Začasna izdaja
SLSODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 16. julija 2026(*)
„ Predhodno odločanje – Pravna država – Neodvisnost sodnikov – Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU – Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Nacionalna ureditev, ki omogoča preizkus, ali sodnik Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska) izpolnjuje zahtevi po neodvisnosti in nepristranskosti – Sestava senata, ki je pristojen za preizkušanje izpolnjevanja teh zahtev – Nepravilnosti v zvezi s pogoji za imenovanje člana takega senata – Posledice teh nepravilnosti – Nepristranskost – Primarnost prava Unije “
V zadevi C‑748/23 [Gekus](i),
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska) z odločbo z dne 20. oktobra 2023, ki je na Sodišče prispela 6. decembra 2023, v postopku
C. Limited
proti
M. S.,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi I. Jarukaitis (poročevalec), predsednik senata, K. Lenaerts, predsednik Sodišča v funkciji sodnika četrtega senata, M. Condinanzi, N. Jääskinen, sodnika, in R. Frendo, sodnica,
generalni pravobranilec: N. Emiliou,
sodna tajnica: E. Sartori, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 4. junija 2025,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za C. Limited M. Kotowicz in M. Radwan-Röhrenschef, adwokaci,
– za M. S. J. Baniewska in M. Gutowski, adwokaci, ter R. Rogala, radca prawny,
– za poljsko vlado B. Majczyna, D. Mazur, M. Rzotkiewicz in S. Żyrek, agenti,
– za belgijsko vlado C. Jacob, M. Jacobs, C. Pochet in L. Van den Broeck, agentke,
– za nizozemsko vlado M. K. Bulterman in J. M. Hoogveld, agenta,
– za Evropsko komisijo K. Herrmann, P. Stancanelli in P. J. O. Van Nuffel, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 1. avgusta 2025
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med C. Limited, družbo irskega prava, in M. S., irskim državljanom, glede zahtevka za plačilo, ki izhaja iz pravnih dejanj, opravljenih na Poljskem.
Pravni okvir
3 Člen 29 ustawa o Sądzie Najwyższym (zakon o vrhovnem sodišču) z dne 8. decembra 2017 (Dz. U. 2018, pozicija 5), kakor je bil spremenjen z ustawa o zmianie ustawy o Sądzie Najwyższym oraz niektórych innych ustaw (zakon o spremembi zakona o vrhovnem sodišču in nekaterih drugih zakonov) z dne 9. junija 2022 (Dz. U. 2022, pozicija 1259; v nadaljevanju: zakon o vrhovnem sodišču), določa:
„[…]
2. V okviru dejavnosti [Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)] ali njegovih organov ni dovoljeno podvomiti o legitimnosti [sodišč], ustavnih organov države in organov za nadzor in zaščito prava.
3. [Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)] ali drug organ oblasti ne more ugotoviti ali presojati zakonitosti imenovanja sodnika ali pristojnosti za opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem sodne oblasti, ki izhaja iz tega imenovanja.
4. Okoliščine, povezane z imenovanjem sodnika [Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)], ne morejo biti izključni razlog za izpodbijanje odločbe, sprejete s sodelovanjem tega sodnika, ali za dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti.
5. Ali sodnik [Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)] ali dodeljeni sodnik [tega sodišča] izpolnjuje zahteve po neodvisnosti in nepristranskosti, se lahko preuči ob upoštevanju okoliščin njegovega imenovanja in njegovega ravnanja po imenovanju na predlog posameznika iz odstavka 7, če to v okoliščinah posamezne zadeve lahko privede do kršitve načela neodvisnosti ali nepristranskosti, ki vpliva na izid zadeve, ob upoštevanju položaja posameznika in narave zadeve.
6. Predlog za ugotovitev izpolnjevanja zahtev iz odstavka 5 [(v nadaljevanju: preizkus neodvisnosti in nepristranskosti)] se lahko vloži zoper sodnika [Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)] ali sodnika, dodeljenega temu sodišču, ki je razporejen v senat sodišča, ki obravnava:
(1) tožbo;
[…]
7. Vsaka stranka v postopku pred [Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)] ima v primerih iz odstavka 6 pravico vložiti tak predlog.
[…]
9. Predlog mora izpolnjevati zahteve, določene za procesni akt, in poleg tega vsebovati:
(1) zahtevo za ugotovitev, ali so v tem primeru izpolnjeni pogoji iz odstavka 5;
(2) okoliščine, ki upravičujejo predlog, in dokaze, na katere je ta predlog oprt.
10. Predlog, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 29(9) zakona o vrhovnem sodišču, se zavrže kot nedopusten brez določitve roka za odpravo postopkovnih pomanjkljivosti. Predlog, ki je vložen prepozno ali je nedopusten iz drugih razlogov, se prav tako zavrže kot nedopusten.
[…]
15. [Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)] predlog obravnava za zaprtimi vrati v senatu petih sodnikov, izbranih z žrebom med vsemi člani [Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)], po zaslišanju sodnika, na katerega se nanaša predlog, razen če zaslišanje ni mogoče ali je zelo težavno. Sodišče lahko svoja stališča predloži v pisni obliki. Zadevni sodnik je izključen iz žrebanja.
[…]
18. Če [Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)] ugodi predlogu, sodnika izloči. Izločitev sodnika v neki zadevi ne more biti razlog za izločitev tega sodnika v drugih zadevah, pri obravnavi katerih sodeluje.
[…]
21. Zoper sklep, izdan po obravnavi predloga, se lahko vloži pritožba na [Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)], ki o pritožbi odloča v senatu sedmih sodnikov, ki so bili z žrebom izbrani izmed vseh članov [Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)]. Zadevni sodnik in sodniki, ki so sodelovali pri sprejemanju izpodbijanega sklepa, so izključeni iz žrebanja.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
4 Spor o glavni stvari poteka med C. Limited, družbo irskega prava, in M. S., irskim državljanom, ter se nanaša na njune medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s pravnimi dejanji, opravljenimi na Poljskem.
5 Iz spisa, ki je na voljo Sodišču, je razvidno, da je Sąd Apelacyjny w Warszawie (višje sodišče v Varšavi, Poljska) s sodbo z dne 10. junija 2021 M. S. naložilo, naj družbi C. Limited plača znesek, ki ustreza znesku terjatve zadnjenavedene družbe.
