<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.1.1-->
  <head>
    <title>2018-12-201812C119201705520-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0552-17-201806989-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="26/09/2018 14:00:59" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="48ufBZCwM+xn+r7yELfdQOU+lMi70Ih1+uhmPIvuRloc/mJfYXW7We6ADImV53mGgAPeBV8PqTBBp+6dlRoRkABR+Zvw1jU2yGuUCp4YpWaQhytsQqAdbRv0T3jnoVWZZCjjDMF7NSmzULKeiVBRD6a+iRCLEGDJ9eTURa2bpsg=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="lickoma" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="" name="HasGenDocEndNote"/>
    <meta content="0552" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2017" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_green" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 19/06/2018 08:48:03" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="f3e30b90848f425dbfea3303c57a350c" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0552" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
    <meta content="6Ks1oQ4zg/ksXCL62AiS5bq/loeGmVCpxKsBOCfciM5FHRB1+VpOYmM3jczlCMYRvnmEKlPuWgllxnyuPaMY4WnErZvx0yjF5T8w991mJNKZSIZZUgTD9PDt/5BhqdSt" name="GeneratedGenDocVersion"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sklepni predlogi M. Bobka – Zadeva C-552/17</div>
      <div id="rId22" style="default">Alpenchalets Resorts</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      MICHALA BOBKA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 5. septembra 2018 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑552/17
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Alpenchalets Resorts GmbH
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Finanzamt München Abteilung Körperschaften
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Davek na dodano vrednost (DDV) – Posebna ureditev DDV za potovalne agencije – Obseg – Zagotavljanje počitniških nastanitev – Druge opravljene storitve – Pomožne in glavne storitve – Nižja davčna stopnja – Uporaba za nastanitev, ki jo zagotovi potovalna agencija“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Alpenchalets Resorts GmbH najema hiše od lastnikov in jih nato oddaja svojim strankam v počitniške namene. Ob prihodu lastniki ali njihovi pooblaščenci posameznim strankam zagotavljajo dodatne storitve, kot so čiščenje prostorov ter, v nekaterih primerih, pranje perila in dostava pekovskih izdelkov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Se to šteje za „storitev, ki jo opravi potovalna agencija“ za namene Direktive 2006/112/ES (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV)? O tej zadevi trenutno odloča Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija), ki želi izvedeti, ali je mogoče zadevno storitev opredeliti kot storitev, ki jo opravi potovalna agencija, in če je tako, ali je treba od davčne osnove (marže) odmeriti davek po nižji davčni stopnji za nastanitev kot sestavni del opravljene storitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V okviru tega predloga za sprejetje predhodne odločbe je Sodišče pozvano, naj natančno odgovori, kaj pomeni „storitev, ki jo opravi potovalna agencija“, glede na to, da je ponudba potovalne agencije običajno sestavljena iz več storitev (kot sta nastanitev in prevoz). Sodišče je pozvano tudi, naj preuči medsebojno delovanje dveh posebnih ureditev davka na dodano vrednost (DDV), od katerih prva zadeva davčno osnovo (maržo), druga pa nižjo stopnjo DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi člena 98(1), ki je v naslovu VIII, „Stopnje“, Direktive o DDV lahko države članice uporabljajo eno ali dve nižji stopnji. Nižje stopnje se v skladu s členom 98(2), prvi pododstavek, uporabljajo samo za dobave blaga in opravljanje storitev iz kategorij, določenih v Prilogi III k Direktivi o DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V točki 12 Priloge III k Direktivi o DDV je določeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-3">
      „nastanitev, ki jo ponujajo hoteli in podobni obrati, skupaj s počitniškimi nastanitvami, ter dajanje v najem zemljišč za kampiranje in prostorov za počitniške prikolice“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 306 Direktive o DDV je del naslova XII, „Posebne ureditve“, in v okviru tega naslova del poglavja 3, naslovljenega „Posebna ureditev za potovalne agente“. Člen 306(1) Direktive o DDV določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-3">
      „Države članice uporabljajo posebno ureditev DDV za delovanje potovalnih agencij v skladu z določbami tega poglavja, če te potovalne agencije poslujejo s potniki v svojem imenu in če pri zagotavljanju potovanj uporabljajo dobave blaga in storitve, ki jih opravljajo drugi davčni zavezanci.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-22" title="page-4">
      Ta posebna ureditev se ne uporablja za potovalne agencije v primeru, da delujejo samo kot posredniki in za katere se za izračun davčne osnove uporablja točka (c) prvega odstavka člena 79.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 307 Direktive o DDV določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-24" title="page-4">
      „Transakcije, ki jih pod pogoji iz člena 306 opravi potovalna agencija v zvezi s potovanjem, se obravnavajo za enotno storitev potovalne agencije potniku.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-4">
      Enotna storitev je obdavčljiva v državi članici, v kateri ima potovalna agencija sedež svoje dejavnosti ali ima stalno poslovno enoto, iz katere je potovalna agencija opravila storitve.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 308 Direktive o DDV določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-27" title="page-4">
      „Davčna osnova in cena brez DDV v smislu točke 8 člena 226 glede enotne storitve, ki jo opravi potovalna agencija, je marža potovalne agencije, kar pomeni razliko med celotnim zneskom, brez DDV, ki ga plača potnik, in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobave blaga in storitev, ki jih opravljajo drugi davčni zavezanci, če so te transakcije v neposredno korist potnika.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nacionalna zakonodaja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi člena 12(2), točka 11, Umsatzsteuergesetz (zakon o prometnem davku, v nadaljevanju: UStG) se za naslednje transakcije uporablja nižja, 7‑odstotna davčna stopnja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-30" title="page-4">
      „dajanje v najem sob, ki jih je podjetnik namenil začasni nastanitvi tujcev, ter oddajanje v kratkotrajni najem kampirnih mest. Prvi stavek ne velja za storitve, ki niso neposredno namenjene dajanju v najem, četudi se te storitve plačujejo iz prejete najemnine“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 25(1) UStG v zvezi z obdavčitvijo potovalnih storitev določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-4">
      „Naslednje določbe veljajo za potovalne storitve podjetnika, ki niso namenjene podjetju odjemalca, če podjetnik z odjemalcem posluje v svojem imenu in če uporablja predhodne potovalne storitve tretjih. Storitev, ki jo opravi podjetnik, se šteje za drugo storitev. Če podjetnik v okviru nekega potovanja za odjemalca opravi več takih storitev, se te štejejo za enotno drugo storitev. Kraj opravljanja druge storitve je določen v skladu s členom 3a(1). Predhodne potovalne storitve tretjih so dobave in druge storitve tretjih, ki neposredno koristijo potnikom.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 25(3) UStG določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-5">
