<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑429/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CJ0429</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:789">EU:C:2016:789</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>7</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>7</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SODBA Z DNE <DATE ISO="20161020">20. 10. 2016</DATE> – ZADEVA C‑429/15</P><P>DANQUA</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (tretji senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20161020">20. oktobra 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: angleščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2004/83/ES</KEYWORD><KEYWORD>Minimalni standardi glede pogojev za priznanje statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite</KEYWORD><KEYWORD>Nacionalno postopkovno pravilo, ki za vložitev prošnje za subsidiarno zaščito določa rok petnajstih delovnih dni od obvestila o zavrnitvi prošnje za azil</KEYWORD><KEYWORD>Procesna avtonomija držav članic</KEYWORD><KEYWORD>Načelo enakovrednosti</KEYWORD><KEYWORD>Načelo učinkovitosti</KEYWORD><KEYWORD>Učinkovit potek postopka obravnavanja prošnje za subsidiarno zaščito</KEYWORD><KEYWORD>Učinkovit potek postopka vrnitve</KEYWORD><KEYWORD>Neskladnost</KEYWORD></INDEX><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑429/15,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Court of Appeal (pritožbeno sodišče, Irska) z odločbo z dne <DATE ISO="20150729">29. julija 2015</DATE>, ki je prispela na Sodišče <DATE ISO="20150805">5. avgusta 2015</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Evelyn Danqua</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Minister for Justice, Equality and Law Reform,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Ireland,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Attorney General,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (tretji senat),</P><P>v sestavi L. Bay Larsen (poročevalec), predsednik senata, M. Vilaras, J. Malenovský, M. Safjan in D. Šváby, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: Y. Bot,</P><P>sodni tajnik: K. Malacek, administrator,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>za E. Danqua M. Trayers, solicitor, P. O’Shea, BL, in C. Power, SC,</P></ITEM><ITEM><P>za Minister for Justice Equality and Law Reform R. Cotter in E. Creedon, agenta, skupaj s F. O’Sullivan, BL, in R. Barronom, SC,</P></ITEM><?PAGE NO="2"?><ITEM><P>za Evropsko komisijo M. Condou-Durande in X. Lewis, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20160629">29. junija 2016</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago načela enakovrednosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Evelyn Danqua, gansko državljanko, ter Minister for Justice and Equality (minister za pravosodje in enakost, Irska) (v nadaljevanju: minister), Irsko in Attorney General glede zavrnitve ministra, da bi obravnaval njeno prošnjo za pridobitev statusa subsidiarne zaščite.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2004/83/ES</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(a), (e) in (f) Direktive Sveta 2004/83/ES z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 96):</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>(a)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>mednarodna zaščita<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/> pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite, kot sta opredeljena v točkah (d) in (f);</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>oseba, upravičena do subsidiarne zaščite<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="2018" ID="QE0003"/> pomeni državljana tretje države […], ki ni opredeljen[…] kot begunec, a je bilo v zvezi z njim dokazano, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi se zadevna oseba, če bi se vrnila v izvorno državo, […] soočila z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot je opredeljena v členu 15 […];</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(f)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>status subsidiarne zaščite<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="2018" ID="QE0004"/> pomeni priznanje državljana tretje države […] kot osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, s strani države članice<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 18 te direktive je določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Države članice priznajo status subsidiarne zaščite državljanu tretje države […], ki izpolnjuje pogoje za subsidiarno zaščito v skladu s poglavjema II in IV.