6 M. S. je 29. julija 2021 na podlagi določb člena 46 v povezavi s členom 45(1)(a) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1) High Court (višje sodišče, Irska) predlagal, naj zavrne priznanje in izvršitev sodbe, ki jo je izdalo Sąd Apelacyjny w Warszawie (višje sodišče v Varšavi), ker naj bi bila kršena njegova pravica do z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča, saj je bil v sodnem senatu, ki je izdal to sodbo, sodnik, ki ga je za nedoločen čas dodelil poljski minister za pravosodje.
7 Hkrati je M. S. pri Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) vložil kasacijsko pritožbo zoper to sodbo Sąd Apelacyjny w Warszawie (višje sodišče v Varšavi). Za obravnavo pritožbe je bil imenovan tričlanski senat, v katerega sestavi je bil sodnik JG.
8 Družba C. Limited je vložila predlog, naj se v skladu s postopkom iz člena 29 zakona o vrhovnem sodišču opravi preizkus neodvisnosti in nepristranskosti sodnika JG.
9 Družba C. Limited se je, da bi dokazala neizpolnjevanje zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti sodnika JG, sklicevala na različne okoliščine, zlasti tiste v zvezi z njegovim imenovanjem.
10 Na prvem mestu, družba C. Limited je trdila, da je bil sodnik JG 10. oktobra 2018 za sodnika civilnega oddelka Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) imenovan na podlagi sklepa Krajowa Rada Sądownictwa (nacionalni sodni svet, Poljska) št. 330/2018 (v nadaljevanju: KRS), izvrševanje tega sklepa pa je bilo s sklepom Naczelny Sąd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče, Poljska) 27. septembra 2018 zadržano. Zadnjenavedeno sodišče je s sodbo z dne 6. maja 2021 ta sklep razglasilo za ničen.
11 Na drugem mestu, družba C. Limited se je sklicevala na ravnanje sodnika JG po njegovem imenovanju v civilni oddelek Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) in se je v zvezi s tem sklicevala na izjavo z dne 28. novembra 2019, ki so jo podpisali nekateri sodniki tega oddelka, med njimi JG, da se sodba z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi (Neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča) (C‑585/18, C‑624/18 in C‑625/18, EU:C:2019:982), ne uporablja za sodnike navedenega oddelka, imenovane na podlagi sklepa KRS, sprejetega v njegovi novi sestavi.
12 Na tretjem mestu, družba C. Limited se je sklicevala na to, da M. S. od irskih sodišč zahteva, naj zavrnejo izvršljivost sodbe Sąd Apelacyjny w Warszawie (višje sodišče v Varšavi), pri čemer se v zvezi s tem sklicuje na kršitev njegove pravice, da o njegovi zadevi odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče. V teh okoliščinah bi moral po mnenju družbe C. Limited postopek pred Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) potekati pred sodniki, katerih neodvisnost in nepristranskost ni vprašljiva.
13 V skladu s postopkom, določenim v členu 29 zakona o vrhovnem sodišču, je bilo pet sodnikov Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) z žrebom izbranih v senat, ki mora odločiti o predlogu za preizkus neodvisnosti in nepristranskosti. Ta senat sestavljajo dva sodnika Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče), imenovana pred letom 2018, in trije sodniki, imenovani na predlog KRS v novi sestavi.
14 V okviru preizkusa dopustnosti predloga družbe C. Limited je predložitveno sodišče – v sestavi sodnika posameznika, to je sodnika poročevalca, ki je tudi predsednik tega petčlanskega senata – izrazilo dvome o tem, kako razlagati člen 29(5) zakona o vrhovnem sodišču z vidika člena 19(1) PEU in člena 47 Listine.
15 V zvezi s tem to sodišče navaja dve razlagi te določbe nacionalnega prava v zvezi z uporabo preizkusa neodvisnosti in nepristranskosti, ki izhajata iz sodne prakse Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče).
16 V skladu s prvo, tako imenovano „strogo“ razlago, se predlogi na podlagi člena 29(5) zakona o vrhovnem sodišču v fazi preizkusa njihove dopustnosti zavrnejo, če temeljijo le na okoliščinah v zvezi z imenovanjem zadevnega sodnika Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče). V skladu s to razlago je namreč treba v predlogu za preizkus navesti, prvič, te okoliščine in ravnanje tega sodnika po tem imenovanju, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da ne izpolnjuje zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti, in, drugič, vpliv kršitve teh zahtev na izid zadeve, v zvezi s katero je bil ta predlog vložen, ob upoštevanju narave te zadeve.
17 V skladu z drugo razlago je treba predloge, vložene na podlagi člena 29(5) zakona o vrhovnem sodišču, preučiti širše, in sicer na podlagi sklepa, ki so ga 23. januarja 2020 skupaj sprejeli civilni in kazenski oddelek ter oddelek za delovno pravo in socialno varnost pri Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče), v katerem je bilo ugotovljeno, da KRS, ker je bil od začetka veljavnosti zakona z dne 8. decembra 2017 neposredno podrejen političnim organom, ni neodvisen organ. V skladu s tem sklepom je senat, katerega član je oseba, ki je bila na mesto sodnika Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) imenovana na predlog KRS v novi sestavi, sodišče, ki je nepravilno sestavljeno, tako da je zadevni sodni postopek neveljaven.
18 V obravnavanem primeru se predložitveno sodišče sprašuje, ali je zahteva po neodvisnem, nepristranskem in z zakonom predhodno ustanovljenem sodišču izpolnjena, če se sklep treh oddelkov, naveden v prejšnji točki te sodbe, nanaša na tri člane petčlanskega senata, ki so bili z žrebom določeni za preučitev predloga za izvedbo preizkusa neodvisnosti in nepristranskosti, ki ga je vložila družba C. Limited. Po mnenju navedenega sodišča sodniki, ki so bili na Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) imenovani na predlog KRS v njegovi novi sestavi, ne bi smeli sodelovati pri obravnavi takih predlogov, saj bi to posegalo v pravico do poštenega sojenja. V tem okviru se omenjeno sodišče sprašuje, kako je treba te predloge obravnavati, da bo to v skladu z zahtevami iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine.
