<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.7-->
  <head>
    <title>2022-03-202203C124202005330-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0533-20-202111686-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="4/04/2022 15:54:19" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="ZxIYSzDifVJd6xz0pyePy29Fagt0cfPEee68C7zlvuLo1+nRYmg3L8xYCjYNcLG29aob2B0tOHRGpCNofCU/fXK3dn4C/dRvsgiZPAhAXin4A5AXkHe3pIOo5RNbggsNWu0uksB4RdYjJMGt79uPecYifAPKMHvFBBUpozr9RDQ=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0533" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2020" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 09/12/2021 13:23:40" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="cd57969f0a8e406cbb2ddd208ab54795" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0533" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi L. Medine – zadeva C‑533/20</div>
      <div id="rId21" style="default">Upfield Hungary</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      LAILE MEDINE,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 16. decembra 2021 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑533/20
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Upfield Hungary Kft.
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Somogy Megyei Kormányhivatal
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Varstvo potrošnikov – Uredba (EU) št. 1169/2011 – Zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom – Obvezni podatki – Seznam sestavin – Značilno ime – Uredba (ES) št. 1925/2006 – Dodajanje vitaminov živilom – Obveznost navedbe generičnega imena vitaminov in kemijskih oblik vitaminov“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Uredbe (EU) št. 1169/2011, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>) ki določa splošna pravila glede zagotavljanja informacij o živilih potrošnikom, v povezavi z Uredbo (ES) št. 1925/2006, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) ki se nanaša na dodajanje vitaminov, mineralov in drugih snovi živilom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Upfield Hungary Kft. (v nadaljevanju: Upfield) in Somogy Megyei Kormányhivatal (vladni urad za Šomodsko županijo, Madžarska), ki se nanaša na odločbo, s katero je navedeni organ družbi Upfield naložil, naj spremeni označevanje živila, ki vsebuje dodane vitamine, ki se tržijo na Madžarskem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba št. 1169/2011</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba št. 1169/2011 določa podlago za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov v zvezi z informacijami o živilih, ob upoštevanju razlik v razumevanju potrošnikov in njihovih potreb po informacijah, ter hkrati zagotavlja nemoteno delovanje notranjega trga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2(2)(f), (h), (n), (o) in (s) Uredbe št. 1169/2011 določa, da se v navedeni uredbi uporabljajo naslednje opredelitve pojmov „sestavina“, „sestavljena sestavina“, „pravno ime“, „običajno ime“ in „hranilo“:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-3">
      „[…]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-20" title="page-3">
      (f) ‚sestavina‘ pomeni vsako snov ali proizvod, vključno z aromami, aditivi za živila in encimi za živila, ter vsako sestavino v sestavljenih sestavinah, ki se uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi živila in so še vedno prisotni v končnem proizvodu, tudi če so v spremenjeni obliki; ostanki se ne štejejo za ‚sestavine‘;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-21" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-22" title="page-4">
      (h) ‚sestavljena sestavina‘ pomeni sestavino, ki je sama proizvod več kot ene sestavine;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-23" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-24" title="page-4">
      (n) ‚pravno ime‘ pomeni ime živila, predpisano z določbami Unije, ki se zanj uporabljajo, oziroma, če takšnih določb Unije ni, ime, določeno v zakonih in drugih predpisih, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri se proizvod prodaja končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-25" title="page-4">
      (o) ‚običajno ime‘ pomeni ime, ki je v državi članici, v kateri se to živilo prodaja, sprejeto kot ime živila brez potrebe po dodatni razlagi potrošnikom;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-26" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-27" title="page-4">
      (s) ‚hranilo‘ pomeni beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, prehranske vlaknine, natrij, vitamine in minerale iz točke 1 dela A Priloge XIII k tej uredbi ter druge snovi katere od teh kategorij ali ki so njihov sestavni del.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-28" title="page-4">
      […]“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 Uredbe št. 1169/2011, naslovljen „Splošni cilji“, v odstavkih (1), (2) in (4) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-30" title="page-4">
      „1. Zagotavljanje informacij o živilih dosega visoko raven varovanja zdravja in interesov potrošnikov z zagotavljanjem podlage končnim potrošnikom za ozaveščeno izbiro in za varno uporabo živil, zlasti v zvezi z zdravstvenimi, gospodarskimi, okoljskimi, socialnimi in etičnimi vidiki.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-4">
