(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 771/2005 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz določenih pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla in njihovih delov, ki se uvrščajo pod oznake KN 7318 12 10 , 7318 14 10 , 7318 15 30 , 7318 15 51 , 7318 15 61 in 7318 15 70 , s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Indonezije, Tajvana, Tajske in Vietnama.

(2)

Opozoriti je treba, da je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. julija 2003 do 30. junija 2004 („OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za analizo škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do 30. junija 2004 („obravnavano obdobje“).

(3)

Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov so nekatere zainteresirane stranke predložile pisne pripombe.

(4)

Tem strankam je bila na zahtevo dana možnost za zaslišanje pri Komisiji.

(5)

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(6)

Stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih sta se nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Po tem razkritju jim je bil dan tudi rok za podajo stališč.

(7)

Ustne in pisne pripombe so bile proučene in po potrebi upoštevane v dokončnih ugotovitvah.

(8)

Po uvedbi začasnih ukrepov sta en uvoznik in njegovo združenje izrazila dvom v reprezentativnost industrije Skupnosti, kakor je določeno v uvodni izjavi (113) začasne uredbe v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Vendar pa ni bil predložen noben dokaz za utemeljitev tega dvoma. Preiskava je potrdila, da je industrija Skupnosti med OP predstavljala 54 % proizvodnje Skupnosti in je v celoti v skladu s členom 5(4) osnovne uredbe.

(9)

Sodelujoči tajski proizvajalci izvozniki so ob razkritju trdili, da nezaupni odgovori proizvajalcev Skupnosti na vprašalnik niso bili dovolj natančni in niso bili vloženi v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Trdilo se je, da je pomanjkanje informacij v nezaupnih odgovorih na vprašalnik sodelujočim izvoznikom onemogočilo učinkovito možnost za zagovor svojih interesov in so bili v tem postopku v primerjavi z drugimi strankami, namreč z industrijo Skupnosti, v slabšem položaju. Vendar pa informacije o škodi, kakor so navedene v oddelku E osnovne uredbe, omogočajo vsem zainteresiranim strankam dostop do preverjenih informacij na zbirni osnovi. Torej imajo vse dovolj jasno podobo o dejstvih glede škode in vzročnosti, da lahko zagovarjajo svoje interese. Vse stranke so enakovredno obravnavane in med različnimi zainteresiranimi strankami glede razkritja ni neravnovesja. Poleg tega so nezaupni odgovori na vprašalnik skupaj z informacijami, zajetimi v začasni uredbi, zagotovili spoštovanje pravic vseh strank do obrambe. Utemeljitev je bila zato zavrnjena.

(10)

Opozoriti je treba, da so se med začasno preiskavo pojavili dvomi, ali se matice lahko obravnavajo kot en sam izdelek z drugimi pritrdilnimi elementi iz nerjavnega jekla in njihovimi deli („PENJ“). V tem smislu je bilo treba dodatno proučiti nekatere vidike, npr. ali in v kolikšni meri so sorniki in matice trženi skupaj kot sistem, v kolikšni meri so te vrste razvite skupaj itd. Tudi glede tega, v kolikšni meri so proizvajalci Skupnosti zmožni ponuditi te sisteme, je bila potrebna naknadna proučitev. Zato je bilo za namen predhodnih ugotovitev začasno določeno, da se matice, navadno uvrščene pod oznako KN 7318 16 30 , ne vključijo v opredelitev izdelka.

(11)

Po uvedbi začasnih ukrepov so tako proizvajalci Skupnosti kot tudi uvozniki predložili dokazila o tem, da matice in sorniki niso niti razviti niti izdelani in trženi skupaj. Medtem ko se matice običajno uporabljajo skupaj s sorniki, pa se običajno ne prodajajo kot komplet. Sorniki se lahko uporabljajo kot pritrdilne naprave tudi brez matic, kar kaže na to, da so lahko končne uporabe sornikov in matic različne. To je potrdil tako uvoz nekaterih proizvajalcev, ki v zadevnih državah izdelujejo in prodajajo ali matice ali sornike, kot tudi dejstvo, da vzorčeni proizvajalci Skupnosti izdelujejo vijake in sornike, ne pa tudi matic. To je še posebej očitno v primeru uvoza iz Filipinov, ki so ga praktično v celoti predstavljale matice, brez vsakega ustreznega uvoza sornikov. Poleg tega se, kakor je navedeno zgoraj, sorniki ne kombinirajo nujno z maticami in podložkami. To je razvidno tudi iz opisa oznake HS 7318 15 : „drugi vijaki, sorniki, s svojimi maticami ali podložkami ali brez njih“. Poleg tega je primerno opozoriti, da industrija Skupnosti nima potrebnih strojev za izdelavo matic in ni izrazila nobenega namena za izdelavo matic v prihodnosti.

(12)

Zato se ugotovitve iz uvodne izjave (13) začasne uredbe, da se matice, ki niso uvožene kot del kompleta s pripadajočimi vijaki in sorniki, izključijo iz obsega izdelka, potrdijo. Zato je treba v skladu z zaključnimi ugotovitvami iz uvodnih izjav (14) in (105) začasne uredbe postopek glede Filipinov zaključiti.