19 V teh okoliščinah je Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) v sestavi sodnika posameznika prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, razlagan ob upoštevanju člena 47 Listine, razumeti tako, da je lahko že iz samih okoliščin imenovanja na sodniško mesto razvidno, da sodnik ne izpolnjuje zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti, če zaradi teh okoliščin pride do oblikovanja sodišča, ki pomeni kršitev pravice pravnega subjekta do [neodvisnega, nepristranskega in z zakonom ustanovljenega] sodišča, oziroma, podredno, da je za obstoj neizpolnjevanja teh zahtev odločilno že to, da zadevni sodnik (s tem, da razsoja) molče sprejema nepravilnosti postopka, v katerem je bil imenovan na sodniško mesto, zaradi katerih je prišlo do oblikovanja sodišča, ki pomeni kršitev pravice pravnega subjekta do [takega] sodišča?
2. Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, razlagan ob upoštevanju člena 47 Listine, razumeti tako, da o tako imenovanem preizkusu [neodvisnosti in] nepristranskosti sodnika Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) ne smejo odločati sodniki, katerih udeležba pri razsojanju zato, ker so bili na položaj sodnika Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) imenovani na predlog [KRS v novi sestavi] […], pomeni kršitev pravice pravnega subjekta do sodišča?
3. Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, razlagan ob upoštevanju člena 47 Listine, razumeti tako, da mora Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) senat za odločanje o tako imenovanem preizkusu [neodvisnosti in] nepristranskosti oblikovati tako, da v njem ni takih sodnikov, v skrajnem primeru pa ne upoštevati nacionalne določbe, v skladu s katero v takih zadevah odloča petčlanski senat, in o predlogu odločiti brez udeležbe teh sodnikov in v drugačni sestavi, ki je določena z nacionalno zakonodajo?“
Dopustnost vprašanj za predhodno odločanje
20 Družba C. Limited v bistvu trdi, da prvo vprašanje ni dopustno, ker odgovor Sodišča ni potreben za preučitev njenega predloga za preizkus neodvisnosti in nepristranskosti. Družba C. Limited navaja, da ta predlog ne temelji le na okoliščinah imenovanja zadevnega sodnika na sodniško mesto, ampak tudi na drugih elementih, kot je sodnikovo ravnanje po imenovanju. Ta predlog naj bi torej izpolnjeval zahteve iz člena 29 zakona o vrhovnem sodišču in naj bi ga bilo zato treba vsebinsko preučiti ne glede na odgovor Sodišča na to vprašanje.
21 V zvezi s tem je treba poudariti, da predlog za preizkus neodvisnosti in nepristranskosti v postopku v glavni stvari sicer res temelji na več elementih, od katerih nekateri niso povezani z okoliščinami imenovanja zadevnega sodnika. Vendar ta položaj ne more zadostovati za to, da prvo vprašanje ne bi bilo upoštevno za rešitev spora.
22 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem namreč Sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 19(1) PEU v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da lahko okoliščine v zvezi z imenovanjem sodnika same po sebi povzročijo, da sodnik ne izpolnjuje zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti, vsebovanih v teh določbah. Če bi Sodišče na to vprašanje odgovorilo pritrdilno in če bi se izkazalo, da so pogoji za imenovanje zadevnega sodnika, ki jih navaja tožeča stranka v postopku v glavni stvari, v obravnavanem primeru dokazani, bi predložitveno sodišče lahko ugotovilo nespoštovanje teh zahtev, ne da bi mu bilo treba preučiti druge elemente, navedene v utemeljitev predloga za preizkus neodvisnosti in nepristranskosti. Odgovor na prvo vprašanje lahko torej sam po sebi določi izid spora o glavni stvari.
23 Stranke so na obravnavi razpravljale tudi o dopustnosti drugega in tretjega vprašanja za predhodno odločanje. V zvezi s tem se je v bistvu zatrjevalo, da predložitveno sodišče morda ne bo moglo upoštevati odgovorov Sodišča. V obravnavani zadevi v postopku v glavni stvari namreč predložitveno sodišče zaseda kot sodnik posameznik, pri čemer je ta sodnik tudi sodnik poročevalec in prav tako predsednik senata petih sodnikov, ki je zadolžen za preučitev predloga za preizkus neodvisnosti in nepristranskosti, ki ga je vložila tožeča stranka iz postopka v glavni stvari. Taka okoliščina bi lahko vzbudila dvome o možnosti tega sodišča, da v praksi upošteva razlago prava Unije, ki jo je podalo Sodišče. Poleg tega je bilo navedeno, da zakon o vrhovnem sodišču ne vsebuje posebnih pravil o izločitvi sodnikov, ki so na podlagi žreba imenovani za člane senata, ki odloča o predlogu za preizkus neodvisnosti in nepristranskosti, ki se nanaša na enega od teh sodnikov. V teh okoliščinah naj bi obstajala negotovost glede tega, ali lahko predložitveno sodišče odpravi vse težave, ki bi jih Sodišče lahko ugotovilo v okviru odgovora na drugo in tretje vprašanje.
24 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da predložitveno sodišče sestavlja predsednik senata petih sodnikov, ki odloča o predlogu za preizkus neodvisnosti in nepristranskosti, in da je ravno ta predsednik avtor predloga za sprejetje predhodne odločbe. Kot pa je generalni pravobranilec navedel v točki 38 sklepnih predlogov, je poljska vlada na obravnavi potrdila, da lahko predsednik senata na podlagi poljskega prava sprejme različne ukrepe, da prepreči nezakonito sestavo senata. Ugovore v zvezi z dopustnostjo drugega in tretjega vprašanja je zato treba zavrniti.
25 Tri vprašanja za predhodno odločanje so zato dopustna.
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
26 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da lahko okoliščine v zvezi z imenovanjem sodnika same po sebi povzročijo kršitev pravice do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča v smislu teh določb.
27 Najprej je treba opozoriti, kot izhaja iz sodne prakse Sodišča, da čeprav organizacija pravosodja v državah članicah, zlasti ustanovitev, sestava, pristojnosti in delovanje nacionalnih sodišč, spadajo v okvir pristojnosti teh držav, pa morajo države članice pri izvajanju te pristojnosti vseeno spoštovati obveznosti, ki zanje izhajajo iz prava Unije, zlasti iz člena 19 PEU (glej v tem smislu sodbi z dne 11. julija 2024, Hann-Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 44 in navedena sodna praksa, in z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 28).