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2005/85/ES</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne <DATE ISO="20051201">1. decembra 2005</DATE> o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="326" PAGE.FIRST="13" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 326, str. 13</REF.DOC.OJ>) podrobneje določa pravice prosilcev za azil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>V skladu s členom 3(1) navedene direktive se ta uporablja za vse prošnje za azil, vložene na ozemlju države članice.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 3(3) navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Če države članice izvajajo ali uvedejo en postopek, po katerem obravnavajo prošnje za azil kot prošnje na podlagi [Konvencije o statusu beguncev, podpisane v Ženevi <DATE ISO="19510728">28. julija 1951</DATE> (<HT TYPE="ITALIC">Recueil des traités des Nations unies</HT>, zvezek 189, str. 150, št. 2545 (1954)], in kot prošnje za druge vrste mednarodne zaščite, ki se zagotovi v okoliščinah, kot so opredeljene v členu 15 Direktive [2004/83], uporabljajo to direktivo skozi ves postopek.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, je razvidno, da je E. Danqua, ganska državljanka, <DATE ISO="20100413">13. aprila 2010</DATE> na Irskem vložila prošnjo za pridobitev statusa begunca, ki jo je utemeljila z bojaznijo, da bi bila podvržena obredu <HT TYPE="ITALIC">trokosi</HT>, ki je oblika obrednega suženjstva, ki se izvaja v Gani in prizadene predvsem ženske.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Refugee Applications Commissionner (komisar za prošnje za priznanje statusa begunca, Irska) je v poročilu z dne <DATE ISO="20100616">16. junija 2010</DATE> v zvezi s to prošnjo podal negativno priporočilo, in sicer zaradi njene neverodostojnosti. To poročilo je v postopku s pritožbo potrdilo Refugee Appeals Tribunal (pritožbeno sodišče za begunce, Irska) z odločbo z dne <DATE ISO="20110113">13. januarja 2011</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Minister je <DATE ISO="20110209">9. februarja 2011</DATE> E. Danqua vročil odločbo o zavrnitvi njene prošnje za azil in ji sporočil, da namerava odrediti njeno vrnitev (<HT TYPE="ITALIC">proposal to deport</HT>), pri čemer jo je med drugim obvestil, da lahko v petnajstih delovnih dneh od te vročitve vloži prošnjo za subsidiarno zaščito.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Po tej odločbi je Refugee Legal Service (pravna služba za begunce, Irska) E. Danqua obvestila, da zaradi te zavrnitve ne bo imela pomoči pri formalnostih za pridobitev subsidiarne zaščite.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Pravna služba za begunce je kljub temu v imenu E. Danqua vložila prošnjo za dovoljenje za prebivanje iz humanitarnih razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Minister je z dopisom z dne <DATE ISO="20130923">23. septembra 2013</DATE> E. Danqua obvestil, da je bila ta prošnja zavrnjena in da je bila <DATE ISO="20130917">17. septembra 2013</DATE> glede zadevne osebe sprejeta odločba o vrnitvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>E. Danqua je <DATE ISO="20131008">8. oktobra 2013</DATE> vložila prošnjo za subsidiarno zaščito.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Minister je E. Danqua z dopisom z dne <DATE ISO="20131105">5. novembra 2013</DATE> obvestil, da se njeni prošnji za status subsidiarne zaščite ni moglo ugoditi, ker ta prošnja ni bila vložena v roku petnajstih delovnih dni, navedenem v obvestilu o odločbi ministra z dne <DATE ISO="20110209">9. februarja 2011</DATE>, s katero je bila zavrnjena prošnja zadevne osebe za azil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>E. Danqua je to odločbo izpodbijala pred High Court (višje sodišče, Irska), pri čemer se je med drugim sklicevala na kršitev načela enakovrednosti zaradi obveznosti prosilca za subsidiarno zaščito, da za vložitev prošnje za subsidiarno zaščito spoštuje rok, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, medtem ko se za vložitev prošnje za azil ne zahteva spoštovanje nobenega podobnega roka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>High Court (višje sodišče) je s sodbo z dne <DATE ISO="20141016">16. oktobra 2014</DATE> zavrnilo pritožbo E. Danqua, pri čemer je med drugim razsodilo, da se načelo enakovrednosti v tej zadevi ne uporablja, saj je zadevna oseba primerjala dve postopkovni pravili, ki temeljita na pravu Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>E. Danqua je <DATE ISO="20141113">13. novembra 2014</DATE> zoper to sodbo vložila pritožbo pri Court of Appeal (pritožbeno sodišče). Zadevna oseba je pri navedenem sodišču ponovila svojo utemeljitev, da obveznost prosilca za subsidiarno zaščito, da spoštuje rok, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, krši načelo enakovrednosti, saj naj ne bi obstajal podoben rok, ki bi se uporabil za osebe, ki vložijo prošnjo za pridobitev statusa begunca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Court of Appeal (pritožbeno sodišče) meni, da je lahko