(13)

Po uvedbi začasnih ukrepov so sodelujoči tajski proizvajalci izvozniki trdili, da se matice in sorniki navadno tržijo in razvijajo skupaj in bi zato iz obsega postopka morali izključiti tudi sornike v primeru izključitve matic iz obsega izdelka. Vendar pa te trditve niso utemeljili. Zato in glede na ugotovitve iz zgornjih uvodnih izjav (11) in (12), da se matice ne tržijo in razvijajo skupaj s sorniki, je bil zahtevek zavrnjen, iz obsega postopka pa so bile izključene samo matice.

(14)

Poleg tega je nekaj uvoznikov in njihovo združenje ponovno zahtevalo, naj se preiskava dodatno omeji na dve oznaki KN, namreč na 7318 15 61 (vijaki s šesterokotno glavo brez zareze iz nerjavnega jekla) in 7318 15 70 (šesterokotni sorniki iz nerjavnega jekla). V ta namen so se sklicevali na domnevno pomanjkanje proizvodnje vseh drugih pritrdilnih elementov, ki so predmet te preiskave, v industriji Skupnosti, tj. PENJ, navadno uvrščen pod oznake KN 7318 12 10 (drugi lesni vijaki iz nerjavnega jekla), 7318 14 10 (samovrezni vijaki iz nerjavnega jekla), 7318 15 30 (vijaki in sorniki brez glave iz nerjavnega jekla), 7318 15 51 (vijaki iz nerjavnega jekla z ravno ali križno zarezo). V zvezi s tem so kot dokaz predložili nekaj naročil, ki jih nekateri proizvajalci Skupnosti niso mogli izpolniti. Poleg tega so trdili, da so sorniki in vijaki izdelani na različnih strojih.

(15)

Treba je opozoriti, kot je navedeno v uvodni izjavi (15), da je preiskava potrdila, da se vrste PENJ, uvrščene pod oznake KN 7318 12 10 , 7318 14 10 , 7318 15 30 in 7318 15 51 , proizvajajo v Skupnosti. Iz tega sledi, da (i) imajo vzorčeni proizvajalci Skupnosti stroje za izdelavo drugih vrst PENJ; in (ii) se soočajo s konkurenco za te vrste, ki jo predstavlja zadevni dampinški izdelek. Informacije glede nekaterih naročil, ki jih industrija Skupnosti ni mogla izpolniti, se nanašajo na obdobje izven OP, zaradi česar se praviloma v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe ne upoštevajo. To dejstvo v nobenem primeru ne kaže na to, da teh izdelkov ne proizvaja industrija Skupnosti. Poleg tega je preiskava ugotovila, da je industrija Skupnosti, kadar ni nepoštene dampinške konkurence iz zadevnih držav, zmožna povečati proizvodnjo za zadostitev povpraševanja po takih izdelkih. V tem okviru je treba upoštevati, da ima industrija Skupnosti znatne neizkoriščene zmogljivosti (glej tabelo pred uvodno izjavo (127) v začasni uredbi). Zato zahtevek uvoznikov ne more biti sprejet.

(16)

Sodelujoči tajski proizvajalci izvozniki so zaprosili, naj se obseg izdelka omeji na oznake KN 7318 12 10 (drugi lesni vijaki iz nerjavnega jekla), 7318 15 30 (vijaki in sorniki brez glave iz nerjavnega jekla) in 7318 15 61 (vijaki s šesterokotno glavo brez zareze iz nerjavnega jekla). V ta namen so trdili, da se niti sornikov (oznaka KN 7318 15 70 ) niti samovreznih vijakov, vijakov z ravno ali križno zarezo iz nerjavnega jekla (oznake KN 7318 14 10 in 7318 15 51 ) ne bi smelo obravnavati kot kategorijo enega samega izdelka z drugimi pritrdilnimi elementi iz preiskave zaradi domnevnih (i) različnih fizikalnih lastnosti, narave in kakovosti teh pritrdilnih elementov, (ii) različnih končnih uporab, (iii) različnih okusov in navad potrošnikov ter (iv) različnih oznak KN, ki po njihovem mnenju kažejo na to, da sorniki in vijaki ne predstavljajo kategorije enega samega izdelka.

(17)

V tem primeru je preiskava pokazala, da imajo vse obravnavane vrste pritrdilnih elementov z vidika potrošnikov podobne osnovne fizikalne in tehnične lastnosti in uporabe, tj. gre za kovinske zatiče iz nerjavnega jekla z navojem, ki se z vrtenjem pritrdilnih naprav uporabljajo za spajanje stvari. Torej se vsi ti pritrdilni elementi uvrščajo pod isto štirimestno oznako kombinirane nomenklature. Zato je treba zahtevek za dodatno omejitev obsega izdelka zavrniti.

(18)

Ker ni bila predložena nobena druga pripomba, se ugotovitve glede zadevnega izdelka in podobnega izdelka iz uvodnih izjav (10) do (18) začasne uredbe potrdijo.

(19)

Po uvedbi začasnih ukrepov ni bila predložena nobena pripomba glede vzorčenja proizvajalcev izvoznikov v Tajvanu, proizvajalcev Skupnosti in uvoznikov. Ugotovitve iz uvodnih izjav (19) do (32) začasne uredbe se potrdijo.