28 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je načelo učinkovitega sodnega varstva, na katero se sklicuje člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, splošno načelo prava Unije, ki je med drugim določeno v členu 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu (v nadaljevanju: EKČP), ki mu ustreza člen 47, drugi odstavek, Listine. Zadnjenavedeno določbo je treba zato ustrezno upoštevati pri razlagi navedenega člena 19(1), drugi pododstavek (glej v tem smislu sodbi z dne 11. julija 2024, Hann-Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 45 in navedena sodna praksa, in z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 42).
29 Jamstva za dostop do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča, zlasti tista, ki opredeljujejo pojem in sestavo tega sodišča, so temelj pravice do poštenega sojenja. Preverjanje, ali je organ zaradi svoje sestave tako sodišče, kadar se v zvezi s tem pojavi resen dvom, je potrebno za zaupanje, ki ga morajo sodišča demokratične družbe vzbujati pri pravnem subjektu (sodba z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 69 in navedena sodna praksa).
30 V skladu z ustaljeno sodno prakso jamstva neodvisnosti in nepristranskosti, ki se tako zahtevajo na podlagi prava Unije, narekujejo obstoj pravil, ki se nanašajo zlasti na sestavo zadevnega organa, na imenovanje, trajanje funkcije in razloge za samoizločitev, izločitev in razrešitev njegovih članov, ter na podlagi katerih je mogoče odpraviti vsak legitimen dvom pravnih subjektov o zaščitenosti tega organa pred zunanjimi dejavniki in o njegovi nevtralnosti glede nasprotujočih si interesov (sodbi z dne 6. oktobra 2021, W. Ż. (Senat za izredni nadzor in javne zadeve vrhovnega sodišča – Imenovanje), C‑487/19, EU:C:2021:798, točka 109, in z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 70).
31 Sodišče je s sklicevanjem na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice razsodilo, da čeprav je pravica do „z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča“ samostojna pravica, je ta pravica vseeno zelo tesno povezana z jamstvoma „neodvisnosti“ in „nepristranskosti“. Natančneje, v skladu z načelom delitve oblasti, ki je značilno za delovanje pravne države, mora biti zagotovljena neodvisnost sodišč med drugim od zakonodajne in izvršilne oblasti (sodba z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 72 in navedena sodna praksa).
32 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je namen zahteve po „z zakonom predhodno ustanovljenim sodiščem“ v smislu prava Unije preprečiti, da bi bila organizacija sodnega sistema prepuščena prosti presoji izvršilne oblasti, in zagotoviti, da je to področje urejeno z zakonom, ki ga je sprejela zakonodajna oblast v skladu s pravili, ki urejajo izvajanje njene pristojnosti. Ta izraz odraža zlasti vrednoto spoštovanja pravne države in se ne nanaša samo na pravno podlago obstoja sodišča, temveč tudi na sestavo sodišča v posamezni zadevi ter na vse druge določbe nacionalnega prava, katerih neupoštevanje pomeni, da eden ali več sodnikov nepravilno sodeluje pri obravnavi zadeve, kar vključuje zlasti določbe glede neodvisnosti in nepristranskosti članov zadevnega sodišča (glej v tem smislu sodbe z dne 26. marca 2020, Preveritev Simpson/Svet in HG/Komisija, C‑542/18 RX-II in C‑543/18 RX-II, EU:C:2020:232, točka 73 in navedena sodna praksa; z dne 6. oktobra 2021, W. Ż. (Senat za izredni nadzor in javne zadeve vrhovnega sodišča – Imenovanje), C‑487/19, EU:C:2021:798, točka 129, in z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 73).
33 Zato je nujno, da so vsebinski pogoji in postopkovna pravila, ki veljajo za sprejetje odločitev o imenovanju sodnikov, taki, da pri pravnih subjektih ne morejo ustvariti legitimnih dvomov v zvezi z zaščitenostjo zadevnih sodnikov pred zunanjimi dejavniki in njihovo nevtralnostjo v razmerju do nasprotujočih si interesov za imenovanje zadevnih oseb. Zaradi tega je zlasti pomembno, da so ti pogoji in pravila zasnovani tako, da izpolnjujejo zahteve, navedene v prejšnji točki te sodbe (sodba z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 74 in navedena sodna praksa).
34 V zvezi s postopkom imenovanja sodnikov je Sodišče posebej navedlo, da je glede na bistvene posledice, ki jih ima navedeni postopek za pravilno delovanje in legitimnost sodne oblasti v demokratični državi, v kateri velja vladavina prava, tak postopek nujno neločljiv element pojma „z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče“ v smislu člena 47, drugi odstavek, Listine, pri čemer je pojasnilo, da se neodvisnost sodišča v smislu te določbe presoja zlasti glede na način, na katerega so bili imenovani njegovi člani (glej v tem smislu sodbo z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 75 in navedena sodna praksa).
35 Vendar vsaka napaka, do katere bi lahko prišlo med postopkom imenovanja sodnika, ne more vzbuditi dvoma o neodvisnosti in nepristranskosti tega sodnika ter posledično o tem, ali ima senat, v katerem zaseda, status „neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča“ v smislu prava Unije (sodba z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 76 in navedena sodna praksa).
36 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da nepravilnost, storjena pri imenovanju sodnikov v zadevnem pravosodnem sistemu, pomeni kršitev zahteve, da mora biti sodišče ustanovljeno z zakonom, zlasti če je ta nepravilnost po naravi in teži taka, da ustvarja dejansko nevarnost, da lahko druge veje oblasti, zlasti izvršilna, izvajajo neupravičeno diskrecijsko pravico, ki ogroža celovitost rezultata, do katerega pripelje postopek imenovanja, in ki tako pri pravnih subjektih vzbudi upravičen dvom o neodvisnosti in nepristranskosti enega ali več zadevnih sodnikov, kar se zgodi, če so vprašljiva temeljna pravila, ki so sestavni del vzpostavitve in delovanja tega sodnega sistema (glej v tem smislu sodbi z dne 26. marca 2020, Preveritev Simpson/Svet in HG/Komisija, C‑542/18 RX-II in C‑543/18 RX-II, EU:C:2020:232, točka 75, in z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 77 in navedena sodna praksa).
