Družba Lemnis Lighting je od maja 2008 do marca 2011 predložila deklaracije za sprostitev v prosti promet za sijalke LED.

Sijalke LED so sestavljene iz različnih elektronskih komponent, steklenega ohišja in kovinskega okovja. Namenjene so namestitvi na svetilko in se uporabljajo za osvetlitev.

Ena od elektronskih komponent je tiskano vezje (printed circuit board, v nadaljevanju PCB) kvadratne oblike, dolžine 14 mm, na katerem je nameščenih šest diod za sevanje svetlobe (light emitting diodes, v nadaljevanju: diode za sevanje svetlobe). Diode za sevanje svetlobe pretvarjajo električno energijo iz električnega omrežja v vidno svetlobo, ko začne električni tok v prevodni smeri teči skozi diodo.

PCB z diodami za sevanje svetlobe obdaja steklena bučka. Poleg tega imajo sijalke LED okovje s tako imenovanim „Edisonovim“ navojem premera 27 milimetrov (okovje „E27“, v nadaljevanju: okovje). Tako se lahko sijalke LED namestijo na svetilko.

Diode za sevanje svetlobe potrebujejo konstantni dotok elektrike. Zato je med okovjem in PCB nameščena elektronska komponenta, katere funkcija je zajeti električna nihanja, ki nastopijo v električnem omrežju. Ta elektronska komponenta med drugim vsebuje diode, tranzistorje, upornike, kondenzatorje, tuljavo in tiskano vezje.

Družba Lemnis Lighting je v deklaracijah za sijalke LED navedla, da spadajo pod podštevilko 8541 40 10 KN, na podlagi katere se plača carina po stopnji 0 %.

Carinska uprava je menila, da bi sijalke LED morale spadati pod podštevilko 8543 70 90 KN s carinsko tarifo 3,7 %, in je družbo Lemnis Lighting pozvala k plačilu ustreznega zneska carinskih dajatev.

Družba Lemnis Lighting je zoper to odločbo o tarifni uvrstitvi vložila pritožbo, ki jo je carinska uprava zavrnila. Zato je zoper to zavrnilno odločbo pri Rechtbank te Haarlem (okrožno sodišče v Haarlemu, Nizozemska) vložila tožbo, ki jo je to zavrnilo kot neutemeljeno. Zoper to sodbo se je družba Lemnis Lighting pritožila pri Gerechtshof Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu, Nizozemska).

Pritožbeno sodišče je presodilo, da je sijalke LED z uporabo pravila 4 splošnih pravil za razlago KN mogoče uvrstiti v tarifno podštevilko 8539 22 90 te nomenklature s carinsko tarifo 2,7 %, ker so žarnice z žarilno nitko iz tarifne številke 8539 KN zelo podobne sijalkam LED.

Carinska uprava je zoper sodbo Gerechtshof Amsterdam (pritožbeno sodišče v Amsterdamu) vložila kasacijsko pritožbo pri predložitvenem sodišču Hoge Raad der Nederlanden (vrhovno sodišče Nizozemske), družba Lemnis Lighting pa je zoper isto sodbo vložila nasprotno kasacijsko pritožbo. To sodišče dvomi o tarifni uvrstitvi sijalk LED.

Meni namreč, da na podlagi pravila 1 splošnih pravil za razlago KN ni mogoča uvrstitev v nobeno od tarifnih številk 8539, 8541 in 8543 KN in da je po njegovem mnenju uvrstitev sijalk LED mogoča z uporabo splošnih pravil 2, 3 ali morda 4. Prav tako trdi, da če bi bilo treba sijalke LED šteti za „električne dele strojev ali aparatov“ oziroma „svetilke ali pribor zanje“, se postavlja vprašanje, ali jih je mogoče uvrstiti v tarifni številki 8548 ali 9405 KN.

V teh okoliščinah je Hoge Raad der Nederlanden (vrhovno sodišče Nizozemske) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje: „Ali je treba tarifne številke 8539, 8541, 8543, 8548 in 9405 KN razlagati tako, da se izdelki, kot so sijalke LED, ki so sestavljene iz diod za sevanje svetlobe in drugih [električnih] komponent ter steklenega ohišja in ‚Edisonovega‘ okovja in ki se po namestitvi na svetilko uporabljajo za osvetlitev, uvrščajo pod eno od teh tarifnih številk? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen: v katero od teh tarifnih številk se uvrščajo ti izdelki? Če je odgovor nikalen: pod katero drugo tarifno številko se morajo uvrstiti v tem primeru?“

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, pod katero od tarifnih številk 8539, 8541, 8543, 8548 ali 9405 KN je treba uvrstiti blago, kot so sijalke LED iz postopka v glavni stvari.