(20)

Po uvedbi začasnih ukrepov ni bila predložena nobena nova pripomba glede TGO. Ugotovitve iz uvodnih izjav (33) do (54) začasne uredbe se potrdijo.

(21)

En sodelujoči proizvajalec izvoznik v Vietnamu je izrazil razočaranje, ker je bil njegov zahtevek za IO kljub njegovemu sodelovanju v preiskavi zavrnjen. Dodal je še, da je zavrnitev njegovega zahtevka za IO, kot tudi zahtevkov dveh drugih vietnamskih izvoznikov, privedla do uvedbe iste začasne protidampinške dajatve na uvoz vseh proizvajalcev izvoznikov v Vietnamu.

Kot je navedeno v uvodni izjavi (60) začasne uredbe, zadevna družba ni bila sposobna dokazati, da je izpolnila pogoje iz člena 9(5) osnovne uredbe, s čimer bi ji bila IO odobrena. Poleg tega ni bila predložena nobena utemeljitev ali dokaz, ki bi lahko spremenil to ugotovitev, zato se je moral člen 2(7)(a) osnovne uredbe uporabljati za ves Vietnam. To pomeni, da se isti ukrep uporablja za vse proizvajalce izvoznike v Vietnamu.

(22)

Ker ni bilo nobene druge pripombe, se ugotovitve iz uvodnih izjav (55) do (61) začasne uredbe v zvezi z individualno obravnavo, potrdijo.

(23)

Tajvan je bil začasno izbran kot primerljiva tržnogospodarska tretja država za namen določitve normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren. Po uvedbi začasnih ukrepov ni nobena stranka predložila kakršne koli pripombe glede določitve normalne vrednosti v primerljivi državi. Zato se ugotovitve iz uvodnih izjav (62) do (64) začasne uredbe potrdijo.

(24)

Štirje tajski proizvajalci izvozniki so trdili, da se prodajni, splošni in administrativni („PSA“) stroški ter dobiček, ustvarjen z domačo prodajo v drugi državi, v tem primeru na Tajskem, ne morejo uporabiti za konstruiranje njihove normalne vrednosti. Vendar pa, kakor je navedeno v uvodni izjavi (80) začasne uredbe, ti proizvajalci izvozniki med običajnim potekom trgovine niso imeli nobenih reprezentativnih količin podobnega izdelka ali drugih izdelkov v isti splošni kategoriji. Zato je bilo v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe nujno uporabiti drugo sprejemljivo metodo za izračun PSA stroškov in dobička. V tem pogledu se je uporaba tajvanskih PSA stroškov in dobička izkazala za najbolj sprejemljivo metodo zaradi (i) reprezentativnega notranjega trga v smislu obsega in konkurence glede cen za podobni proizvod v Tajvanu; in (ii) dejstva, da tajvanska industrija PENJ nadzoruje večino proizvajalcev PENJ v vseh državah v preiskavi, vključno z nekaterimi na Tajskem (glej uvodno izjavo (71) začasne uredbe). Predložen ni bil noben podatek, ki bi pokazal, da bi tako uporabljen dobiček presegal dobiček, ki ga navadno ustvarijo drugi izvozniki ali proizvajalci pri prodaji iste splošne kategorije izdelkov na Tajskem.

(25)

Izražena ni bila nobena druga pripomba v zvezi z metodologijo, uporabljeno za določitev normalne vrednosti, zato se metodologija iz uvodnih izjav (65) do (72) začasne uredbe potrdi.

(26)

Ker ni bilo nobene pripombe, se ugotovitve iz uvodne izjave (73) začasne uredbe potrdijo.

(27)

Ker ni bilo nobene pripombe, se ugotovitve iz uvodne izjave (74) začasne uredbe potrdijo.

(28)

Ker ni bilo nobene pripombe, se ugotovitve iz uvodne izjave (76) začasne uredbe potrdijo.

(29)

En tajski proizvajalec izvoznik je ugovarjal metodologiji, uporabljeni za določitev normalne vrednosti, kakor je določeno v uvodni izjavi (79) začasne uredbe. Družba je trdila, da različnih vrst zadevnega izdelka ni razvrstila v skladu z navodili Komisije, ker so bili nekateri izmed teh pritrdilnih elementov posebni pritrdilni elementi. Trdila je tudi, da je družba med preveritvenim obiskom na kraju samem s skicami, vzorci in prodajno dokumentacijo nazorno prikazala edinstvene lastnosti njenih posebnih pritrdilnih elementov, izvoženih v Skupnost.

(30)

Pravzaprav so dokazila, zbrana med preveritvenim obiskom, pokazala, da ti izdelki niso uvrščeni pod oznake KN v preiskavi. V teh okoliščinah se je zdelo primerno, da se izvoz teh izdelkov ne upošteva za namene te preiskave. Ugotovitve v zvezi s to družbo, vključno s tistimi iz uvodne izjave (79) začasne uredbe, temeljijo na preostalem izvozu, ki spada v opredelitev zadevnega izdelka.

(31)

V zvezi z normalno vrednostjo njenega preostalega izvoza je družba predlagala nekatere prilagoditve pri strošku proizvodnje, uporabljenem za začasno določitev njene normalne vrednosti (glej uvodno izjavo (79) začasne uredbe).