37 Ugotovitev v zvezi z obstojem kršitve zahteve po „z zakonom predhodno ustanovljenem sodišču“ in v zvezi s posledicami take kršitve je predmet celovite presoje številnih elementov, ki – upoštevani skupaj – prispevajo k temu, da pri pravnih subjektih nastanejo legitimni dvomi v zvezi z neodvisnostjo in nepristranskostjo sodnikov (sodba z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 78 in navedena sodna praksa).
38 Sodišče je na podlagi sodne prakse, navedene v točkah od 29 do 31 te sodbe, v točki 77 sodbe z dne 21. decembra 2023, Krajowa Rada Sądownictwa (Nadaljnje opravljanje sodniške funkcije) (C‑718/21, EU:C:2023:1015), v zvezi s presojo, ali ima Izba Kontroli Nadzwyczajnej i Spraw Publicznych (senat za izredni nadzor in javne zadeve) Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) status „sodišča“ v smislu člena 267 PDEU, razsodilo, da iz celostnega upoštevanja tako sistemskih elementov kot elementov okoliščin, ki so zaznamovali imenovanje sodnikov v ta organ, izhaja, da ta organ nima statusa „neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča“ v smislu člena 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47, drugi odstavek, Listine (glej v tem smislu sodbo z dne 4. septembra 2025, AW „T“, C‑225/22, EU:C:2025:649, točki 49 in 50).
39 Prav tako je Sodišče v točkah 35 in 37 sodbe z dne 7. novembra 2024, Prezes Urzędu Ochrony Konkurencji i Konsumentów (C‑326/23, EU:C:2024:940), ugotovilo, da so napake, ki so vplivale na postopek imenovanja sodnika posameznika, ki je predložitveni organ in ki je bil imenovan v civilni oddelek Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče), enake kot tiste, ki so vplivale na postopek imenovanja sodnikov senata za izredni nadzor in javne zadeve, in same po sebi zadostujejo za to, da pri strankah v postopku vzbudijo upravičen in resen dvom o neodvisnosti in nepristranskosti tega sodnika, tako da ta ni „sodišče“ v smislu člena 267 PDEU.
40 Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 52 sklepnih predlogov, lahko nekatere pomanjkljivosti v postopku imenovanja sodnikov že same po sebi kažejo na to, da zadevni sodniki ne izpolnjujejo zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti. V takih primerih od stranke v postopku, ki postavlja vprašanje glede spoštovanja teh zahtev, ni mogoče zahtevati, naj predloži dodatne dokaze, da bi potrdila zatrjevano neupoštevanje teh zahtev.
41 V zvezi s predlogom za preizkus neodvisnosti in nepristranskosti sodnika, ki je član senata, s katerim se želi preveriti, ali ta senat izpolnjuje zahteve po neodvisnem, nepristranskem in z zakonom predhodno ustanovljenem sodišču v smislu člena 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine, bi torej morala imeti stranka, ki vloži tak predlog, možnost, da se omeji na navedbo trditev, ki temeljijo zgolj na okoliščinah v zvezi z imenovanjem tega sodnika in ki dokazujejo, da je bila pri tem storjena napaka, ki ima tako naravo in težo, da pri pravnih subjektih vzbuja dvome o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti v razmerju do izvršilne ali zakonodajne veje oblasti, ne da bi bilo treba navajati druge elemente.
42 Če bi sodniki Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) določbe člena 29(5) in (9) zakona o vrhovnem sodišču uporabili tako, da bi morala stranka, ki predlaga preizkus neodvisnosti in nepristranskosti sodnika, v skladu s tem, kar je bilo navedeno v točki 16 te sodbe, navesti dodatne elemente v zvezi z ravnanjem tega sodnika po njegovem imenovanju, ki bi kazali na to, da je v zvezi z njim podana kršitev zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti, pri čemer bi morala ta stranka pojasniti tudi vpliv te kršitve na izid obravnavane zadeve, bi bila taka uporaba v nasprotju z določbami člena 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine.
43 Glede na vse zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da lahko okoliščine v zvezi z imenovanjem sodnika same po sebi povzročijo kršitev pravice do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča v smislu teh določb, če iz teh okoliščin izhaja, da je bila pri tem imenovanju storjena napaka, ki ima tako naravo in težo, da pri pravnih subjektih vzbuja upravičen dvom o neodvisnosti ali nepristranskosti tega sodnika.
Drugo vprašanje
44 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da nasprotuje temu, da predlog za preizkus, ali sodnik sodišča izpolnjuje zahtevi po neodvisnosti in nepristranskosti, in s tem tudi, ali je spoštovana pravica do z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča v smislu teh določb, obravnava senat tega sodišča, ki je sestavljen iz enega ali več sodnikov, ki so zaradi načina njihovega imenovanja v enakem položaju kot sodnik, ki je predmet tega preizkusa.
45 V zvezi s tem, kot je bilo opozorjeno v točki 28 te sodbe, je načelo učinkovitega pravnega varstva, na katero se sklicuje člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, splošno načelo prava Unije, ki izhaja iz skupnih ustavnih tradicij držav članic in je med drugim določeno v členu 6(1) EKČP, ki mu ustreza člen 47, drugi pododstavek, Listine.
46 Poleg tega, ker Listina določa pravice, ki ustrezajo pravicam, ki jih zagotavlja EKČP, je namen člena 52(3) Listine zagotoviti potrebno usklajenost med pravicami iz Listine in ustrezajočimi pravicami, zagotovljenimi z EKČP, ne da bi to posegalo v avtonomijo prava Unije. Iz Pojasnil k Listini o temeljnih pravicah (UL 2007, C 303, str. 17) je razvidno, da člen 47, drugi odstavek, Listine ustreza členu 6(1) EKČP. Sodišče mora zato paziti, da se z razlago, ki jo poda v obravnavani zadevi, zagotovi raven varstva, s katero ni kršena raven varstva, ki je zagotovljena s členom 6(1) EKČP, kot ga razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice (glej v tem smislu sodbo z dne 11. julija 2024, Hann-Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 46 in navedena sodna praksa).