      „Vrednost druge storitve ustreza razliki med zneskom, ki ga je plačal odjemalec za pridobitev storitve, in zneskom, ki ga podjetnik plača za predhodne potovalne storitve tretjih. Davek na dodano vrednost ni del davčne osnove. Podjetnik lahko davčno osnovo namesto za vsako posamezno storitev posebej določi bodisi za skupino storitev ali za vse storitve, ki so bile opravljene znotraj davčnega obdobja.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje, postopek in vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Alpenchalets Resorts (v nadaljevanju: tožeča stranka) je leta 2011 v Nemčiji, Avstriji in Italiji najemala hiše od lastnikov in jih nato v lastnem imenu oddajala posameznim strankam za počitniške namene. Poleg zagotavljanja nastanitve so vsakokratni lastniki hiš ali njihovi pooblaščenci strankam ob prihodu na zadevno lokacijo ponujali dodatne storitve, vključno s čiščenjem prostorov in, v nekaterih primerih, pranjem perila in dostavo pekovskih izdelkov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je dolgovani DDV obračunala v skladu s tako imenovano obdavčitvijo marže, ki se uporablja za potovalne storitve na podlagi člena 25 UStG, in uporabila splošno davčno stopnjo. Z dopisom z dne 6. maja 2013 je tožeča stranka predlagala spremembo odločbe o odmeri davka in uporabo nižje davčne stopnje. Finanzamt München Abteilung Körperschaften (davčna uprava v Münchnu, oddelek za gospodarske družbe, Nemčija) (tožena stranka in nasprotna stranka v revizijskem postopku, v nadaljevanju: tožena stranka) je zavrnila njen predlog.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Finanzgericht (finančno sodišče, Nemčija) (v nadaljevanju: sodišče prve stopnje) je zavrnilo tožbo, ki jo je vložila tožeča stranka. Menilo je, da se pravilo „obdavčevanja marže“ uporablja za zadevne potovalne storitve v skladu s členom 25 UStG, ki ga je razlagalo v skladu s sodno prakso Sodišča v zvezi s členom 26 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) (v nadaljevanju: Šesta direktiva) ter Direktivo o DDV. Menilo je tudi, da uporaba nižje davčne stopnje ni mogoča, ker potovalna storitev iz člena 25 UStG ni določena na seznamu storitev, za katere se uporablja nižja davčna stopnja iz člena 12(2) UStG.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je zoper to odločitev vložila revizijo pri Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija), ki je predložitveno sodišče. Navedeno sodišče ugotavlja, da je Sodišče v sodbi v zadevi Van Ginkel (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) potrdilo, da se posebna ureditev za potovalne agencije uporablja za potovalno agencijo, ki zagotavlja samo namestitev. In sicer zato, ker lahko potovalna agencija svojim strankam zagotavlja tudi druge storitve, kot sta dajanje informacij in svetovanje. Čeprav predložitveno sodišče priznava, da je bila ta rešitev potrjena s poznejšo sodno prakso, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) se sprašuje, ali ne bi bilo treba tega pristopa ponovno preučiti glede na razlikovanje med glavnimi in pomožnimi opravljenimi storitvami, ter se v zvezi s tem posebej sklicuje na sodbo Ludwig (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>). Če pa takšno razlikovanje ni potrebno, želi predložitveno sodišče izvedeti, ali se lahko dovoli uporaba nižje stopnje DDV na davčno osnovo (v obravnavani zadevi maržo iz posebne ureditve za potovalne agencije).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče pojasnjuje, da mora tožeča stranka v primeru nikalnega odgovora na prvo vprašanje – torej če se izkaže, da za zadevno storitev ne velja posebna ureditev za potovalne agencije – (v Nemčiji) obdavčiti zgolj dajanje v najem počitniških objektov, ki se nahajajo na nacionalnem ozemlju, ne pa tudi počitniških objektov, ki se nahajajo drugje. Za dajanje v najem počitniških objektov, ki se nahajajo v Nemčiji, bi se poleg tega uporabila nižja davčna stopnja, pri čemer bi bila tožeča stranka upravičena do odbitka zadevnega vstopnega davka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-42" title="page-6">
      „1. Ali se za storitev, ki se pretežno nanaša na dajanje počitniških objektov v najem, pri kateri se dodatno opravljene storitve štejejo zgolj za pomožno storitev glavne storitve, v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 12. novembra 1992, Van Ginkel (C‑163/91, EU:C:1992:435), uporablja posebna ureditev za potovalne agencije na podlagi člena 306 [Direktive 2006/112]?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-43" title="page-6">
      2. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali se lahko za to storitev poleg posebne ureditve za potovalne agencije na podlagi člena 306 [Direktive 2006/112] dodatno uporablja tudi nižja davčna stopnja za počitniške nastanitve v smislu člena 98(2) [Direktive 2006/112] v povezavi s Prilogo III, točka 12?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pisna stališča so predložile nemška in nizozemska vlada ter Evropska komisija. Tožeča stranka, nemška vlada in Komisija so na obravnavi 11. julija 2018 ustno predstavile navedbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zgradba teh sklepnih predlogov bo taka. V delu A bom obravnaval prvo vprašanje predložitvenega sodišča ter preučil, ali mora biti storitev sestavljena iz več kot ene storitve, da bi zanjo veljala posebna ureditev za potovalne agencije. V delu B bom kot odgovor na drugo vprašanje predložitvenega sodišča predlagal, da se nižja stopnja obdavčitve ne more uporabljati za storitev, opredeljeno kot „storitev, ki jo opravi potovalna agencija“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo vprašanje: „storitev, ki jo opravi potovalna agencija“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po nekaj uvodnih pojasnilih o posebni ureditvi za potovalne agencije (1) bom preučil, ali obstaja zahteva po raznovrstnosti storitev znotraj enotne storitve, ki jo zagotavlja potovalna agencija. Najprej bom razmislil o dveh možnostih: prvič, o možnosti, da se dejansko zahteva raznovrstnost storitev (2), in drugič, o alternativni razlagi posebne ureditve za potovalne agencije, v skladu s katero bi se za uporabo te posebne ureditve zahtevala samo ena pridobljena storitev (od tretje osebe), ki se lahko nanaša bodisi na nastanitev bodisi na prevoz (3). Glede na razpravo o logičnih posledicah obeh pristopov (ali njihovi odsotnosti) bom predlagal, da je primernejši pristop „samo ene pridobljene storitve“ (4).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod: kaj je potovalna agencija?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 306(1), prvi pododstavek, Direktive o DDV določa, da se posebna ureditev za potovalne agencije nanaša na „delovanje potovalnih agencij […], če te potovalne agencije poslujejo s potniki v svojem imenu in če pri zagotavljanju potovanj uporabljajo dobave blaga in storitve, ki jih opravljajo drugi davčni zavezanci“. Hkrati drugi pododstavek iste določbe iz te ureditve izključuje „potovalne agencije v primeru, da delujejo samo kot posredniki […]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvi pogled se zdi, da te določbe vsebujejo dva pozitivna pogoja: (i) delovanje v lastnem imenu in (ii) uporabo dobav tretjih oseb; ter en negativen pogoj: (iii) nedelovanje v vlogi posrednika. Toda če pogledamo natančneje, se zdi, da je tretji pogoj pravzaprav negativna ponovitev prvega: zdi ste, da ni velike razlike med „delovanjem v lastnem imenu“ in „nedelovanjem v vlogi posrednika“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se torej, da dejansko obstajata dva pogoja za uporabo posebne ureditve za potovalne agencije iz člena 306 Direktive o DDV. Prvi je, da podjetnik deluje v lastnem imenu, in ne kot posrednik. V skladu z drugim pa mora podjetnik uporabljati storitve tretjih oseb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva prvi pogoj, očitno obstaja soglasje, da tožeča stranka deluje v svojem imenu, in ne kot posrednik, kar je jasno potrjeno v predložitveni odločbi. Zato štejem to za ugotovljeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Manj jasno pa je, ali je izpolnjen drugi pogoj, in sicer zaradi negotovosti, ali ena pridobljena storitev zadostuje ali morata biti vsaj dve. Če bi upoštevali zadnjenavedeno možnost, se takoj postavi vprašanje, kakšne morajo biti te storitve. Zdaj bom prešel na ta vprašanja in začel z zadnjenavedenim scenarijem: kakšna „raznovrstnost“ storitev je predvidena, če se zahteva po raznovrstnosti storitev vzame dobesedno?