(32)

Vendar pa so te prilagoditve temeljile na informacijah, ki niso bile predložene ne k odgovoru na vprašalnik ne med preveritvenim obiskom in zato niso bile preverljive. Poleg tega v evidenci ni bilo nobene informacije, ki bi podprla te prilagoditve. Zato je treba ta zahtevek v zvezi s stroškom proizvodnje zavrniti.

(33)

Nek drugi tajski proizvajalec izvoznik je trdil, da je prišlo do določenega dvojnega štetja pri strošku proizvodnje in PSA stroških, uporabljenih za določitev normalne vrednosti. Trdil je, da je razmerje med PSA stroški, predloženimi v izkazu poslovnega izida v njegovem odgovoru na vprašalnik, napačno in bi morali namesto njega upoštevati razmerje med PSA stroški, predloženimi med preveritvenim obiskom.

(34)

V tem pogledu je treba opomniti, da družba pred preveritvenim obiskom ni vnašala nobenih popravkov v izkaz poslovnega izida. Družba je predložila občutno spremenjen izkaz PSA stroškov v čisto zadnji fazi preiskave, ko je bilo že prepozno, da bi ga lahko preverili. Zaradi tega in ker spremenjeni PSA stroški niso bili usklajeni z drugimi razpoložljivimi informacijami v evidenci, je bil zahtevek zavrnjen, informacije iz izkaza poslovnega izida, predložene ob izpolnjenem vprašalniku, pa so se upoštevale pri izračunu dampinga v skladu z določbami iz člena 6(8) osnovne uredbe.

(35)

Isti tajvanski proizvajalec izvoznik je trdil, da se morajo ostanki odšteti od stroška surovin. Ker se ostanki pridobijo v postopku proizvodnje, je družba trdila, da bi se moral dobiček od prodaje ostankov upoštevati pri izravnavi stroška proizvodnje. Vendar pa ni prijavila zneska nobenega tovrstnega dobička. V vsakem primeru kakršen koli dobiček od drugih izdelkov ali stranskih izdelkov ni pomemben za izračun stroška prodaje podobnega izdelka, ker družba v preteklosti ni uporabila te prakse za razporeditev stroškov. Zato je treba zahtevek družbe zavrniti in potrditi začasne ugotovitve.

(36)

Predložena ni bila nobena druga pripomba, zato se ugotovitve iz uvodnih izjav (77) do (79) začasne uredbe potrdijo.

(37)

En tajski proizvajalec izvoznik z nekaj domače prodaje se je večkrat pritožil v zvezi z izračunom stroška proizvodnje in PSA stroškov, uporabljenih za določitev njegove normalne vrednosti. Poleg tega je trdil, da bi v primeru sprejetja zahtevkov njegova domača prodaja v običajnem poteku trgovine bila reprezentativna in bi bila lahko uporabljena za določitev normalne vrednosti na Tajskem.

(38)

Opomniti je treba, da je ta družba med preveritvenim obiskom predložila več spremenjenih različic izpolnjenih vprašalnikov, tako da je občutno ovirala preiskavo, saj je bilo nemogoče uskladiti katero koli različico z njenim finančnim poročilom. Kljub vsemu so bili vse te informacije v skladu z določbami člena 6(8) osnovne uredbe proučene v največji možni meri. Opomniti je treba, da je bil strošek proizvodnje, kakor ga je za več vrst izdelka prijavila družba, občutno podcenjen, zlasti strošek surovin, in je bil zato popravljen za začasne izračune dampinga. Ker družba ni predložila nobenih utemeljenih informacij v zvezi z njenim stroškom proizvodnje, ki bi zahtevale spremembo v izračunih dampinga, je treba njen zahtevek v zvezi z izračunom stroška proizvodnje zavrniti.

(39)

Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da bi se pri strošku proizvodnje podobnega izdelka moral dobiček od prodaje ostankov odšteti od stroška surovin. Vendar pa v izkazu poslovnega izida družbe ni bil prijavljen noben dobiček od prodaje ostankov. V nobenem primeru kakršen koli dobiček od drugih izdelkov ali stranskih izdelkov ni pomemben za izračun stroška proizvodnje podobnega izdelka, ker družba v preteklosti ni uporabila te prakse za razporeditev stroškov.

(40)

V zvezi z zahtevkom proizvajalcev izvoznikov za uporabo različnih ravni PSA stroškov je bilo ugotovljeno, da to tudi v primeru sprejetja zahtevka ne bi privedlo do stanja, kjer bi lahko bila za osnovo pri določitvi normalne vrednosti uporabljena domača prodaja družbe, saj slednja ne bi bila ustvarjena v običajnem poteku trgovine.

(41)

Zato je treba te zahtevke v zvezi z ostanki in PSA stroški zavrniti in potrditi ugotovitve iz uvodne izjave (80) začasne uredbe.

(42)

Ker ni bilo nobene pripombe, se ugotovitve iz uvodne izjave (81) začasne uredbe potrdijo.

(43)

Ker ni bilo nobene pripombe, se ugotovitve iz uvodnih izjav (82) do (91) začasne uredbe v zvezi z določitvijo izvozne cene za vse zadevne države v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe potrdijo.

(44)

Ker ni bilo nobene pripombe, se metodologija in ugotovitve iz uvodnih izjav (92) in (93) začasne uredbe v zvezi s primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno potrdijo.