Najprej je treba opozoriti, da je naloga Sodišča, kadar mu je predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne uvrstitve, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila zadevne proizvode pravilno uvrstiti v KN, ne pa da samo opravi uvrstitev, zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Nacionalno sodišče je vsekakor očitno primernejše za izvedbo te uvrstitve (sodba z dne 12. junija 2014, Lukoyl Neftohim Burgas, C‑330/13, EU:C:2014:1757, točka 27 in navedena sodna praksa).

Predložitveno sodišče je torej pristojno za uvrstitev proizvodov iz postopka v glavni stvari glede na odgovor, ki ga bo Sodišče podalo na vprašanje, ki mu ga je zastavilo.

Za koristen odgovor predložitvenemu sodišču je najprej treba poudariti, da splošna pravila za razlago KN na eni strani določajo, kot je razvidno iz točke 13 te sodbe, da uvrščanje blaga poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k oddelkom ali poglavjem, ker je treba naslove oddelkov, poglavij in podpoglavij razumeti zgolj okvirno.

Na drugi strani iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba v interesu pravne varnosti in lažjega nadzora odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelkom ali poglavjem (sodba z dne 12. junija 2014, Lukoyl Neftohim Burgas, C‑330/13, EU:C:2014:1757, točka 34 in navedena sodna praksa).

V zvezi s pojasnjevalnimi opombami HS je treba dodati, da sicer niso zavezujoče, vendar so pomembno sredstvo za enotno uporabo skupne carinske tarife in zagotavljajo veljavne elemente za njeno razlago (sodba z dne 17. marca 2016, Sonos Europe, C‑84/15, EU:C:2016:184, točka 33 in navedena sodna praksa).

V tem primeru sijalke LED, kakršne so te v postopku v glavni stvari, niso izrecno omenjene ne v tarifnih številkah 8539, 8541, 8548 in 9405 KN, ne v opombah oddelkov ali poglavij te KN, niti v pojasnjevalnih opombah KN ali SH.

Vseeno je treba preučiti, ali je te sijalke LED mogoče uvrstiti pod katero izmed teh tarifnih številk KN.

Iz besedila tarifne številke 8539KN je razvidno, da se ta posebej in izključno sklicuje na „električne žarnice z nitko in električne žarnice na razelektrenje, vključno ‚zaprte reflektorske žarnice z naparjenim zrcalom‘, ultravijolične in infrardeče žarnice; obločnice“. Zato se ta tarifna številka nanaša le na sijalke z določeno tehniko za proizvodnjo svetlobe.

Značilnosti in objektivne lastnosti blaga, kakršno je to v postopku v glavni stvari, se ne ujemajo s tem besedilom. Sijalke LED oddajajo svetlobo s pomočjo diod za sevanje svetlobe, to je v postopku difuzije svetlobe, kar ni zajeto s tarifno številko 8539 KN.

Zato blaga, kakršno je to v postopku v glavni stvari, ni mogoče uvrstiti pod tarifno številko 8539 KN.

Tarifna številka 8541 KN se nanaša zlasti na „diode za sevanje svetlobe“. Kot izhaja iz predložitvene odločbe in stališč, predloženih Sodišču, ni sporno, da so sijalke LED sestavljene iz teh diod.

V zvezi s tem je treba poudariti, da iz pojasnjevalne opombe k HS v zvezi s tarifno številko 8541 izhaja, da ta tarifna številka združuje zlasti diode za sevanje svetlobe ali svetleče diode, ki so elementi, ki pretvarjajo električno energijo v vidno, infrardeče ali ultravijolično sevanje. Uporabljajo se zlasti za prikazovanje ali prenos podatkov v sistemih obdelovanja informacij.

Iz tega je razvidno, da tarifna številka 8541 KN zajema diode za sevanje svetlobe, ki niso sestavljene skupaj z drugimi elektronskimi komponentami. Ugotoviti je treba, da sijalke LED niso sestavljene samo iz diod za sevanje svetlobe, temveč tudi iz številnih drugih komponent, potrebnih za njihovo delovanje, kot so stekleni balon, PCB in okovje.

Zato sijalk LED ni mogoče uvrstiti pod tarifno številko 8541 KN.

V zvezi s tarifno številko 8548 KN je treba ugotoviti, da ta vključuje zlasti „električne dele strojev ali aparatov“.

Spomniti je treba, da pojem „deli“ v KN sicer ni opredeljen v smislu tarifne številke 8548 KN, vendar je iz sodne prakse Sodišča v zvezi s poglavjema 84 in 85 oddelka XVI in poglavjem 90 oddelka XVIII KN razvidno, da pojem „deli“ pomeni to, da obstaja celota, za delovanje katere so ti deli nujno potrebni. Iz te sodne prakse je razvidno, da za to, da bi se izdelek opredelil kot „del“ v smislu teh poglavij, ne zadostuje, da se dokaže, da stroj ali aparat brez tega blaga ne more zadovoljiti potreb, ki jim je namenjen. Poleg tega je treba dokazati, da je mehansko in elektronsko delovanje zadevnega stroja odvisno od navedenega izdelka (glej sodbo z dne 12. decembra 2013, HARK, C‑450/12, EU:C:2013:824, točka 36 in navedena sodna praksa).