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zahteva po raznovrstnosti storitev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najnovejša (ponovna) ugotovitev, da se za uporabo posebne ureditve za potovalne agencije zahteva raznovrstnost storitev, kar je bilo prvotno omenjeno v zadevi Van Ginkel, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) se je pojavila v zadevi Star Coaches (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) (a). Rečemo lahko, da pristop iz zadeve Star Coaches, ki poudarja zahtevo po raznovrstnosti storitev, izhaja iz besedila in ciljev navedene posebne ureditve (b). Če sprejmemo to razlago, razlikovanje med glavnimi in pomožnimi storitvami, ki ga je izpostavilo predložitveno sodišče, dejansko postane pomembno (c). Vendar je treba pravilno razlago zahteve po raznovrstnosti storitev preskusiti tudi glede na drug vidik sodne prakse Sodišča – tistega, ki priznava, da lahko obstaja storitev, za katero velja posebna ureditev za potovalne agencije v okviru mešane storitve in ki je sestavljena zgolj iz ene pridobljene in ene lastne storitve (d).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Van Ginkel in Star Coaches</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče v zadevi Star Coaches, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) ki je očitno najbolj sveža zadeva v zvezi z zahtevo po raznovrstnosti storitev, ni sprejelo uporabe posebne ureditve DDV za potovalne agencije pri podjetju, ki je zagotavljalo (kolikor je upoštevno v obravnavani zadevi) samo pridobljene storitve prevoza. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) Razlog je bil ta, da storitev, za katere velja posebna ureditev za potovalne agencije, ni mogoče „zožiti na eno samo storitev“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) Sodišče je pojasnilo, da „[n]i […] izključeno, da so storitve avtobusnega prevoznika potnikov, ki prevozne storitve odda podizvajalcem, ki so zavezanci za DDV, […] predmet posebne ureditve iz člena 306 Direktive o DDV“. Vendar morajo v ta namen take storitve poleg prevoza vključevati še druge storitve, kot so dajanje informacij in svetovanje, ki so povezane s široko izbiro počitniških ponudb in rezervacijo potovanj z avtobusom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče se je pri tej ugotovitvi zanašalo na svojo prejšnjo sodbo v zadevi Van Ginkel. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>) Vendar so bili dejansko stanje in trditve Sodišča drugačni ter odvisni od okoliščin navedene zadeve. Sodišče je v zadevi Van Ginkel ugotovilo, da dejstvo, da potovalna agencija zagotavlja samo počitniške nastanitve, te storitve ne izključuje iz posebne ureditve za potovalne agencije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>) Ob tem sklepu je Sodišče dodalo, da lahko „storitev [potovalne agencije] […] tudi v takem primeru zajema več kot eno storitev, […] saj lahko poleg oddajanja nastanitve vključuje storitve, kot so dajanje informacij in svetovanje, v okviru katerih [potovalna agencija] ponuja široko izbiro počitniških ponudb in rezervacije nastanitve“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je torej v zadevi Van Ginkel dejansko ugotovilo, da nastanitev – ena storitev – zadostuje. „Neobvezni dodatek“ v obliki „dajanja informacij in svetovanja“ je bil izražen hipotetično. Ni temeljil na dejanskem stanju v navedeni zadevi. Izražen je bil kot možnost („lahko“) in izpuščen iz izreka sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kljub temu se zdi, da je bila v zadevi Star Coaches ta dodatna pripomba spremenjena v del pravila z navedbo, da je treba v okviru skupne storitve zagotavljati več kot zgolj pridobljeno storitev nastanitve ali zgolj pridobljeno storitev prevoza, da bi se uporabljala posebna ureditev za potovalne agencije. Zdi se torej, da se v zadevi Star Coaches dejansko zahteva, da se poleg nastanitve ali prevoza opravi „še kaj drugega“. Prevoza in nastanitve ni treba zagotavljati skupaj, vendar mora biti ena od teh storitev nastanitev ali prevoz, saj se mora storitev kot celota nanašati na potovanje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Besedilo in cilji posebne ureditve za potovalne agencije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav je pristop iz zadeve Star Coaches (verjetno) strožji, se zdi, da bolje odraža besedilo člena 306 Direktive o DDV. Navedena določba se nanaša na „dobave blaga in storitve, ki jih opravljajo drugi davčni zavezanci“, uporablja pa jih potovalna agencija. Zamisel o več storitvah tretjih strani je prisotna tudi v členu 307 Direktive o DDV, v katerem je vzpostavljena pravna fikcija, v skladu s katero se transakcije potovalne agencije v zvezi s potovanjem štejejo za enotno storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta zahteva po raznolikosti se odraža tudi v različnih zakonodajnih dokumentih. Pripravljalni dokumenti za sprejetje Šeste direktive (v kateri je bila prvič uvedena posebna ureditev za potovalne agencije) sami po sebi ne vsebujejo veliko informacij o tem, zakaj je bila posebna ureditev uvedena. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>) Vendar je Komisija v predlogu iz leta 2002, v katerem je predstavljen predlog spremembe, ki je bil nazadnje sprejet, navedla, da je bila posebna ureditev „zasnovana zaradi posebne narave poklica“ in da „so storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj najpogosteje sestavljene iz paketa storitev, zlasti prevoza in nastanitve […]. Uporaba običajnih pravil v zvezi s krajem obdavčenja, davčno osnovo in odbijanjem vstopnega davka bi zaradi raznovrstnosti storitev in krajev, kjer se opravljajo, za ta podjetja pomenila praktične težave, ki bi ovirale opravljanje njihove dejavnosti.“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz ciljev navedene posebne ureditve je torej razvidno, da je šlo v prvi vrsti za prizadevanja za poenostavitev, prilagojeno vključevanju vsebinske in geografske raznovrstnosti opravljenih storitev v enotno storitev v različnih državah članicah. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče se na načelni ravni nenehno sklicuje na zamisel geografske in vsebinske raznovrstnosti v vsaki zadevi, ki se nanaša na posebno ureditev za potovalne agencije. Dejansko ugotavlja, da so storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj največkrat sestavljene iz več storitev, zlasti pri prevozu in nastanitvi. Meni, da bi uporaba običajnih pravil v zvezi s krajem obdavčenja, davčno osnovo in odbijanjem vstopnega davka zaradi raznovrstnosti storitev in krajev, kjer se opravljajo, povzročila praktične težave. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je onkraj ravni teh splošnih trditev pošteno priznati, da vsebine natančnega preskusa ni lahko razbrati, zlasti glede na neskladnost med zadevama Van Ginkel in Star Coaches. Ali zadostuje ena storitev? Katera? Katere kombinacije so ustrezne, če se zahteva (vsebinska) raznovrstnost storitev? Samo namestitev in prevoz? Ali namestitev in še nekaj? Ali prevoz in še nekaj? Kot je na obravnavi pravilno ugotovila nemška vlada, se zdi, da je možno analogijo z Direktivo (EU) 2015/2302 o paketnih potovanjih, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) ki bi jo lahko uporabili vsaj za okvirne smernice glede opredelitev, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) Sodišče že izključilo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glavne in pomožne storitve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi se zahteva po raznolikosti storitev štela za nujen pogoj za uporabo posebne ureditve za potovalne agencije, bi razlikovanje med glavnimi in pomožnimi storitvami, ki ga je izpostavilo predložitveno sodišče, dejansko postalo pomembno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče v okviru prvega postavljenega vprašanja za predhodno odločanje opozarja na razlikovanje med glavnimi in pomožnimi storitvami v zadevi Ludwig. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>) Navedena zadeva se je nanašala na vprašanje, ali naj se storitev finančnega svetovalca, ki je sestavljena iz posredovanja v zvezi s kreditnimi pogodbami in svetovanja, šteje za enotno storitev posredovanja v zvezi s krediti in je kot taka oproščena DDV v skladu s členom 13B(d)(1) Šeste direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je odločilo, „da je treba vsako storitev po navadi šteti za samostojno in neodvisno ter da se storitev, ki z gospodarskega vidika obsega eno samo storitev, ne sme umetno razdeliti, da se ne bi izkrivilo delovanje sistema DDV, tako da je pomembno najprej določiti značilnosti zadevne transakcije, da se ugotovi, ali davčni zavezanec za potrošnika, ki se ga šteje kot povprečnega potrošnika, opravi več različnih glavnih storitev ali eno samo storitev“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) Sodišče je pojasnilo tudi, da gre za „eno storitev […] zlasti takrat, kadar je treba enega ali več delov šteti za glavno storitev, medtem ko je po drugi strani treba del oziroma dele šteti za pomožne storitve, ki so davčno enako obravnavane kot glavna storitev. Storitev je treba šteti za pomožno storitev glavne storitve, če sama za stranko nima samostojnega namena, ampak je sredstvo, da lahko stranka uporablja glavno storitev ponudnika storitve pod boljšimi pogoji“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav se je sodba Ludwig nanašala na finančne storitve, lahko spomnimo, da je Sodišče razliko med glavnimi in pomožnimi storitvami že upoštevalo v specifičnem okviru posebne ureditve za potovalne agencije. V sodbi Madgett in Baldwin (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) sta lastnika hotela strankam svojega hotela v Angliji ponujala paketna potovanja. Paketi so zajemali nastanitev, avtobusni prevoz iz različnih krajev in dnevni avtobusni izlet med bivanjem v hotelu. Storitve prevoza so bile pridobljene od tretjih strani. Ostale storitve so bile lastne. Postavilo se je vprašanje, ali za takšne pakete velja posebna ureditev za potovalne agencije. Odgovor Sodišča je bil pritrdilen. To pa zato, ker pridobljenih storitev ni bilo mogoče šteti za zgolj pomožne storitve h glavni. Če bi bilo to mogoče, bi se za skupno storitev štelo, da ne spada na področje uporabe posebne ureditve za potovalne agencije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, Sodišče je pojem pomožnih storitev v okviru posebne ureditve za potovalne agencije uporabilo tudi po zadevi Ludwig v sodbi v zadevi ISt. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>) Ta zadeva se je nanašala na podjetje, ki je ponujalo programe, poimenovane „High-School“ in „College“, ki so vključevali jezikovne tečaje v tujini. Sodišče je preučilo, ali so „potovalne“ storitve, ki jih je podjetje ISt pridobilo od tretjih oseb, še vedno izključno pomožne glede na zagotovljene lastne storitve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) Sodišče je razsodilo, da niso. Pridobljene potovalne storitve, „na primer potovanje v državo gostiteljico in/ali bivanje v tej državi, se ne bi mogle izvajati brez znatnega učinka na prodajno ceno paketa“. Pridobljene storitve torej niso pomenile „zanemarljivega dela v primerjavi z zneskom, ki ustreza storitvi, povezani s poklicnim usposabljanjem in jezikovnim izobraževanjem“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razlikovanje med glavno in pomožno storitvijo na specifičnem področju posebne ureditve za potovalne agencije torej še zdaleč ni neznanka. Uporabljeno je bilo za ugotavljanje, ali pridobljena storitev (v povezavi z lastno) spada na področje uporabe posebne ureditve za potovalne agencije ali ne. Iz sodb v zadevah Madgett in Baldwin ter ISt izhaja, da je pridobljena storitev, ki pomeni manjši del paketa in za stranko ni cilj sama po sebi, deležna enake davčne obravnave kot lastna glavna storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob tem je treba odgovoriti še na vprašanje, ali bi moral pomen razlikovanja med glavnimi in pomožnimi storitvami ostati omejen na vlogo „zunanjega pokazatelja“, kaj je storitev potovalne agencije, kadar gre za kombinacijo lastnih in pridobljenih storitev. Ali pa bi bilo lahko pomembno tudi kot „notranji pokazatelj“ sestave storitve, kadar je ta storitev sestavljena iz dveh, po zatrdilih pridobljenih storitev?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kolikor vem, Sodišče takega scenarija še ni obravnavalo. Če bi se dejansko zahtevala (vsebinska) raznovrstnost storitev, je težko razumeti, zakaj bi izključili tak „notranji preskus“, če bi ugotovili, da je ena od pridobljenih storitev pravzaprav pomožna storitev, ki na ceno skupne storitve ne vpliva znatno in je zgolj sredstvo za to, da lahko stranka glavno storitev uporablja pod boljšimi pogoji. Ne vidim razloga, zakaj bi kategorično trdili, da na področju posebne ureditve za potovalne agencije dejansko ne more priti do umetne delitve tega, kar sestavlja eno storitev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi to logiko uporabili v obravnavani zadevi, bi lahko upravičeno trdili, da je čiščenje (namestitve) pomožna storitev, ki se običajno zagotavlja s (kratkoročno najeto) nastanitvijo. Storitve dostave pekovskih izdelkov in pranja perila niso vedno samodejno zagotovljene. Vendar bi te storitve same po sebi težko predstavljale cilj potovanja; v tem smislu niso nepogrešljive za to, da potnik uživa v nastanitvi. Seveda so mogoči izjemni primeri, v katerih to običajno ali splošno dojemanje ne bi veljalo in bi te storitve, ki so običajno pomožne, imele drugačen status in težo. Primeri, ki bi si jih najprej lahko predstavljali, bi lahko zajemali odličen zajtrk v idiličnem okolju avstrijske Tirolske, prilagojen romantičnim dušam, ali različne vrste nastanitev z gastronomsko ponudbo. Ali nastanitev v srednjeveškem gradu s posebno ponudbo „operi sam“ v zgodovinskih pralnicah s tradicionalnimi metodami, ki bi obljubljala „pristno izkušnjo življenja perice iz 15. stoletja“. V obeh primerih takšna storitev verjetno ne bi bila zgolj pomožna storitev h glavni storitvi nastanitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar se v obravnavani zadevi zdi, da je bila odjemalcem tožeče stranke lokalno zagotovljena ena glavna storitev, in sicer nastanitev. Čiščenje, dostava pekovskih izdelkov in pranje perila so bile dejansko samo pomožne storitve, ki z vidika odjemalcev niso bile cilj sam po sebi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je bilo omenjeno, da je tožeča stranka odjemalcem zagotavljala informacije in svetovanje (tako, da je informacije objavila na svoji spletni strani). Vendar se stranki v postopku na obravnavi nista strinjali, kaj to pomeni, in sicer, ali je bilo „dajanje informacij in svetovanje“ potrebno za to, da za storitev kot celoto velja posebna ureditev za potovalne agencije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tudi če bi se štelo, da je dajanje informacij in svetovanje pomembno za ugotavljanje tega (menim pa, da ni tako (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>)), bi bila ta storitev verjetno lastna. To nas privede do zadnje ugotovitve, ki je potrebna, če bi se zahtevala raznovrstnost storitev: v več zadevah, v katerih je Sodišče presojalo uporabo posebne ureditve za potovalne agencije v okviru mešane storitve, je bil samo eden od njenih elementov pridobljena storitev, drugi pa je bil lastna storitev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>) Zdaj bom obravnaval te „mešane položaje“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">d)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Mešane storitve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav v primeru „mešanih“ storitev je Sodišče večkrat vztrajalo, da mora podjetnik razlikovati med pridobljenimi in lastnimi storitvami, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>) ter razsodilo, da je lahko samo pridobljeni del predmet maržne ureditve iz člena 306 Direktive o DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je to zahtevo prvič izrazilo v zgoraj obravnavani sodbi v zadevi Madgett in Baldwin (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>), pozneje pa se je nanjo sklicevalo v sodbah v zadevah Kozak in MyTravel. Zadeva Kozak se je nanašala na potovalno agencijo, ki je prodajala pakete po pavšalni ceni, sestavljene iz nastanitve in obrokov, za kar je M. Kozak uporabljala storitve drugih izvajalcev in lasten prevoz. Sodišče je zavrnilo predlog nacionalnega davčnega organa, da je lasten prevoz bistveni del turistične storitve kot celote in skupaj s pridobljeno storitvijo tvori enotno storitev v smislu členov 307 in 308 Direktive o DDV (in bi zato moral biti deležen enake davčne obravnave). Sodišče je opozorilo, da lahko člen 306 Direktive o DDV velja samo za pridobljeno storitev, ter presodilo, da ne velja za lastni del storitve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>) Podobno se je zadeva MyTravel nanašala na podjetje, ki je prodajalo počitniške pakete s pridobljeno nastanitvijo in lastnim prevozom. Sodišče je določilo metodo razdelitve med lastnimi in pridobljenimi storitvami za davčne namene. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ti zadevi kažeta, da Sodišče pravzaprav ni zahtevalo raznovrstnosti pridobljenih storitev kot pogoja za uporabo posebne ureditve za potovalne agencije. Obenem je iz teh zadev težko sklepati, da je bila ta zahteva izpolnjena s kombinacijo ene pridobljene in ene lastne storitve. Zadnjenavedena razlaga se zdi problematična, ker je Sodišče lastno storitev jasno izključilo iz posebne ureditve za potovalne agencije. Takšna razlaga bi bila tudi v nasprotju s pravilom iz člena 307 Direktive o DDV, v skladu s katerim se storitev, ki jo opravi potovalna agencija, obravnava kot enotna storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z drugimi besedami, če se prizna, da kombinacija lastnih in pridobljenih storitev kot celota izpolnjuje zahtevo po raznovrstnosti storitev, obenem pa je treba element lastne storitve ločiti za namene izračuna DDV, to dejansko pomeni, da bi za ugotavljanje pogojev za uporabo posebne ureditve za potovalne agencije uporabili element opredelitve (lastno storitev), ki pa in fine nikoli ne bi mogel biti predmet te posebne ureditve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tej fazi ni mogoče spregledati, da bi bilo, če bi v celoti upoštevali najnovejšo razsodbo Sodišča v zadevi Star Coaches, v kateri se zahteva ugotavljanje raznovrstnosti storitev, določanje, kaj je storitev, ki jo zagotavlja potovalna agencija, za katero velja posebna ureditev, precej zapleteno (razen v razmeroma jasnih okoliščinah potovalne agencije, ki pridobljeno nastanitev združuje s pridobljenim prevozom). Poleg tega bi bilo treba pojasniti elemente opredelitve zahtevane sestave zadevne storitve oziroma storitev (nastanitev in potovanje, nastanitev ali potovanje in še nekaj), njihov natančen odnos (glavne in pomožne storitve) ter točno „kombinacijo“ v smislu „izvora“ (pridobljene ali lastne storitve), kar je bilo doslej predstavljeno samo kot možnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ali zadostuje (že) ena pridobljena storitev?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obstaja pa tudi drugačen pristop. V bistvu bi vključeval dvojno sodno navedbo: pojasnilo in posodobitev. Najprej bi bilo treba (ponovno) potrditi, da se o glavni ugotovitvi v sodbi v zadevi Van Ginkel (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>) s sklepom v zadevi Star Coaches (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">40</a>
</span>) ni in ne bi smelo povzročiti dvoma. Torej velja pravilo iz sodbe Van Ginkel: zagotavljanje ene pridobljene storitve zadostuje, da za podjetje velja posebna ureditev za potovalne agencije. Dalje, če dejansko zadostuje ena pridobljena storitev, ki je bodisi nastanitev bodisi potovanje, bi bilo morda treba pojasniti tudi, da hipotetična postranska pripomba iz sodbe v zadevi Van Ginkel v zvezi z informacijami in svetovanjem potovalnih agencij v resnici ni pogoj, zlasti če upoštevamo stvarnost trga potovanj v letu 2018. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">41</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, na ravni pojasnila glede dejanskega izida je ta pristop v skladu s preteklo sodno prakso: zdi se, da sodbe v zadevah Madgett in Baldwin, Kozak ter MyTravel potrjujejo predlog, da „ena pridobljena storitev“ zadostuje, če je povezana s potovanjem, kot je navedeno v sodbi v zadevi Minerva. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">42</a>
</span>) Zato se posebna ureditev za potovalne agencije uporablja za storitev, ki je sestavljena iz zagotavljanja ene pridobljene storitve pod pogojem, da je pridobljena storitev nastanitev ali prevoz. V teh okoliščinah ni pomembno, ali se poleg tega zagotavljajo še nekatere druge (pridobljene ali lastne) storitve. Če je dejansko tako, postane poleg tega nepomembno tudi razlikovanje med glavno in pomožnimi storitvami.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, posebej v zvezi z „dajanjem informacij in svetovanjem“ kot možno ločeno storitvijo sem že ugotovil, da je takšna „storitev“ najverjetneje lastna. Če se uporaba pravila o „samo eni pridobljeni storitvi“ pogojuje z zagotavljanjem takšne „storitve“, je tudi treba ta lastni del paketa ločevati za namene uporabe splošne davčne stopnje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">43</a>
</span>) Ni mi povsem jasno, kako naj bi določili vrednost takšnega „dajanja informacij in svetovanja“ (na podlagi metode dejanskih stroškov ali metode, ki temelji na tržni vrednosti). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">44</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predvsem pa imam težave z razumevanjem, kako je lahko obstoj (ali neobstoj) takšnega hipotetičnega svetovanja kakršnega koli izvora danes sploh pomemben. Leta 1992, ko je bilo razsojeno v zadevi Van Ginkel, je bil položaj precej drugačen. S kančkom nostalgije lahko ugotovimo, da je potnik takrat dejansko moral obiskati poslovalnico potovalne agencije, da je pri njej izbral in rezerviral počitnice; nekaj časa je moral čakati v vrsti, zlasti v času pred dopusti; dobiti je moral tiskan izvod kataloga, ga pregledati, se pogovoriti z agentom o možnostih potovanja in se pozanimati o dodatnih podrobnostih ter je, dalje, morda moral opraviti več nadaljnjih obiskov potovalne agencije (zaradi plačila predujma, izpolnitve ustreznih obrazcev, prejema letalskih vozovnic in/ali vavčerjev itd.), preden je končno lahko odpotoval. Sodelovanje ali svetovanje potovalnega agenta je bilo v vseh teh fazah bistveno. Danes lahko vse to nadomesti nekaj klikov na pametnem telefonu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skratka, če se bo Sodišče strinjalo, da je treba uporabiti pravilo „zadostuje ena pridobljena storitev“, predlagam, naj bo uporaba posebne ureditve za potovalne agencije odvisna samo od tega, ali se zagotavlja pridobljena nastanitev ali prevoz, brez dodatnih pogojev v zvezi s tem, kaj bi podjetje poleg tega hipotetično lahko ponudilo v smislu svetovanja. Če je bila leta 1992 storitev „dajanja informacij in svetovanja“ (nikoli ugotovljena ali dokazana) hipoteza, je leta 2018 preprosto nerealna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlagana ponovna potrditev pravila „samo ene pridobljene storitve“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za predlog, da bi bilo treba za uporabo posebne ureditve iz člena 306 Direktive o DDV zahtevati raznovrstnost storitev, obstajajo dobri besedilni in sistemski razlogi. Tako bi morale potovalne agencije zagotavljati vsaj dve pridobljeni storitvi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na besedilni ravni ta razlaga najbolje odraža besedilo posebne ureditve za potovalne agencije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-45" href="#t-45">45</a>
</span>) Odraža tudi specifične cilje te posebne ureditve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-46" href="#t-46">46</a>
</span>) Poleg tega navedena ureditev pomeni odstopanje od splošnega pravila in Sodišče je večkrat navedlo, da jo je treba „uporabiti samo v obsegu, ki je nujen za dosego njenega cilja“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-47" href="#t-47">47</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato bržkone drži, da cilj poenostavitve, ki se poskuša doseči z zadevno posebno ureditvijo, v razmerah, ko podjetje zagotavlja samo eno pridobljeno storitev, morda ne bo v celoti izpolnjen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar obstajajo tudi tehtni razlogi, zakaj bi ena pridobljena storitev, pod pogojem, da se nanaša na nastanitev ali prevoz ter da potovalna agencija seveda deluje v lastnem imenu, in ne zgolj kot posrednik, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-48" href="#t-48">48</a>
</span>) zadostovala za to, da storitev spada na področje uporabe posebne ureditve za potovalne agencije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, če pogledamo sodno prakso z izjemo sklepa v zadevi Star Coaches, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-49" href="#t-49">49</a>