(45)

Ker ni bilo nobene pripombe v zvezi z določitvijo stopnje dampinga, se metodologija iz uvodnih izjav (94) do (100) začasne uredbe potrdi.

(46)

Ker ni bilo nobene pripombe, veljajo naslednje dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve:

(47)

Ker ni bilo nobene pripombe, veljajo naslednje dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve:

(48)

Ker ni bilo nobene pripombe v zvezi z izračunom začasne stopnje dampinga za dva sodelujoča proizvajalca izvoznika v Maleziji, se ugotovitve iz uvodne izjave (104) začasne uredbe potrdijo. Ker za nobenega malezijskega proizvajalca izvoznika ni bil ugotovljen obstoj dampinga, se postopek glede uvoza zadevnega izdelka iz Malezije zaključi.

(49)

Ker ni bilo nobene pripombe v zvezi s stanjem glede Filipinov, ni bila določena nobena stopnja dampinga. Zato se, kakor je določeno v zgornji uvodni izjavi (12), postopek glede uvoza zadevnega izdelka iz Filipinov zaključi.

(50)

Ker ni bila predložena nobena dodatna pripomba v zvezi z izračunom začasnih stopenj dampinga za Tajvan, kakor je določeno v uvodnih izjavah (106) do (108) začasne uredbe, veljajo naslednje dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve:

(51)

En tajski proizvajalec izvoznik se je pritožil v zvezi z izračunom njegove individualne stopnje dampinga glede razvrstitve vrste izdelka, obsega proizvodnje in uporabe različnih vrst nerjavnega jekla.

(52)

Pritožbe so bile proučene na osnovi preverjenih informacij in vneseni so bili nekateri ustrezni popravki, ki so privedli do določitve spremenjene individualne stopnje dampinga za tega proizvajalca izvoznika. Ker je bila osnova za določitev stopnje dampinga za vse nesodelujoče tajske izvoznike raven najvišje ugotovljene stopnje dampinga za sodelujočega tajskega izvoznika, je bila preostala stopnja dampinga ustrezno spremenjena.

(53)

Zato veljajo naslednje dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve:

(54)

Ker ni bila predložena nobena dodatna pripomba v zvezi z izračunom začasne stopnje dampinga za Vietnam, kakor je določeno v uvodni izjavi (110) začasne uredbe, je za vse družbe v Vietnamu dogovorjena dokončna stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, 7,7 %.

(55)

Sodelujoči tajski proizvajalci izvozniki so izpodbijali metodologijo analize iz uvodne izjave (114) začasne uredbe, tj. da so bile nekatere informacije določene samo za vzorčene proizvajalce Skupnosti (cene transakcij, naložbe in donosnost naložb, plače, dobičkonosnost, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala), medtem ko so drugi kazalniki (tržni delež, proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in prodajna vrednost, rast, zaloge, zaposlitev in produktivnost) vključevali še informacije drugega proizvajalca Skupnosti, ki je z vzorčenimi proizvajalci predstavljal industrijo Skupnosti. Trdili so, da ta pristop (i) ni objektiven v smislu člena 3(2) osnovne uredbe in da (ii) člen 17(4) osnovne uredbe domnevno ne dopušča takšnega pristopa.

(56)

Običajna praksa v protidampinških postopkih je analiza dejavnikov škode za vso industrijo Skupnosti. Vendar pa se v primerih, kjer industrijo sestavlja veliko število proizvajalcev, lahko uporabi vzorec. Namen vzorčenja je omogočiti, da se v razpoložljivem času od omejenega števila proizvajalcev pridobijo in preverijo podrobne informacije. Te informacije zadevajo dejavnike, kot so cene, plače, naložbe, dobiček, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala, v zvezi s katerimi bi bilo preverjanje informacij za vso industrijo v razpoložljivem času neizvedljivo. Za druge dejavnike, kot so tržni delež, obseg prodaje in proizvodnja, so informacije običajno na voljo za celotno industrijo. Osnovanje analize škode samo na podlagi informacij vzorčenih proizvajalcev ne bi upoštevalo uporabnih informacij drugih proizvajalcev, kar bi imelo za posledico nepopolno oceno. Zaradi pridobitve kolikor je mogoče popolne ocene v razpoložljivem času v tem primeru so bile prejete in preverjene informacije o gibanjih vseh dejavnikov škode za vzorčene proizvajalce dopolnjene z informacijami, ki zajemajo vso industrijo.

(57)

Nobena druga pripomba v zvezi s proizvodnjo Skupnosti in opredelitvijo industrije Skupnosti ni bila predložena, zato se ugotovitve iz uvodnih izjav (111) do (114) začasne uredbe potrdijo.

(58)

Sodelujoči tajski proizvajalci izvozniki so trdili, da se tajski uvoz ne bi bil smel oceniti kumulativno z dampinškim uvozom PENJ s poreklom iz LRK, Indonezije, Tajvana in Vietnama zaradi domnevnega pomanjkanja konkurence pri uvozu iz omenjenih držav v smislu obsega, povprečnih cen in tržnega deleža. Poudarili so, da sta v letu 2002 obseg in tržni delež tajskega uvoza padla za 29 % oziroma 35 %, medtem ko je že v letu 2002 opazen dvig v zvezi z drugimi zadevnimi državami. Poleg tega so opomnili, da so se od leta 2003 povprečne tajske uvozne cene dvignile za 2 %.