47 Glede na navedeno je treba opozoriti, da mora vsaka država članica na podlagi člena 19(1), drugi pododstavek, PEU zagotoviti, da organi, ki so pozvani, naj kot „sodišče“ v smislu prava Unije odločijo o vprašanjih, ki se nanašajo na uporabo ali razlago tega prava, in ki tako spadajo v njen sistem pravnih sredstev na področjih, ki jih ureja pravo Unije, izpolnjujejo zahteve po učinkovitem sodnem varstvu, med katerimi je zahteva po neodvisnosti (sodba z dne 11. julija 2024, Hann-Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 47 in navedena sodna praksa).
48 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je zahteva po neodvisnosti sodišč, ki je neločljivo povezana z nalogo sojenja, del bistvene vsebine pravice do učinkovitega pravnega varstva in temeljne pravice do poštenega sojenja, ki imata poglaviten pomen kot garanta varstva vseh pravic, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi prava Unije, in ohranitve skupnih vrednot držav članic, ki so navedene v členu 2 PEU, zlasti vrednote pravne države (sodba z dne 11. julija 2024, Hann-Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 49 in navedena sodna praksa).
49 V skladu z ustaljeno sodno prakso ta zahteva po neodvisnosti zajema dva vidika. Prvi, zunanji vidik, zahteva, da zadevno sodišče svoje funkcije izvaja povsem samostojno, ne da bi bilo s komer koli kakor koli hierarhično povezano ali mu bilo podrejeno in ne da bi prejemalo kakršne koli ukaze ali navodila, ter da je s tem zaščiteno pred zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njegovih članov in vplivajo na njihove odločitve (glej v tem smislu sodbi z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi (Neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča), C‑585/18, C‑624/18 in C‑625/18, EU:C:2019:982, točka 123, in z dne 11. julija 2024, Hann-Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 52).
50 Drugi, notranji vidik je povezan s pojmom „nepristranskosti“ in se nanaša na to, da je zagotovljena enaka distanca do strank spora in njihovih posamičnih interesov glede predmeta spora. Ta vidik zahteva spoštovanje objektivnosti in neobstoj kakršnega koli interesa za izid spora, razen stroge uporabe pravnih pravil (sodbi z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi (Neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča), C‑585/18, C‑624/18 in C‑625/18, EU:C:2019:982, točka 121, ter z dne 11. julija 2024, Hann-Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 50).
51 Ta jamstva za neodvisnost in nepristranskost narekujejo obstoj pravil, ki se nanašajo zlasti na sestavo zadevnega organa in na podlagi katerih je mogoče odpraviti vsak legitimen dvom pravnih subjektov o zaščitenosti tega organa pred zunanjimi dejavniki in o njegovi nevtralnosti glede nasprotujočih si interesov (glej v tem smislu sodbi z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi (Neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča), C‑585/18, C‑624/18 in C‑625/18, EU:C:2019:982, točka 123, in z dne 11. julija 2024, Hann-Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 52).
52 Kar zadeva, natančneje, načelo nepristranskosti, je treba ugotoviti, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 65 sklepnih predlogov, da to načelo od sodnikov zahteva, da nimajo nikakršnih osebnih interesov, preferenc ali predsodkov v sporih, ki jih obravnavajo, kar pomeni, da vse stranke obravnavajo enako in pošteno.
53 Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da nepristranskost običajno pomeni neobstoj predsodkov ali preferenc, kar je mogoče preveriti na različne načine. Po mnenju omenjenega sodišča je treba nepristranskost presojati na podlagi subjektivnega pristopa, pri katerem se upoštevata osebno prepričanje in ravnanje zadevnega sodnika, da bi se preverilo, ali je v zadevi, ki mu je bila predložena, izkazoval kakršne koli predsodke ali preference, pa tudi na podlagi objektivnega pristopa, pri katerem se presoja, ali sodišče samo in, med drugimi vidiki, njegova sestava, zagotavljata zadostne varovalke za izključitev kakršnih koli upravičenih dvomov v njegovo nepristranskost (glej v tem smislu sodbo ESČP z dne 15. oktobra 2009, Micallef proti Malti, CE:ECHR:2009:1015JUD001705606, točka 93).
54 V okviru objektivne presoje nepristranskosti se je treba vprašati, ali nekatera preverljiva dejstva neodvisno od osebnega ravnanja sodnikov zadoščajo za nastanek dvoma o njihovi nepristranskosti. Pri tem so lahko pomembni tudi vtisi. V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice se pri odločanju o obstoju razlogov za dvom, da v določeni zadevi ti zahtevi po neodvisnosti ali po objektivni nepristranskosti nista izpolnjeni, stališče stranke sicer upošteva, vendar ni odločilno. Odločilno je, ali je mogoče zadevne pomisleke šteti za objektivno utemeljene (glej v tem smislu sodbo ESČP z dne 15. oktobra 2009, Micallef proti Malti, CE:ECHR:2009:1015JUD001705606, točki 96 in 98, in sodbo z dne 19. decembra 2024, Vivacom Bulgaria, C‑369/23, EU:C:2024:1043, točka 33 in navedena sodna praksa).
55 V zvezi s tem je Evropsko sodišče za človekove pravice v bistvu razsodilo tudi, da je sodelovanje sodnikov pri odločanju o izločitvi enega od njihovih sodelavcev, ki je član istega senata, lahko podlaga za očitek kršitve člena 6(1) EKČP, če je bil tudi zoper njih vložen predlog za izločitev (glej v tem smislu sodbo ESČP z dne 22. septembra 1994, Debled proti Belgiji, CE:ECHR:1994:0922JUD002681891, točka 37).
56 Tako člani senata, ki mora odločiti o vprašanju, ali sodelovanje sodnika v nekem organu lahko krši zahtevo po z zakonom predhodno ustanovljenem sodišču, sami ne smejo biti v enakem položaju kot ta sodnik. To, da so okoliščine v zvezi z njihovim imenovanjem za sodnike enake okoliščinam v zvezi z imenovanjem omenjenega sodnika, bi lahko namreč pri pravnih subjektih vzbudilo legitimne dvome o nevtralnosti tega senata glede na nasprotujoče si interese. Iz tega izhaja, da člani navedenega senata ne smejo presojati o neodvisnosti in nepristranskosti navedenega sodnika, kadar so sami v enakem položaju.