</span>) Sodišče posebne ureditve dejansko nikoli ni razlagalo ali uporabilo tako, da bi bila omejena na storitve, sestavljene iz vsaj dveh pridobljenih storitev. Nasprotno, pristop Sodišča je bil razmeroma velikodušen, saj je ureditev razlagalo široko. To ne velja samo za vsebinsko raznovrstnost (storitev), temveč tudi za geografsko raznovrstnost. V zvezi s tem je Sodišče menilo, da geografska raznovrstnost (to je, da potovalna agencija kupuje blago in storitve v različnih državah članicah), ni nujen pogoj za uporabo posebne ureditve in da se navedena ureditev uporablja tudi za storitve, zagotovljene znotraj ene države članice. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-50" href="#t-50">50</a>
</span>) To je Sodišče izjavilo kljub temu, da je v bistvu priznalo, da je geografska raznovrstnost glavni raison d’être navedene ureditve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, glede na raznolikost storitev v potovalni panogi bi z zahtevo po vsaj dveh pridobljenih storitvah za uporabo posebne ureditve iz obsega te ureditve verjetno izključili podjetnike, ki so razvili potovalna podjetja na podlagi „mešanih“ (pridobljenih in lastnih) storitev. Poleg tega bi, zlasti če bi bilo to povezano z uporabo logike glavne/pomožne storitve v tej oceni, čemur se v primeru zahteve po raznovrstnosti dejansko ne bi bilo mogoče izogniti, obstajala nevarnost preozke opredelitve tega, za kaj velja posebna ureditev za potovalne agencije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Protiargument tej drugi točki je nevarnost vključevanja preveč storitev. Pri ozki opredelitvi bi za številne storitve, ki jih zagotavljajo subjekti, ki se običajno štejejo za „potovalne agencije“, obstajala nevarnost izključitve. Nasprotno, v primeru širše opredelitve lahko pride do pretirane razširitve odstopanja. Podjetja, ki zagotavljajo samo eno storitev, povezano s potovanjem (kot tožeča stranka), bodo vključena v to ureditev, čeprav v skladu s sklepom v zadevi Star Coaches ne bi bilo tako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To bi se lahko uresničilo. Vendar se v tako zapletenem pravnem okolju zdi priporočljivo potrditi in pojasniti rešitev, ki je v veljavi že več desetletij, zakonodajalcu pa seveda prepustiti, da po potrebi sprejme drugačno ureditev. Ne nazadnje je morda pošteno priznati, da je kljub napovedanemu cilju poenostavitve izvajanje tega v specifičnem okviru posebne ureditve za potovalne agencije še zelo daleč od navedenega ideala. Prav ta ureditev je postala eno najbolj zapletenih področij DDV. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-51" href="#t-51">51</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno je moj predlog v zvezi s prvim vprašanjem, postavljenim v obravnavani zadevi, naj se člen 306 Direktive o DDV razlaga tako, da posebna ureditev za potovalne agencije velja za dobavo storitve, ki je sestavljena iz ene pridobljene storitve, če je ta pridobljena storitev nastanitev ali prevoz.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje: hkratna uporaba maržne ureditve in nižje davčne stopnje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem izvedeti, ali lahko za storitev, ki jo zagotavlja tožeča stranka, če se opredeli kot storitev, za katero velja posebna ureditev za potovalne agencije, velja nižja davčna stopnja v skladu s členom 98 Direktive o DDV v povezavi s Prilogo III iste direktive. To vprašanje je bilo postavljeno posebej v zvezi z delom storitve tožeče stranke, ki se nanaša na nastanitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka predlaga pritrdilen odgovor. Nemška in nizozemska vlada ter Komisija trdijo nasprotno. Menijo, da uporabi nižje davčne stopnje za obravnavano storitev nasprotuje dejstvo, da ta potovalna storitev ni vključena na seznam iz Priloge III k Direktivi o DDV, in da bi bila uporaba nižje stopnje v nasprotju z logiko poenostavitve zadevne posebne ureditve. Nemška vlada ob sklicevanju na uveljavljeno sodno prakso (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-52" href="#t-52">52</a>
</span>) tudi opozarja, da je treba področje uporabe nižjih stopenj razlagati ozko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Strinjam se z zadnjim stališčem. Nižja davčna stopnja se ne sme uporabljati, ko se ugotovi, da je zadevna storitev potovalna storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot sem opozoril v prejšnjem delu, je storitev, ki jo opravi potovalna agencija, v skladu s členom 307 Direktive o DDV enotna storitev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-53" href="#t-53">53</a>
</span>) Logična posledica te pravne fikcije je, da ta storitev ni enaka njenim sestavnim delom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V primeru dogovora, da se posebna ureditev za potovalne agencije uporablja za eno pridobljeno storitev, povezano s potovanjem (nastanitev ali prevoz), spada zagotavljanje te storitve v okvir člena 306 Direktive o DDV, kar pomeni, da jo opredeljuje kot „potovalno storitev“. Z drugimi besedami, ko se to pravilo uporabi za določitev, da je dana storitev potovalna storitev, te oznake ni mogoče takoj spet odvzeti za namen uporabe davčne stopnje, medtem ko se ista oznaka ohrani za namen določanja davčne osnove.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na sistemski ravni potovalne storitve niso vključene v Prilogo III k Direktivi o DDV (na katero je napoteno v členu 98 zadnjenavedene), ki vsebuje seznam storitev, za katere velja nižja stopnja, in med katerimi je pod točko 12 „nastanitev, ki jo ponujajo hoteli in podobni obrati, skupaj s počitniškimi nastanitvami, ter dajanje v najem zemljišč za kampiranje in prostorov za počitniške prikolice“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je ugotovilo predložitveno sodišče, bi bila torej uporaba nižje davčne stopnje za potovalne agencije v zvezi z določbo o nastanitvi v nasprotju s Prilogo III k Direktivi o DDV in ciljem poenostavitve, ki se želi doseči s posebno ureditvijo za potovalne agencije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar predložitveno sodišče poleg tega ugotavlja, da lahko zaradi zavrnitve uporabe nižje davčne stopnje za nastanitveni del zadevne storitve pride do neenake obravnave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Priznam, da je lahko storitev zagotavljanja nastanitve zaradi pravila „zgolj ene pridobljene storitve“ deležna različne davčne obravnave glede na to, kako se ta storitev zagotavlja (ali jo opravi potovalna agencija, za katero velja posebna ureditev, ali ne).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar ima ta trditev jasne meje, zlasti v okviru DDV in posebnih ureditev. Če bi želeli doseči popolno enakost in nevtralnost v vseh pogledih, posebnih ureditev tako rekoč sploh ne bi smeli imeti. Ne bi rad zvenel preveč formalistično, vendar je uradni status ponudnika storitve v takih razmerah dejansko pomemben, čeprav je gospodarska narava storitve enaka. Tako zakonodaja o DDV enake storitve preprosto različno obravnava, če jih na eni strani zagotavlja lastnik (s pomočjo posrednika ali brez) ali na drugi potovalna agencija, ki deluje v svojem imenu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-54" href="#t-54">54</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno je moj predlog v zvezi z drugim vprašanjem za predhodno odločanje, da je treba člen 98 Direktive o DDV v povezavi s Prilogo III, točka 12, k navedeni direktivi razlagati tako, da za zagotavljanje storitev, za katero velja posebna ureditev za potovalne agencije iz člena 306 in naslednjih iste direktive, ne more veljati nižja davčna stopnja za zagotavljanje počitniških nastanitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju zgornjih preudarkov Sodišču predlagam, naj na vprašanji Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-117" title="page-21">
      1. Člen 306 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da posebna ureditev za potovalne agencije velja za dobavo storitve, ki je sestavljena iz ene pridobljene storitve, če je ta pridobljena storitev nastanitev ali prevoz.