(59)

Opozoriti je treba, da so stopnje dampinga, ugotovljene za uvoz iz vsake zadevne države, več kot de minimis, kot je določeno v členu 9(3) osnovne uredbe, tj. 2 %, in da je obseg uvoza iz vsake zadevne države nad pragom 1 % tržnega deleža, določenega v členu 5(7) osnovne uredbe. Poleg tega je treba opomniti, da analiza ne bi smela biti usmerjena izključno na leto 2002, temveč na celotno podobo v zadevnem obdobju, tj. od leta 2001 do OP. V celoti sta se torej obseg in tržni delež tajskega uvoza znatno povečala, medtem ko so njune cene občutno padle. Iz tega sledi, da je v celoti gledano vzorec tajskega uvoza v skladu z gibanji, ugotovljenimi za vse zadevne države. Poleg tega je treba opozoriti, da so si PENJ, uvoženi iz zadevnih držav, podobni v vseh pogledih, da so medsebojno zamenljivi, trženi v Skupnosti po primerljivih prodajnih kanalih in pod podobnimi trgovinskimi pogoji ter konkurirajo PENJ, izdelanem v Skupnosti. Zato in v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe se potrdi, da je kumulativna ocena učinkov dampinškega uvoza zadevnega izdelka ustrezna.

(60)

Nobena druga pripomba v zvezi z analizo stanja na trgu Skupnosti ni bila predložena, zato se ugotovitve iz uvodnih izjav (115) do (126) začasne uredbe potrdijo.

(61)

Po uvedbi začasnih ukrepov ni bila predložena nobena pripomba v zvezi s proizvodnjo, zmogljivostjo, izkoriščenostjo zmogljivosti, obsegom prodaje, prodajno ceno, tržnim deležem, rastjo, zalogami, zaposlitvijo, produktivnostjo, višino stopnje dampinga in obnovitvijo industrije Skupnosti po preteklem dampingu. Zato se ugotovitve iz uvodnih izjav (127) do (133), (137), (142), (143), (145) in (146) začasne Uredbe potrdijo.

(62)

Sodelujoči tajski proizvajalci izvozniki so trdili, da se je stanje vzorčenih proizvajalcev Skupnosti glede dobičkonosnosti izboljšalo in ni povzročilo nobene škode. Nadalje so trdili, da zaradi naložb vzorčenih proizvajalcev Skupnosti v letih 2002 in 2003 industrija Skupnosti ni dosegla minimalne stopnje dobička 5 %, ki je v primeru neobstoja dampinga veljala za primerno in dosegljivo. Zavzemali so se tudi za neupoštevanje dejstva, da je industrija Skupnosti uporabljala poceni nerjavno jeklo, ker bi se to moralo obravnavati kot normalne razmere na trgu, ki so jih izkoriščali vsi subjekti.

(63)

Opozoriti je treba, da v tem primeru dobičkonosnost, kakor je določeno v uvodnih izjavah (149) in (150) začasne uredbe, ni bila ne edini ne osrednji dejavnik škode. V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe ne eden ne več dejavnikov škode iz tega člena ni nujno odločilnih za stanje industrije Skupnosti. Naložbe so morale obvezno ostati konkurenčne, kakor je določeno v uvodni izjavi (138) začasne uredbe, da se takšni naložbi ne bi mogel pripisati negativen vpliv. Poleg tega je bil pozitiven vpliv rastočih cen nerjavnega jekla na vzorčeno dobičkonosnost proizvajalcev Skupnosti med OP zgolj začasen in tudi drugi gospodarski subjekti so uživali ugodnosti tega dejavnika zelo kratek čas.

(64)

Domnevo, da se škoda ne odraža na stanju dobičkonosnosti, je torej treba zavrniti, ugotovitve iz uvodnih izjav (134) do (136) začasne uredbe pa potrditi.

(65)

Sodelujoči tajski proizvajalci izvozniki so poudarili, da povečanje naložb, donosnost naložb, denarni tok, pa tudi zmožnost zbiranja kapitala ne kažejo na škodo.

(66)

Opozoriti je treba, da se dejavnika „naložba“ in „zmožnost zbiranja kapitala“, kakor sta navedena v uvodni izjavi (147) začasne uredbe, ne štejeta za dejavnika, ki kažeta na škodo v obravnavanem obdobju.

(67)

Glede donosnosti naložb pa je treba splošen napredek v obravnavanem obdobju pregledati v okviru (i) začasne in posebne narave stanja dobičkonosnosti vzorčenih proizvajalcev Skupnosti med OP, kakor je že določeno v uvodnih izjavah (136) in (139) začasne uredbe, ter (ii) povečane uporabe zakupljenih strojev, ki se niso šteli za naložbo. Zakupljeno investicijsko blago sicer ni bilo vključeno v naložbe, je pa njegova povečana uporaba prispevala k doseženemu dobičku. Ta dva razloga pojasnjujeta umetno visoko povečanje donosnosti naložb med OP.

(68)

V zvezi z denarnim tokom ostaja dejstvo, da se je v obravnavanem obdobju njegov razvoj poslabšal za 36 %, kar pa jasno kaže na škodo v obravnavanem obdobju. Zato se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav (138) do (141) začasne uredbe.