57 V obravnavani zadevi je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da so določbe v zvezi s postopkom, ki ga je začela tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, po spremembi zakona o vrhovnem sodišču začele veljati leta 2022, da bi se pravnim subjektom zagotovila pravica do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča v smislu člena 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine. Ta postopek strankam v postopku pred Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) omogoča, da predlagajo preizkus neodvisnosti in nepristranskosti sodnika tega sodišča, ki je pristojen za odločanje v njihovi zadevi, pri čemer je preučitev tega predloga zaupana posebnemu senatu, ki je sestavljen iz petih sodnikov, ki se z žrebom izberejo med sodniki Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče), z izjemo sodnika, na katerega se ta predlog nanaša.
58 Tako mora senat Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče), ki mora na podlagi člena 29 zakona o vrhovnem sodišču preučiti vprašanje neodvisnosti in nepristranskosti sodnika tega sodišča, sam izpolnjevati zahteve po neodvisnem, nepristranskem in z zakonom predhodno ustanovljenem sodišču v smislu določb člena 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine.
59 Natančneje, predložitveno sodišče se sprašuje, ali je lahko sodnik, ki je bil na Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) imenovan na predlog KRS v novi sestavi, član senata petih sodnikov, ki odloča o predlogu za preizkus neodvisnosti in nepristranskosti, vloženem na podlagi člena 29 zakona o vrhovnem sodišču, če so okoliščine njegovega imenovanja enake okoliščinam imenovanja sodnika, na katerega se ta predlog nanaša.
60 V zvezi s tem je iz predložitvene odločbe razvidno, da so bili v senatu Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče), ki je bil zadolžen za obravnavanje predloga za preizkus neodvisnosti in nepristranskosti v postopku v glavni stvari, trije sodniki imenovani, med drugim, na predlog KRS v novi sestavi in da je bil eden od teh treh sodnikov v neki drugi zadevi že izločen po istem postopku, kot je postopek, katerega uporabo je predlagala tožeča stranka iz postopka v glavni stvari.
61 Tako, kot je bilo navedeno v točki 56 te sodbe, kadar je bil sodnik Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) imenovan v enakih okoliščinah, kot so tiste v zvezi z imenovanjem sodnika, na katerega se nanaša predlog za preizkus neodvisnosti in nepristranskosti in na katerih ta predlog ravno temelji, ni mogoče dopustiti, da bi bil ta prvi sodnik lahko član senata tega sodišča, ki odloča o tem predlogu.
62 Glede na vse zgornje preudarke je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da nasprotuje temu, da predlog za preizkus, ali sodnik sodišča izpolnjuje zahtevi po neodvisnosti in nepristranskosti, in s tem tudi, ali je spoštovana pravica do z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča v smislu teh določb, obravnava senat tega sodišča, ki je sestavljen iz enega ali več sodnikov, ki so zaradi načina njihovega imenovanja v enakem položaju kot sodnik, ki je predmet tega preizkusa.
Tretje vprašanje za predhodno odločanje
63 Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da mora zadevno sodišče, če senat tega sodišča, ki odloča o predlogu za preizkus spoštovanja zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti, ki se nanaša na člana istega sodišča, sam krši pravico do z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča, ker je v njem sodnik, ki ne izpolnjuje teh zahtev, zagotoviti, da tak sodnik ne sodeluje pri obravnavi tega predloga, in mora po potrebi zavrniti uporabo nacionalnih pravil, s katerimi se določa sestava tega senata, da bi lahko navedeni predlog obravnaval organ, ki je skladen s temi določbami prava Unije.
64 Tako je iz tega vprašanja razvidno, da predložitveno sodišče sprašuje, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da mora nacionalno sodišče, ki je pristojno za preizkus neodvisnosti in nepristranskosti nekaterih sodnikov, zagotoviti, da senat tega sodišča, ki opravlja ta preizkus, ne vključuje sodnikov, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, in če je odgovor pritrdilen, katere ukrepe mora to sodišče sprejeti v ta namen.
65 V skladu z ustaljeno sodno prakso načelo primarnosti prava Unije določa prednost prava Unije pred pravom držav članic. To načelo zato vsem organom držav članic nalaga, da različnim pravnim pravilom Unije zagotovijo polni učinek, pri čemer pravo držav članic ne sme vplivati na učinek, ki je tem pravilom priznan na ozemlju navedenih držav (sodba z dne 13. julija 2023, YP in drugi (Odvzem sodnikove imunitete in njegov suspenz), C‑615/20 in C‑671/20, EU:C:2022:562, točka 61 in navedena sodna praksa).
66 Navedeno načelo tako med drugim vsakemu nacionalnemu sodišču, ki mora v okviru svojih pristojnosti uporabiti določbe prava Unije, nalaga obveznost, da zagotovi polni učinek zahtev tega prava v sporu, ki mu je predložen, pri čemer lahko po potrebi po lastni presoji odloči, da ne bo uporabilo nacionalne ureditve ali prakse, ki je v nasprotju z določbo prava Unije, ki ima neposredni učinek, ne da bi mu bilo treba zahtevati ali čakati na predhodno odpravo te nacionalne ureditve ali prakse po zakonodajni poti ali nekem drugem ustavnem postopku. Spoštovanje navedene obveznosti je nujno zlasti za zagotovitev spoštovanja enakosti držav članic pred Pogodbama in pomeni odraz načela lojalnega sodelovanja, navedenega v členu 4(3) PEU (sodba z dne 13. julija 2023, YP in drugi (Odvzem sodnikove imunitete in njegov suspenz), C‑615/20 in C‑671/20, EU:C:2022:562, točka 62 in navedena sodna praksa).