prošnja za azil ustrezna primerjava za zagotovitev spoštovanja načela enakovrednosti, sprašuje pa se o upoštevnosti tega načela za obravnavano zadevo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v zvezi s tem poudarja, da se večina prošenj za azil sicer obravnava na podlagi ureditve, ki je bila uvedena z Direktivo 2004/83, vendar lahko države članice – vsaj teoretično – pravico do azila vselej odobrijo v skladu s svojim nacionalnim pravom. Zato bi lahko prošnje za azil delno izhajale iz prava Unije in delno iz nacionalnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče glede obveznosti prosilca za subsidiarno zaščito, da za vložitev prošnje za subsidiarno zaščito spoštuje rok, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, meni, da je ta rok utemeljen z objektivnimi preudarki. Za nacionalno zakonodajo, ki je veljala pred razglasitvijo sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140508">8. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑604/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:302">EU:C:2014:302</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), naj bi bil namreč značilen obstoj dveh ločenih in zaporednih postopkov za obravnavanje prošnje za azil oziroma prošnje za subsidiarno zaščito, obravnavanje prošnje za subsidiarno zaščito pa naj bi bilo pogojeno s predhodno zavrnitvijo prošnje za pridobitev statusa begunca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Po navedbah tega sodišča je bil cilj zakonodaje, ki je veljala v času dejstev iz postopka v glavni stvari, zagotoviti, da se prošnje za mednarodno zaščito obravnavajo v razumnem roku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Court of Appeal (pritožbeno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>1.</NO.P><TXT>Ali je z vidika načela enakovrednosti za prošnjo za azil, ki je urejena z nacionalno zakonodajo, v kateri se odražajo obveznosti države članice na podlagi [Direktive 2004/83], mogoče šteti, da je ustrezna primerjava za prošnjo za subsidiarno zaščito?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je s tega vidika upoštevna okoliščina, da se z rokom, določenim za prošnje za subsidiarno zaščito, uresničuje pomemben interes zagotovitve obravnavanja prošenj za mednarodno zaščito v razumnem roku?<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba načelo enakovrednosti razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu postopkovnemu pravilu, kakršno je to iz postopka v glavni stvari in ki za prošnjo za pridobitev statusa subsidiarne zaščite določa prekluzivni rok petnajstih delovnih dni od obvestila pristojnega organa o tem, da ima neuspeli prosilec za azil možnost vložiti tako prošnjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Najprej je treba opozoriti, da Direktiva 2004/83 ni vsebovala postopkovnih pravil, ki bi se uporabljala za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Direktiva 2005/85 pa določa minimalne standarde glede postopkov za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in natančno opredeljuje pravice prosilcev za azil. Člen 3(1) in (3) te direktive določa, da se ta uporablja za prošnje za azil, ki se obravnavajo kot prošnje na podlagi Konvencije o statusu beguncev, podpisane v Ženevi <DATE ISO="19510728">28. julija 1951</DATE>, in kot prošnje za druge vrste mednarodne zaščite, ki se zagotovi v okoliščinah, kot so opredeljene v členu 15 Direktive 2004/83.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Zato je Sodišče presodilo, da se Direktiva 2005/85 za prošnje za subsidiarno zaščito uporablja, le kadar država članica uvede samo en postopek, v okviru katerega obravnava prošnjo glede obeh oblik mednarodne zaščite, in sicer statusa begunca in subsidiarne zaščite (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140508">8. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>N.,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑604/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:302">EU:C:2014:302</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Vendar je iz spisa razvidno, da to za Irsko v času dejstev iz postopka v glavni stvari ni veljalo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da ni postopkovnih pravil v zvezi z vložitvijo in obravnavanjem prošnje za subsidiarno zaščito, ki bi bila določena s pravom Unije in ki bi veljala na Irskem, zato mora pravni red te države članice urediti taka postopkovna pravila, pri čemer pa ta pravila ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki veljajo za podobna nacionalna pravna sredstva (načelo enakovrednosti), in v praksi ne smejo onemogočati ali čezmerno oteževati uveljavljanja pravic, ki jih daje pravni red Unije (načelo učinkovitosti) (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140508">8. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑604/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:302">EU:C:2014:302</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Glede načela enakovrednosti je treba spomniti, da spoštovanje tega načela zahteva uporabo nacionalnega pravila brez razlikovanja za postopke na podlagi prava Unije in postopke na podlagi nacionalnega prava (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150128">28. januarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>ÖBB Personenverkehr</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑417/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:38">EU:C:2015:38</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče dvomi glede tega, ali je za zagotovitev spoštovanja tega načela prošnja za pridobitev statusa begunca ustrezna podlaga za primerjavo s prošnjo za pridobitev statusa subsidiarne zaščite.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Vendar se v tem primeru položaj v postopku v glavni stvari, kot je poudaril generalni pravobranilec v točkah 54 in 58 sklepnih predlogov, nanaša na dve prošnji, ki temeljita na pravu Unije, in sicer prošnjo zadevne osebe za priznanje statusa begunca in prošnjo te osebe za priznanje statusa subsidiarne zaščite.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Poleg tega je treba poudariti, da v skladu z besedilom prvega vprašanja nacionalna zakonodaja, ki ureja obravnavanje prošenj za azil, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>odraža<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> obveznosti držav članic na podlagi Direktive 2004/83.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Poleg tega iz elementov, s katerimi razpolaga Sodišče, ni razvidno, da bi irsko pravo o azilu zajemalo nacionalna materialnopravna pravila, ki bi dopolnjevala pravo Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedene razmisleke je treba ugotoviti, da v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ki se nanaša na dve vrsti prošenj, ki tako ena kot druga temeljita na pravu Unije, sklicevanje na načelo enakovrednosti ni upoštevno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Ob navedenem je v skladu z ustaljeno sodno prakso v postopku sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenem s členom 267 PDEU, naloga Sodišča dati nacionalnemu sodišču koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. Ob upoštevanju tega mora Sodišče po potrebi preoblikovati vprašanja, ki so mu bila predložena (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160428">28. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>Oniors Bio</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑233/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:305">EU:C:2015:305</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Poleg tega mora Sodišče predložitvenemu sodišču zagotoviti vse elemente razlage prava Unije, ki bi mu lahko koristili pri presoji zadeve, ki mu je predložena, in sicer ne glede na to, ali se je nanje v svojem vprašanju sklicevalo ali ne (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060221">21. februarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Ritter-Coulais</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑152/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:123">EU:C:2006:123</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je zato treba vprašanji, ki ju je postavilo predložitveno sodišče, razumeti tako, da se želi z njima izvedeti, ali je treba načelo učinkovitosti razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu postopkovnemu pravilu, kakršno je to iz postopka v glavni stvari in ki za prošnjo za pridobitev statusa subsidiarne zaščite določa prekluzivni rok petnajstih delovnih dni od obvestila pristojnega organa, da ima neuspeli prosilec za azil možnost vložiti tako prošnjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Kar zadeva to načelo, kot je bilo opozorjeno v točki 29 te sodbe, nacionalno postopkovno pravilo, kakršno je to iz postopka v glavni stvari, ne sme praktično onemogočiti ali čezmerno otežiti uveljavljanja pravic, ki jih daje pravni red Unije. V tem primeru mora tako pravilo torej osebam, ki prosijo za subsidiarno zaščito, zagotoviti učinkovit dostop do pravic, ki jim jih podeljuje Direktiva 2004/83.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Zato je treba preučiti vprašanje, ali lahko oseba, kot je E. Danqua, ki prosi za subsidiarno zaščito, konkretno uveljavlja pravice, ki jih ima na podlagi Direktive 2004/83, in sicer v obravnavanem primeru pravico do vložitve prošnje za pridobitev te zaščite, in – če so pogoji za navedeno zaščito izpolnjeni – pravico do priznanja statusa te zaščite.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Iz predložitvene odločbe in iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, je razvidno, da v skladu z nacionalnim postopkovnim pravilom iz postopka v glavni stvari prosilec za subsidiarno zaščito po izteku roka petnajstih delovnih dni od obvestila o zavrnitvi njegove prošnje za pridobitev statusa begunca načeloma ne more več vložiti prošnje za status subsidiarne zaščite.