(69)

Sodelujoči tajski proizvajalci izvozniki so nadalje trdili, da 10 % povečanje stroškov dela na zaposlenega v obravnavanem obdobju v tem primeru ne kaže škode.

(70)

Treba je opozoriti, da so začasne sklepne ugotovitve o škodi v zvezi s plačami potrdile povečanje plač zaradi nagrade za povečano produktivnost in nadomestila za inflacijo. Vendar pa ostaja dejstvo, da se je zaposlenost v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %, kar je bilo ocenjeno kot znamenje škode. Zato se ugotovitve iz uvodne izjave (144) začasne uredbe potrdijo.

(71)

Če povzamemo, se sklepi iz uvodnih izjav (147) do (150) začasne uredbe potrdijo. V celoti negativni kazalniki gibanj (občutne izgube tržnega deleža, rasti, izguba zaposlitve, nezadostno povečanje dobičkonosnosti/donosnosti naložb in denarnega toka) občutno presegajo pozitivna gibanja (majhno povečanje proizvodnje in obsega prodaje, zmanjšanje zalog, neprekinjeno izvajanje naložb, absolutno zmanjšanje stroškov dela in zmožnost zbiranja kapitala).

(72)

Tajski proizvajalci izvozniki in združenje uvoznikov so predložili pripombe o začasni analizi vzročne zveze glede nekaterih dejavnikov, navedenih spodaj. Ker ni bila predložena nobena druga pripomba, se ugotovitve iz začasne uredbe v zvezi z učinki dampinškega uvoza (uvodna izjava (152) začasne uredbe), vplivom uvoza iz drugih tretjih držav (uvodne izjave (153) do (159) začasne uredbe) in razvojem potrošnje na trgu Skupnosti (uvodna izjava (160) začasne uredbe) potrdijo.

(73)

Sodelujoči tajski proizvajalci izvozniki, en uvoznik in njegovo združenje so se osredotočili na vpliv padca vrednosti ameriškega dolarja glede na euro, zlasti v letu 2003, kar je po njihovem mnenju dalo prednost kitajskim in tajskim izvoznikom v Skupnost. Zato so trdili, da se padec cen in posledični škodljivi vpliv na industrijo Skupnosti vsaj deloma ne bi smel pripisovati izvajanju dampinga izvoznikov v LRK in Tajski, temveč takšnemu razvoju menjalnega tečaja (v primeru LRK zlasti vezava med juanom in ameriškim dolarjem).

(74)

Najprej je treba opomniti, da so valute računov vseh izvoznih transakcij iz zadevnih držav neznane. Zato se vpliv katerega koli menjalnega tečaja ne da oceniti. Poleg tega se v zvezi s škodo, ne glede na to, ali so nizke uvozne cene lahko tudi povezane s spremembami tečaja, dejanske izvozne cene med OP uporabljajo za ugotovitev stopnje nelojalnega znižanja cen in posledičnega vpliva na industrijo Skupnosti. Stopnje nelojalnega znižanja cen so bile občutne (glej uvodne izjave (125) in (126) začasne uredbe).

(75)

Glede na zgornje se mora utemeljitev o možnem vplivu gibanja menjalnih tečajev zavrniti.

(76)

Tajski proizvajalci izvozniki so nadalje trdili, da bi se morala škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, pripisati pomanjkanju konkurenčnosti zaradi domnevno zastarelih proizvodnih zmogljivosti.

(77)

Vendar pa je treba opozoriti, da je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju neprestano vlagala, da bi nadomestila zastarele stroje in ohranila proizvodne zmogljivosti na ravni najnovejših dosežkov. Zato zastarela nekonkurenčna proizvodna tehnika, ki bi lahko prekinila vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in njihovimi škodljivimi vplivi na industrijo Skupnosti, ne obstaja. Zato je treba utemeljitev zavrniti in potrditi ugotovitve iz uvodne izjave (161) začasne uredbe v zvezi s konkurenčnostjo industrije Skupnosti.

(78)

Sodelujoči tajski proizvajalci izvozniki so tudi trdili, da so škodo lahko povzročile tudi nestabilne razmere na trgu. V tem okviru so se sklicevali na začasno zvišanje cen jekla in pogajalsko moč večjih kupcev.

(79)

Obenem pa je treba opomniti, da začasno zvišanje cen jekla ni povzročilo nobene škode vzorčenim proizvajalcem Skupnosti. Nasprotno, zanje je bilo celo ugodno, saj se je dobičkonosnost začasno povečala. Glede vpliva večjih kupcev je treba opomniti, da nepoštena konkurenca v obliki dampinškega uvoza bistveno vpliva na njihovo pogajalsko moč. Zato se lahko opazi neposredna povezava med uvozom iz zadevnih držav in obnašanjem uvoznikov/distributerjev. V celoti gledano razmere na trgu Skupnosti torej niso pretrgale vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(80)

Če povzamemo, ob upoštevanju zgornjih pripomb o vzročnosti in razlogov iz uvodnih izjav (151) do (162) začasne uredbe se potrdi, da vzročne zveze med uvozom iz zadevnih petih držav skupaj in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni prekinil noben drug dejavnik.