V obravnavani zadevi je iz dejanskih ugotovitev predložitvenega sodišča razvidno, da je sijalke LED iz postopka v glavni stvari mogoče namestiti v svetilko. Poleg tega diode za sevanje svetlobe potrebujejo konstantni dotok elektrike. Kot poudarja Komisija v pisnih stališčih, čeprav svetilka brez sijalke ne more oddajati svetlobe, pa mehansko in elektronsko delovanje svetilke ni odvisno od prisotnosti sijalke LED.

Zato je treba ugotoviti, da sijalka LED ni nujna za delovanje svetila. Zato ob upoštevanju sodne prakse Sodišča, navedene v točki 48 te sodbe, takšne sijalke ni mogoče opredeliti kot „del“ svetila in zato uvrstiti pod tarifno številko 8548 KN.

Poleg tega sijalk LED ni mogoče šteti za „svetilke […], vključno z reflektorji in njihovimi deli“, v smislu tarifne številke 9405 KN.

Za dosledno in enotno uporabo skupne carinske tarife je treba pojem „deli“ v smislu tarifne številke 9405 KN opredeliti enako kot v sodni praksi Sodišča glede drugih poglavij KN, kot je navedeno v točki 48 te sodbe.

Zato sijalk LED ni mogoče uvrstiti pod tarifno številko 9405 KN, ker teh, kot je razvidno iz točk 49 in 50 te sodbe, ni mogoče opredeliti kot „dele“ svetilk, za katerih delovanje so te sijalke nujne.

Iz besedila tarifne številke 8543 KN izhaja, da ta zajema „električne stroje in aparate s posebnimi funkcijami, ki niso navedeni in ne zajeti drugje v poglavju [85 KN]“. Tako je mogoče nek proizvod pod to tarifno številko uvrstiti, le če ga ni mogoče uvrstiti pod nobeno drugo tarifno številko iz poglavja 85. Iz točk 42, 46 in 50 te sodbe izhaja, da je v obravnavanem primeru tako (glej po analogiji sodbo z dne 25. februarja 2016, G. E. Security, C‑143/15, EU:C:2016:115, točka 71).

Poleg tega se tarifna številka 8543 KN za električni stroj ali aparat zgolj uporabi, če ima ta posebno funkcijo (glej sodbo z dne 20. novembra 2014, Rohm Semiconductor, C‑66/13, EU:C:2014:2388, točka 27).

V pojasnjevalnih opombah k HS v zvezi s tarifno številko 8543 tega sistema je namreč navedeno, da se za „stroje in aparate“ v smislu te tarifne številke štejejo električni elementi s posebnimi funkcijami. V teh opombah je navedeno tudi, da so ti stroji in naprave večinoma sklopi nedeljivih električnih naprav (luči, transformatorji, kondenzatorji, indukcijske tuljave, upori ipd.), ki svojo funkcijo opravljajo izključno z uporabo elektrike, vendar pa pod to številko spada tudi električno blago z mehanskimi deli, če so ti deli le subsidiarni glede na električne dele naprave ali aparata. Poleg tega je v tej točki navedeno, da se določila pojasnjevalne opombe k tarifni številki 8479 HS, ki se nanašajo na stroje in aparate, ki imajo posebne funkcije, uporabljajo mutatis mutandis tudi za stroje in aparate iz tarifne številke 8543 HS.

V zvezi s tem pojasnjevalne opombe k HS v zvezi s tarifno številko 8479 tega sistema na eni strani določajo, da ta zajema stroje in mehanske naprave s posebnimi funkcijami, ki niso uvrščeni v podrobnejše tarifne številke iz poglavja 84 HS, ker te podrobne tarifne številke glede na njihovo funkcijo ali vrsto niso zajete v nobenem poglavju, in na drugi, da se stroji in naprave iz navedene tarifne številke od strojev in naprav, ki se uvrščajo v skladu s splošnimi določbami, ki se nanašajo na dele, razlikujejo v tem, da imajo posebno funkcijo.

V tem primeru imajo sijalke LED funkcijo osvetlitve. To funkcijo zagotavljajo diode za sevanje svetlobe, skozi katere stalno teče električni tok. V zvezi s tem ni nujno, da so te sijalke integrirane v svetilo, za to da opravljajo funkcijo osvetlitve, saj za njihovo delovanje zadošča že električni tok. Zato imajo sijalke LED posebno funkcijo.

Glede na zgoraj navedeno je treba na vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da je treba blago, kot so sijalke LED iz postopka v glavni stvari, ob upoštevanju presoje predložitvenega sodišča glede vseh dejanskih elementov, ki jih ima na voljo, uvrstiti pod tarifno številko 8543 KN.

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.