, kot je bilo navedeno v točki 20 zgoraj, le eno od meril, ki jih je treba upoštevati pri preučitvi primerjalnih odlik, ki je določena v členu 45 Kadrovskih predpisov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Na drugi strani kljub okoliščini, ki jo navaja tožeča stranka, da dejansko stanje, za katero je bila z odločbo z dne <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE> že naložena kazen v skladu s to odločbo, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>ni bilo povezano z njenimi funkcijami in [njenimi] odgovornostmi v GD [<HT TYPE="ITALIC">zaupno</HT>]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> ali, <HT TYPE="ITALIC">a fortiori</HT>, je to dejansko stanje nastalo med njenim dopustom iz osebnih razlogov, zadošča ugotoviti, da se je to dejansko stanje vendarle nanašalo na neizpolnitve obveznosti, ki jih je imela kot uradnik, in je bilo zato pokazatelj odlik v smislu sodne prakse, navedene v točki 20 zgoraj. Tako celo okoliščina, da je del tega dejanskega stanja nastal med dopustom iz osebnih razlogov tožeče stranke, sama po sebi ni nasprotovala temu, da se to dejansko stanje upošteva pri preučitvi primerjalnih odlik, ki jo določa člen 45 Kadrovskih predpisov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Drugič, treba je ugotoviti, da tožeča stranka ne predloži nobenega dejstva ali dokaza za to, da izpodbijana odločba ni bila sprejeta na podlagi preučitve primerjalnih odlik, ki jo določa člen 45 Kadrovskih predpisov, temveč z namenom, da bo tožeči stranki že drugič naložena kazen za dejansko stanje, na podlagi katerega je bila izdana odločba z dne <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>V zvezi s tem namreč tožeča stranka na eni strani navaja le, da je OI zavrnil njeno napredovanje, ne da bi o tem predhodno obvestil GD [<HT TYPE="ITALIC">zaupno</HT>], in na drugi strani, da GD <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>Človeški viri<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> uporablja politiko zavrnitve napredovanja uradnikov, za katere se je uporabila kazen, in to kljub priporočilom, ki jih je predložil skupni odbor za napredovanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Vendar je treba na eni strani navesti, da se z dejstvom, da je GD [<HT TYPE="ITALIC">zaupno</HT>] pričakoval, da bo tožeča stranka napredovala, tako da ji je njen generalni direktor nepravilno sporočil, da bo v napredovalnem obdobju 2017 napredovala, ne more dokazati, da je bila izpodbijana odločba sprejeta z namenom kaznovanja, in ne po preučitvi primerjalnih odlik v skladu s členom 45 Kadrovskih predpisov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Na drugi strani je treba opozoriti, da tožeča stranka za ugotovitev obstoja politike zavrnitve napredovanja, na katero se sklicuje, zgolj predloži osnutek zapisnika sestanka med, med drugim, predstavniki sindikalnih organizacij in generalnim direktorjem GD <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>Človeški viri<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> ter sporočilo, ki so ga nekatere med temi sindikalnimi organizacijami naslovile na tega generalnega direktorja. Iz teh dokumentov pa je razvidno, da te sindikalne organizacije menijo, da odločitev, da uradniki, za katere se je uporabila kazen, ne napredujejo, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>lahko povzroči<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, da se ti uradnik kaznujejo dvakrat, tako da se morajo glede <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>jasnega pravnega okvira<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> dogovoriti te organizacije in Komisija. Vendar le na podlagi okoliščine, da je OI zavrnil napredovanje drugih uradnikov, za katere se je predhodno uporabila kazen, in da te sindikalne organizacije brez drugih pojasnil menijo, da določbe glede preučitve primerjalnih odlik teh uradnikov niso dovolj jasne, ni mogoče dokazati, da je bila v tem primeru izpodbijana odločba sprejeta z namenom, da se ji naloži disciplinska kazen, in ne po preučitvi primerjalnih odlik, ki jo določa člen 45 Kadrovskih predpisov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Tretjič, čeprav tožeča stranka trdi, da je predložila <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>dovolj upoštevnih in skladnih dejstev<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, da bi dokazala, da je OI storil očitno napako pri preučitvi primerjalnih odlik, ki jo določa člen 45 Kadrovskih predpisov, zadošča navesti, da ta trditev ne vsebuje nobene natančnejše navedbe, na podlagi katere bi bilo mogoče presojati njeno utemeljenost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da v tem primeru niso izkazane niti kršitev člena 45 Kadrovskih predpisov, niti kršitev člena 9(3) Priloge IX h Kadrovskim predpisom in načela <HT TYPE="ITALIC">non bis in idem</HT>, niti zloraba pooblastil, pri čemer je zloraba postopka le ena od njenih oblik (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980402">2. aprila 1998</DATE>, <NAME.CASE>Apostolidis/Sodišče</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑86/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1998:71">EU:T:1998:71</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Ta ugotovitev se ne izpodbije z drugimi trditvami tožeče stranke. Tožeča stranka namreč trdi, da OI dejstvo, da jo je kaznoval tako, da je zavrnil njeno napredovanje, na eni strani omogoča, da ne <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>določi konca blokade [njene] kariere<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> v nasprotju z načelom pravne varnosti, na drugi strani pa ji je odvzel pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ker ni mogla izpodbijati <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>polnega učinka, ki ga je [OI] nameraval ustvariti<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> z odločbo z dne <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Vendar zadostuje ugotoviti, da trditve, navedene v točki 33 zgoraj, temeljijo na napačni domnevi, in sicer da je izpodbijana odločba kazen, kar, kot je bilo navedeno v točki 27 zgoraj, v tem primeru ni izkazano.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Poleg tega ni mogoče šteti, da je izpodbijana odločba povzročila neomejeno in samovoljno blokado kariere tožeče stranke v nasprotju z načelom pravne varnosti. Na eni strani je namreč OI upošteval odločbo o kazni, izrečeno <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE>, torej v letu, ki je bilo neposredno pred napredovalnim obdobjem 2017. Na drugi strani se z izpodbijano odločbo ne preprečuje, da lahko tožeča stranka, če je to potrebno, napreduje v poznejšem napredovalnem obdobju, do česar je v napredovalnem obdobju 2018 tudi prišlo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Edini tožbeni razlog je treba zato zavrniti kot neutemeljen. Zato je treba zavrniti predloge tožeče stranke za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe in posledično zavrniti njene predloge, prvič, glede napredovanja v naziv AD 7 z učinkom od <DATE ISO="20170101">1. januarja 2017</DATE> in, drugič, glede odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi sprejetja te odločbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Tožeča stranka s predlogi ni uspela, zato se ji v skladu s predlogom Komisije naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je</P><P>SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat)</P><P>razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tožba se zavrne.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">YL se naloži plačilo stroškov.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Gervasoni</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Kowalik-Bańczyk</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Mac Eochaidh</P></SIGNATORY><P>Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, <DATE ISO="20190911">11. septembra 2019</DATE>.</P><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>