(81)

Več uvoznikov/distributerjev in tajskih proizvajalcev izvoznikov je trdilo, da ukrepi niso nujno v interesu Skupnosti.

(82)

Uvozniki/distributerji so poudarili, da bi ukrepi neposredno vplivali na njihove stopnje dobička, saj stroškov izvedbe ukrepov ne bi mogli prenesti na svoje kupce z dvigom cen.

(83)

Prvič, te stranke niso utemeljile svojih domnev. Nadalje, kakor je že omenjeno v začasni uredbi, ne obstaja nobena navedba o tem, da bi protidampinški ukrepi ogrozili ekonomsko upravičenost uvoznikov/distributerjev. Poleg tega so njihove stopnje dobička v obravnavanem obdobju znatno presegale dobičkonosnost industrije Skupnosti. Zato se potrdi, da interes industrije Skupnosti, da odpravi nepoštene in škodljive prakse zadevnih držav presega vsako prednost, ki so jo uvozniki/distributerji lahko imeli zaradi neuvedbe protidampinških ukrepov. Zato je treba ugotovitve iz uvodnih izjav (164) do (170) začasne uredbe potrditi.

(84)

Tajski proizvajalci izvozniki so pripomnili, da bi uvedba ukrepov povečala stroške v evropski avtomobilski industriji, kar ne bi bilo v interesu Skupnosti. Vendar pa niso utemeljili tega domnevnega vpliva na uporabnike. Na podlagi razpoložljivih informacij, tj. odgovora uporabnika, proizvajalca tirnih vozil, bi bil vpliv ukrepov na uporabnike na nižjih stopnjah zanemarljiv. Zato je treba ugotovitve iz uvodnih izjav (173) in (174) začasne uredbe v zvezi z interesom uporabnikov in potrošnikov potrditi.

(85)

Po proučitvi različnih vpletenih interesov se zaradi razlogov iz uvodnih izjav (163) do (175) začasne uredbe potrdi, da z vidika splošnega interesa Skupnosti noben interes ne presega interesa industrije Skupnosti za uvedbo protidampinških ukrepov z namenom odpraviti učinke, ki izkrivljajo trgovino, povzročene z dampinškim uvozom.

(86)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Skupnosti se šteje za primerno, da se uvedejo dokončni protidampinški ukrepi, ki bodo preprečili nadaljnjo škodo, povzročeno industriji Skupnosti zaradi dampinškega uvoza. Za namen določitve stopnje teh ukrepov so se upoštevale stopnje dampinga, ugotovljene med OP, in znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(87)

Potrebno povečanje cen za odpravo škode je bilo določeno za vsako družbo posebej na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno zadevnega izdelka in neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti. Razlika v ceni je bila izražena kot odstotek uvozne vrednosti CIF.

(88)

Za izračun neškodljive cene se je upoštevala tehtana cena proizvodnje industrije Skupnosti skupaj s stopnjo dobička 5 %. Ker ni bila predložena nobena pripomba, se ta stopnja dobička potrdi kot stopnja, ki jo industrija Skupnosti lahko doseže, kadar dampinški uvoz ne obstaja. Odraža dosegljivo stopnjo dobička za podobne skupine izdelkov industrije Skupnosti, ki niso podvržene nepošteni konkurenci, npr. za pritrdilne elemente, ki se ne uvrščajo pod oznake KN izdelkov, zajetih v to preiskavo.

(89)

Glede na zgoraj navedeno velja, da se mora v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončna protidampinška dajatev na uvoz PENJ iz Ljudske republike Kitajske, Indonezije, Tajvana, Tajske in Vietnama.

(90)

Glede stopnje dajatve se je v primeru dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov (eden v Tajvanu in eden v LRK) stopnja odprave škode izkazala za nižjo od stopnje dampinga. V teh primerih je treba stopnjo dajatve omejiti na stopnjo odprave škode. V vseh drugih primerih mora biti v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe stopnja dajatve enaka kot ugotovljena stopnja dampinga.

(91)

Na podlagi zgoraj navedenega bi morale biti dokončne stopnje dajatve naslednje:

(92)

Tajski proizvajalci izvozniki so opozorili na člen 15 Protidampinškega sporazuma STO, ki določa, da je treba pri premisleku o uvedbi protidampinških ukrepov posebej upoštevati posebne razmere v državah v razvoju. Vendar pa ni bilo dokazano, da so v tem primeru osnovni interesi Tajske prizadeti v smislu te določbe. V teh okoliščinah se šteje, da je uvedba protidampinške dajatve na uvoz iz Tajske po zgoraj omenjenih stopnjah ustrezna.

(93)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, ki se je med preiskavo nanašalo na te družbe. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevnih držav, ki jih proizvedejo družbe in torej posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom, vključno s pravnimi osebami, povezanimi s tistimi posebej navedenimi, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(94)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatve.

(95)

Glede na obseg ugotovljenih stopenj dampinga in glede na stopnjo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, tj. Uredbo (ES) št. 771/2005, dokončno pobrati v višini zneska dajatve, ki jo dokončno uvaja ta uredba. Za proizvajalce izvoznike, katerih stopnja dokončne dajatve je nižja od začasne dajatve, bi morali biti začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno dajatev, sproščeni –