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-118" title="page-21">
      2. Člen 98 Direktive Sveta 2006/112 v povezavi s Prilogo III, točka 12, k navedeni direktivi je treba razlagati tako, da za zagotavljanje storitev, za katero velja posebna ureditev za potovalne agencije iz člena 306 in naslednjih iste direktive, ne more veljati nižja davčna stopnja za zagotavljanje počitniških nastanitev.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: angleščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Direktiva Sveta z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, in popravek v UL 2007, L 335, str. 60).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Direktiva z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Sodba z dne 12. novembra 1992 (C‑163/91, EU:C:1992:435).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Sodba z dne 9. decembra 2010, Minerva Kulturreisen (C‑31/10, EU:C:2010:762, točka 21 in naslednje), ter sklep Sodišča z dne 1. marca 2012, Star Coaches (C‑220/11, EU:C:2012:120).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Sodba z dne 21. junija 2007 (C‑453/05, EU:C:2007:369, točka 19).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Vseeno je treba opozoriti, da Sodišče pojma posrednika, kot se uporablja v členu 306 Direktive o DDV in njegovih pravnih predhodnikih, ni podrobno preučilo. V prejšnjih zadevah, ki so se nanašale na to vprašanje, je Sodišče nacionalnemu sodišču naložilo, naj preveri, ali je izpolnjen pogoj, da podjetnik ni deloval kot posrednik. Vendar se zdi, da je Sodišče v sodbi z dne 12. novembra 1992, Van Ginkel (C‑163/91, EU:C:1992:435, točka 21) dejansko izenačilo „delovanje v lastnem imenu“ in „odsotnost posredovanja“: „V skladu s členom 26(1) Šeste direktive se ta člen uporablja pod pogojem, da potovalna agencija posluje s strankami v svojem imenu in ne kot posrednik“ (moj poudarek). Glej tudi sodbo z dne 13. marca 2014, Jetair in BTWE Travel4you (C‑599/12, EU:C:2014:144, točke od 54 do 55), ter sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Poiaresa Madura v zadevi ISt (C‑200/04, EU:C:2005:394, točka 35). Naj še dodam, da se členi 44, 50, 54, 56(1)(l) in 153 Direktive o DDV nanašajo na posrednika oziroma posrednike, „ki deluje[jo] v imenu in za račun drugih oseb“. To sicer res ni ponovljeno v drugem pododstavku člena 306(1) Direktive o DDV, vendar je nasprotno („delovanje v lastnem imenu“) izraženo v prvem pododstavku iste določbe kot lastnost potovalnih agencij.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Sodba z dne 12. novembra 1992 (C‑163/91, EU:C:1992:435).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Sklep Sodišča z dne 1. marca 2012 (C‑220/11, EU:C:2012:120).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Sklep Sodišča z dne 1. marca 2012 (C‑220/11, EU:C:2012:120).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Če smo natančni, se zdi, da je podjetje zagotavljalo tako pridobljene kot lastne storitve prevoza. Vendar so bile za razpravo o posebni ureditvi za potovalne agencije pomembne samo prvonavedene. Sodišče ni obravnavalo dejstva, da so bile storitve zagotovljene potovalnim agencijam, in ne neposredno strankam, saj se je zdelo, da to ni potrebno.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Sklep Sodišča z dne 1. marca 2012, Star Coaches (C‑220/11, EU:C:2012:120, točki 22 in 23).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Sklep Sodišča z dne 1. marca 2012, Star Coaches (C‑220/11, EU:C:2012:120, točki 22 in 23).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Sodba z dne 12. novembra 1992 (C‑163/91, EU:C:1992:435). Sodba z dne 22. oktobra 1998, Madgett in Baldwin (C‑308/96 in C‑94/97, EU:C:1998:496, točka 18).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Sodba z dne 12. novembra 1992 (C‑163/91, EU:C:1992:435, točke od 22 do 26).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Sodba z dne 12. novembra 1992,Van Ginkel (C‑163/91, EU:C:1992:435, točka 24), ki vsebuje sklic na sodbo z dne 26. februarja 1992, Hacker (C‑280/90, EU:C:1992:92), ki se je nanašala na razlago izključne pristojnosti za stvarne pravice iz člena 16 Konvencije z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska konvencija) (UL 1972, L 299, str. 32).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) To je bilo pred tem navedeno v sodbi z dne 9. decembra 2010, Minerva Kulturreisen (C‑31/10, EU:C:2010:762). V tej sodbi je Sodišče zavrnilo uporabo posebne ureditve za potovalne agencije za podjetje, katerega dejavnost je bila omejena na prodajo vstopnic za opero.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Poročilo, pripravljeno za Komisijo, z naslovom Study on the review of the VAT Special Scheme for travel agents and options for reform, Final Report, TAXUD/2016/AO-05, december 2017 (na voljo na spletnem mestu Evropske komisije), str. 26, točka 3.2.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Predlog direktive Sveta z dne 8. februarja 2002 o spremembi Direktive 77/388/EGS v zvezi s posebno ureditvijo za potovalne agencije, COM(2002) 64 final (UL 2002, C 126E, str. 390). Ta predlog je bil pozneje umaknjen, glej Umik zastarelih predlogov Komisije (UL 2014 C 153, str. 3). Glej tudi Medinstitucionalni dokument Sveta 2002/0041 (CNS) o posebni ureditvi DDV za potovalne agencije (17567/09).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Dalje glej moje sklepne predloge v zadevi Skarpa Travel (C‑422/17, EU:2018:XXX, točke od 30 do 33).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Sodbe z dne 12. novembra 1992, Van Ginkel (C‑163/91, EU:C:1992:435, točki 13 in 14); z dne 22. oktobra 1998, Madgett in Baldwin (C‑308/96 in C‑94/97, EU:C:1998:496, točka 18); z dne 19. junija 2003, First Choice Holidays (C‑149/01, EU:C:2003:358, točki 23 in 24 ter navedena sodna praksa), ter z dne 9. decembra 2010, Minerva Kulturreisen (C‑31/10, EU:C:2010:762, točki 17 in 18 ter navedena sodna praksa); sklep Sodišča z dne 1. marca 2012, Star Coaches (C‑220/11, EU:C:2012:120, točka 19); sodbe z dne 25. oktobra 2012, Kozak (C‑557/11, EU:C:2012:672, točka 19); z dne 26. septembra 2013, Komisija/Španija (C‑189/11, EU:C:2013:587, točka 58), in z dne 16. januarja 2014, Ibero Tours (C‑300/12, EU:C:2014:8, točka 25). Podobno glej sodbo z dne 8. februarja 2018, Komisija/Nemčija (C‑380/16, neobjavljena, EU:C:2018:76, točke 41, 42 in 48).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (UL 2015, L 326, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) V Direktivi 2015/2302 je v členu 3(2) opredeljen „turistični paket“ kot v bistvu kombinacija vsaj dveh različnih vrst potovalnih storitev za namen istega potovanja ali počitnic. „Potovalna storitev“ je opredeljena v členu 3(1) kot „(a) prevoz potnikov; (b) nastanitev, ki ni neločljivo povezana s prevozom potnikov in ni v bivalne namene; (c) najem osebnih avtomobilov […]; (d) vsak[a] drug[a] turističn[a] storitev, ki ni neločljivo povezana s potovalno storitvijo v smislu točke (a), (b) ali (c).“</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Glej sodbi z dne 11. februarja 1999, AFS Intercultural Programs Finland (C‑237/97, EU:C:1999:69), in z dne 13. oktobra 2005, ISt (C‑200/04, EU:C:2005:608, točke od 30 do 33). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Poiaresa Madura v zadevi ISt (C‑200/04, EU:C:2005:394, točka 33).