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Sodišče že presodilo, da je treba vsak primer, v katerem se zastavi vprašanje, ali neka nacionalna postopkovna določba onemogoča ali čezmerno otežuje uporabo prava Unije, preizkusiti ob upoštevanju položaja te določbe v celotnem postopku ter poteka postopka in njegovih posebnosti pred različnimi nacionalnimi sodišči. S tega vidika je treba zlasti upoštevati, če je to primerno, varstvo pravice do obrambe, načelo pravne varnosti in načelo učinkovitega poteka postopka (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151111">11. novembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klausner Holz Niedersachsen</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑505/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:742">EU:C:2015:742</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je treba natančneje preučiti, ali je lahko prekluzivni rok, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, upravičen zaradi zagotovitve učinkovitega poteka postopka obravnavanja prošnje za subsidiarno zaščito ob upoštevanju posledic, ki iz tega izhajajo, za uporabo prava Unije (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090903">3. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Fallimento Olimpiclub</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑2/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:506">EU:C:2009:506</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>V zvezi s prekluzivnimi roki je Sodišče presodilo, da so države članice pristojne, da v nacionalnih ureditvah, ki spadajo na področje uporabe prava Unije, roke določijo zlasti glede na pomen odločb, ki jih je treba sprejeti, za zadevne osebe, na zapletenost veljavnih postopkov in zakonodaje, na število oseb, ki bi jih lahko zadevale, in na druge javne ali zasebne interese, ki jih je treba upoštevati (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091029">29. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Pontin</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑63/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:666">EU:C:2009:666</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Vendar je treba v zvezi z zakonodajo iz postopka v glavni stvari poudariti, kot je to storil generalni pravobranilec v točkah od 75 do 78 sklepnih predlogov, da ima postopek obravnavanja prošenj za subsidiarno zaščito poseben pomen, saj omogoča, da se prosilcem za mednarodno zaščito s priznanjem te zaščite zagotovi varstvo njihovih najbolj temeljnih pravic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>V tem okviru je treba ob upoštevanju težav, na katere lahko ti prosilci naletijo zlasti zaradi težkega človeškega in materialnega položaja, v katerem morda so, ugotoviti, da je prekluzivni rok, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, posebej kratek in vsem prosilcem v praksi ne zagotavlja učinkovite možnosti za vložitev prošnje za pridobitev subsidiarne zaščite in po potrebi za priznanje statusa te zaščite. Takega roka zato ni mogoče razumno utemeljiti za namene zagotovitve učinkovitega poteka postopka obravnavanja prošnje za priznanje tega statusa.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Tega sklepa poleg tega ne more omajati potreba po zagotovitvi učinkovitosti postopkov vrnitve, saj rok iz postopka v glavni stvari ni neposredno povezan s postopkom vrnitve, temveč z zavrnitvijo prošnje za pridobitev statusa begunca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Zato je treba ugotoviti, da nacionalno postopkovno pravilo, kakršno je to iz postopka v glavni stvari, lahko ogrozi učinkovit dostop prosilcev za subsidiarno zaščito do pravic, ki jim jih priznava Direktiva 2004/83.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Glede na vse zgoraj navedene preudarke je treba na predloženi vprašanji odgovoriti, da je treba načelo učinkovitosti razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu postopkovnemu pravilu, kakršno je to iz postopka v glavni stvari, ki za vložitev prošnje za pridobitev statusa subsidiarne zaščite določa prekluzivni rok petnajstih delovnih dni od obvestila pristojnega organa, da ima neuspeli prosilec za azil možnost vložiti tako prošnjo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Načelo učinkovitosti je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu postopkovnemu pravilu, kakršno je to iz postopka v glavni stvari, ki za vložitev prošnje za pridobitev statusa subsidiarne zaščite določa prekluzivni rok petnajstih delovnih dni od obvestila pristojnega organa, da ima neuspeli prosilec za azil možnost vložiti tako prošnjo.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>