67 Sodišče je namreč odločilo, da ima člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, kot se razlaga z vidika člena 47 Listine, ki državam članicam nalaga jasno in natančno obveznost rezultata, ki ne vsebuje nobenega pogoja – med drugim glede neodvisnosti in nepristranskosti sodišč, ki morajo razlagati in uporabljati pravo Unije, ter glede zahteve, da morajo biti ta sodišča predhodno ustanovljena z zakonom – tak neposredni učinek, ki pomeni, da se ne uporabi nobena nacionalna določba, sodna praksa ali praksa, ki je v nasprotju s temi določbami prava Unije, kot jih razlaga Sodišče (sodba z dne 13. julija 2023, YP in drugi (Odvzem sodnikove imunitete in njegov suspenz), C‑615/20 in C‑671/20, EU:C:2022:562, točka 63 in navedena sodna praksa).
68 Iz ustaljene sodne prakse prav tako izhaja, da morajo nacionalna sodišča tudi ob neobstoju nacionalnih zakonodajnih ukrepov, s katerimi bi se odpravila neizpolnitev obveznosti, ki jo je ugotovilo Sodišče, sprejeti vse ukrepe za zagotovitev polnega učinka prava Unije, v skladu z vsebino sodbe, s katero je bila ugotovljena ta neizpolnitev obveznosti. Poleg tega morajo navedena sodišča na podlagi načela lojalnega sodelovanja, določenega v členu 4(3) PEU, odpraviti protipravne posledice kršitve prava Unije (glej v tem smislu sodbi z dne 10. marca 2022, Grossmania, C‑177/20, EU:C:2022:175, točki 38 in 63 ter navedena sodna praksa, in z dne 13. julija 2023, YP in drugi (Odvzem sodnikove imunitete in njegov suspenz), C‑615/20 in C‑671/20, EU:C:2023:562, točka 64).
69 Da bi nacionalno sodišče izpolnilo obveznosti, navedene v točkah od 65 do 68 te sodbe, mora upoštevno nacionalno zakonodajo razlagati čim bolj v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz prava Unije. Če pa taka razlaga ne omogoča preprečitve kršitve pravice posameznikov do neodvisnega in nepristranskega z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča, mora to sodišče, da bi zagotovilo primarnost prava Unije, zavrniti uporabo zadevnih nacionalnih določb, zlasti kadar bi te pripeljale do tega, da bi zadevo obravnavali sodniki, ki bi lahko bili ali bi se lahko izkazali za pristranske (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2021, W. Ż. (Senat za izredni nadzor in javne zadeve vrhovnega sodišča – Imenovanje), C‑487/19, EU:C:2021:798, točki 159 in 161, in z dne 13. julija 2023, YP in drugi (Odvzem sodnikove imunitete in njegov suspenz), C‑615/20 in C‑671/20, EU:C:2023:562, točka 65).
70 Vendar člen 19(1), drugi pododstavek, PEU državam članicam ne nalaga enotnega modela za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva niti za ponovno vzpostavitev zaupanja v pravosodni sistem, ki ga je javnost izgubila zaradi sistemskih nepravilnosti pri imenovanju na sodniška mesta (sodba z dne 24. marca 2026, Rzecznik Praw Obywatelskich (Izločitev sodnika splošnega sodišča), C‑521/21, EU:C:2026:242, točka 64).
71 V nacionalnem pravnem sistemu zadevne države članice je treba zato določiti postopkovna pravila za zagotovitev, da predlog za preizkus spoštovanja zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti člana sodišča obravnava senat, ki izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz temeljne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča.
72 Glede na vse zgornje preudarke je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da mora zadevno sodišče, če senat tega sodišča, ki odloča o predlogu za preizkus spoštovanja zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti, ki se nanaša na člana istega sodišča, sam krši pravico do z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča, ker je v njem sodnik, ki ne izpolnjuje teh zahtev, zagotoviti, da tak sodnik ne sodeluje pri obravnavi tega predloga, in mora po potrebi zavrniti uporabo nacionalnih pravil, s katerimi se določa sestava tega senata, da bi lahko navedeni predlog obravnaval organ, ki je skladen s temi določbami prava Unije. Iz senata, pristojnega za ta preizkus, je treba zlasti izključiti sodnike, ki ne izpolnjujejo zahtev glede zahtevane nepristranskosti. V pravnem sistemu zadevne države članice je treba določiti postopkovna pravila za zagotovitev, da tak predlog obravnava senat, ki izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz temeljne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča.
Stroški
73 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
1. Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah
je treba razlagati tako, da
lahko okoliščine v zvezi z imenovanjem sodnika same po sebi povzročijo kršitev pravice do neodvisnega, nepristranskega in z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča v smislu teh določb, če iz teh okoliščin izhaja, da je bila pri tem imenovanju storjena napaka, ki ima tako naravo in težo, da pri pravnih subjektih vzbuja upravičen dvom o neodvisnosti ali nepristranskosti tega sodnika.
2. Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah
je treba razlagati tako, da
nasprotuje temu, da predlog za preizkus, ali sodnik sodišča izpolnjuje zahtevi po neodvisnosti in nepristranskosti, in s tem tudi, ali je spoštovana pravica do z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča v smislu teh določb, obravnava senat tega sodišča, ki je sestavljen iz enega ali več sodnikov, ki so zaradi načina njihovega imenovanja v enakem položaju kot sodnik, ki je predmet tega preizkusa.
3. Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah
je treba razlagati tako, da
mora zadevno sodišče, če senat tega sodišča, ki odloča o predlogu za preizkus spoštovanja zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti, ki se nanaša na člana istega sodišča, sam krši pravico do z zakonom predhodno ustanovljenega sodišča, ker je v njem sodnik, ki ne izpolnjuje teh zahtev, zagotoviti, da tak sodnik ne sodeluje pri obravnavi tega predloga, in mora po potrebi zavrniti uporabo nacionalnih pravil, s katerimi se določa sestava tega senata, da bi lahko navedeni predlog obravnaval organ, ki je skladen s temi določbami prava Unije. Iz senata, pristojnega za ta preizkus, je treba zlasti izključiti sodnike, ki ne izpolnjujejo zahtev glede zahtevane nepristranskosti. V pravnem sistemu zadevne države članice je treba določiti postopkovna pravila za zagotovitev, da tak predlog obravnava senat, ki izpolnjuje zahteve, ki izhajajo iz temeljne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča.
Podpisi
* Jezik postopka: poljščina.
i Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.