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Sodba z dne 21. junija 2007 (C‑453/05, EU:C:2007:369).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Sodba z dne 21. junija 2007, Ludwig (C‑453/05, EU:C:2007:369, točka 17). Sodišče se je sklicevalo na člen 2(1) Šeste direktive, ki določa, da je dobava blaga ali opravljanje storitev, ki ju davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo, predmet DDV. Ta določba je sedaj zajeta (glede dobave storitev) v členu 2(1)(c) Direktive o DDV.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Sodba z dne 21. junija 2007, Ludwig (C‑453/05, EU:C:2007:369, točki 18 in 19 ter navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Sodba z dne 22. oktobra 1998 (C‑308/96 in C‑94/97, EU:C:1998:496).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Sodba z dne 13. oktobra 2005 (C‑200/04, EU:C:2005:608).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Paketi so vsebovali povratno letalsko vozovnico iz Nemčije v ZDA, nastanitev pri družini gostiteljici, hrano, zavarovanje, izobraževanje v ameriški „high school“ ali podobni ustanovi in učno gradivo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Sodba z dne 13. oktobra 2005, ISt (C‑200/04, EU:C:2005:608, točke od 26 do 29).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Glej tudi sodbo z dne 20. junija 2013, Newey (C‑653/11, EU:C:2013:409, točke od 41 do 45), ki se je nanašala med drugim na pojem „opravljanje storitev“ in potrebo po tem, da se v nekaterih okoliščinah seže dlje od pogodbenih določil ter se pri razvrščanju transakcije in ugotavljanju, ali gre za povsem umetno konstrukcijo in zlorabo, upoštevata gospodarska in poslovna stvarnost transakcije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) To posebno vprašanje bom pojasnil pozneje. Glej spodaj točki 55 in 56 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Tako je bilo v sodbah z dne 22. oktobra 1998, Madgett in Baldwin (C‑308/96 in C‑94/97, EU:C:1998:496) (lastna nastanitev s pridobljenim prevozom); z dne 6. oktobra 2005, MyTravel (C‑291/03, EU:C:2005:591) (pridobljena nastanitev in lasten prevoz), ter z dne 25. oktobra 2012, Kozak (C‑557/11, EU:C:2012:672) (pridobljena nastanitev in lasten prevoz). Uporaba posebne ureditve je bila zavrnjena v sodbi Minerva, v kateri je bila samo ena storitev, ki se ni štela za povezano s potovanjem, in sicer prodaja vstopnic za operne predstave (sodba z dne 9. decembra 2010, Minerva Kulturreisen, C‑31/10, EU:C:2010:762). Podobno je Sodišče zavrnilo uporabo posebne ureditve v sklepu Sodišča z dne 1. marca 2012, Star Coaches (C‑220/11, EU:C:2012:120) (v katerem je bil zagotovljen samo prevoz).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Razen če je bila pridobljena storitev zgolj pomožna k lastni storitvi, kot je bilo navedeno v sodbah z dne 22. oktobra 1998, Madgett in Baldwin (C‑308/96 in C‑94/97, EU:C:1998:496), ter z dne 13. oktobra 2005, ISt (C‑200/04, EU:C:2005:608).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Točka 39 zgoraj. Sodišče je v isti sodbi zagotovilo tudi smernice glede metode izračunavanja, ki jo je treba uporabiti v tem okviru.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) Sodba z dne 25. oktobra 2012 (C‑557/11, EU:C:2012:672, točke 23, 25 in 26).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) Sodba z dne 6. oktobra 2005 (C‑291/03, EU:C:2005:591, točka 41).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Sodba z dne 12. novembra 1992 (C‑163/91, EU:C:1992:435).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">40</a>
</span>) Sklep Sodišča z dne 1. marca 2012 (C‑220/11, EU:C:2012:120).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">41</a>
</span>) „Storitev [potovalne agencije] […] lahko […] tudi v takem primeru zajema več kot eno storitev, […] saj lahko […] vključuje storitve, kot so dajanje informacij in svetovanje, v okviru katerih [potovalna agencija] ponuja široko izbiro počitniških ponudb in rezervacije nastanitve“. Sodba z dne 12. novembra 1992,Van Ginkel (C‑163/91, EU:C:1992:435, točka 24), ki vsebuje sklic na sodbo z dne 26. februarja 1992, Hacker (C‑280/90, EU:C:1992:92), ki pa se je nanašala na razlago izključne pristojnosti za stvarne pravice iz člena 16 Bruseljske konvencije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">42</a>
</span>) Spet je edina odločba, ki očitno nasprotuje tej usmeritvi sodne prakse, sklep v zadevi Star Coaches, v katerem je Sodišče vztrajalo, da morata biti zagotovljena vsaj dva elementa.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">43</a>
</span>) Kot je zahtevalo Sodišče v zgoraj navedeni sodni praksi, glej točke od 48 do 51 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">44</a>
</span>) Glej sodbi z dne 22. oktobra 1998, Madgett in Baldwin (C‑308/96 in C‑94/97, EU:C:1998:496, točke od 39 do 47), in z dne 6. oktobra 2005, MyTravel (C‑291/03, EU:C:2005:591, točke od 22 do 41).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-45" href="#c-45">45</a>
</span>) Zgoraj točke od 6 do 8 teh sklepnih predlogov. V členu 306 je jasno napoteno na „dobave blaga in storitve“ v množini.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-46" href="#c-46">46</a>
</span>) Glej zgoraj točke od 31 do 35 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-47" href="#c-47">47</a>
</span>) Glej sodbe z dne 22. oktobra 1998, Madgett in Baldwin (C‑308/96 in C‑94/97, EU:C:1998:496, točki 5 in 34); z dne 19. junija 2003, First Choice Holidays (C‑149/01, EU:C:2003:358, točka 22); z dne 9. decembra 2010, Minerva Kulturreisen (C‑31/10, EU:C:2010:762, točka 16), in z dne 25. oktobra 2012, Kozak (C‑557/11, EU:C:2012:672, točka 20 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-48" href="#c-48">48</a>
</span>) Zgoraj točke od 21 do 23.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-49" href="#c-49">49</a>
</span>) Sklep Sodišča z dne 1. marca 2012, Star Coaches (C‑220/11, EU:C:2012:120).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-50" href="#c-50">50</a>
</span>) Sodba z dne 22. oktobra 1998, Madgett in Baldwin (C‑308/96 in C‑94/97, EU:C:1998:496, točka 19).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-51" href="#c-51">51</a>
</span>) Glej poročilo, pripravljeno za Komisijo, z naslovom Study on the review of the VAT Special Scheme for travel agents and options for reform, Final Report, TAXUD/2016/AO-05, december 2017 (na voljo na spletnem mestu Evropske komisije), str. 11.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-52" href="#c-52">52</a>
</span>) Sodba z dne 9. marca 2017, Oxycure Belgium (C‑573/15, EU:C:2017:189, točka 25 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-53" href="#c-53">53</a>
</span>) Glej zgoraj točko 50. Glej tudi sodbo z dne 27. oktobra 1992, Komisija/Nemčija (C‑74/91, EU:C:1992:409, točka 16).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-54" href="#c-54">54</a>
</span>) Po analogiji bi lahko opozorili, da je Sodišče menilo, da države članice kljub morebitnemu izkrivljanju konkurence zaradi uporabe prehodnih določb v zvezi s posebno ureditvijo za potovalne agencije te posebne ureditve ne smejo izvajati nepravilno. Glej sodbo z dne 27. oktobra 1992, Komisija/Nemčija (C‑74/91, EU:C:1992:409, točki 16 in 26).</p>
</body>
</html>