      2. Cilj zakonodaje o informacijah o živilih je v Uniji zagotoviti prosti pretok živil, ki se zakonito proizvajajo in tržijo, ob upoštevanju potrebe po zaščiti zakonitih interesov proizvajalcev in pospeševanju proizvodnje kakovostnih proizvodov.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-33" title="page-4">
      4. Med pripravo, ocenjevanjem in revizijo zakonodaje o informacijah o živilih se opravijo odprta in transparenta javna posvetovanja, vključno z zainteresiranimi stranmi, neposredno ali s predstavniškimi organi, razen če nujnost zadeve tega ne dopušča.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4(2) Uredbe št. 1169/2011, naslovljen „Načela, ki urejajo obvezne informacije o živilih“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-35" title="page-4">
      „V zvezi s potrebo po obveznih informacijah o živilih in da se potrošnikom omogoči ozaveščena izbira, se upošteva splošna potreba večine potrošnikov po nekaterih informacijah, ki jim pripisujejo poseben pomen, ali vse splošno sprejete koristi za potrošnika.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7(1) in (2) Uredbe št. 1169/2011, naslovljen „Prakse poštenega informiranja“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-37" title="page-5">
      „1. Informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče, zlasti:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-38" title="page-5">
      (a) glede značilnosti živila in še posebej njegove narave, identitete, lastnosti, sestave […];
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-39" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-40" title="page-5">
      (c) z napeljevanjem, da ima živilo posebne lastnosti, če imajo take lastnosti vsa istovrstna živila, zlasti s posebnim poudarkom na prisotnosti ali odsotnosti določenih sestavin in/ali hranil;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-41" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-42" title="page-5">
      2. Informacije o živilih so točne, jasne in potrošniku zlahka razumljive.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 9 navedene uredbe, naslovljen „Seznam obveznih podatkov“, v odstavku (1) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-5">
      „V skladu s členi 10 do 35 in ob upoštevanju izjem iz tega poglavja je obvezna navedba naslednjih podatkov:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-45" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-46" title="page-5">
      (b) seznam sestavin;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-47" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-48" title="page-5">
      (l) označba hranilne vrednosti.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 17(1) Uredbe št. 1169/2011, naslovljen „Ime živila“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-50" title="page-5">
      „Ime živila je njegovo predpisano prodajno ime. Če prodajno ime ni predpisano, je ime živila njegovo običajno ime, če pa običajnega imena ni ali se ne uporablja, se navede opisno ime živila.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 18(1) in (2) navedene uredbe, naslovljen „Seznam sestavin“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-52" title="page-5">
      „1. Seznam sestavin je naveden pod ustreznim naslovom, ki vključuje besedo ‚sestavine‘. Seznam vključuje vse sestavine živila, po padajočem vrstnem redu glede na maso, kakor je zabeležena v času njihove uporabe pri proizvodnji živila.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-53" title="page-5">
      2. Sestavine se označijo z značilnim imenom, in sicer, kjer je primerno, v skladu s pravili iz člena 17 in Priloge VI.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 30(1) in (2) Uredbe št. 1169/2011, ki se nanaša na vsebino označbe hranilne vrednosti iz člena 9(1)(l) navedene uredbe, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-55" title="page-6">
      „1. Obvezna označba hranilne vrednosti vključuje:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-56" title="page-6">
      (a) energijsko vrednost; in
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-57" title="page-6">
      (b) količine maščob, nasičenih maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-58" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-59" title="page-6">
      2. Vsebino obvezne označbe hranilne vrednosti iz odstavka 1 se lahko dopolni z navedbo količin ene ali več naslednjih snovi:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-60" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-61" title="page-6">
      (f) kakršnih koli vitaminov ali mineralov iz točke 1 dela A Priloge XIII, ki so prisotni v znatnih količinah, kakor je opredeljeno v točki 2 dela A Priloge XIII.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Priloga XIII k Uredbi št. 1169/2011, naslovljena „Priporočeni vnosi“, vsebuje del A, naslovljen „Priporočeni dnevni vnosi vitaminov in mineralov (odrasli)“. V točki 1 dela A so navedeni „[v]itamini in minerali, ki se lahko navedejo, ter njihovi priporočeni dnevni vnosi (PDV)“. Navedeni vitamini vključujejo vitamin A in vitamin D.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba št. 1925/2006</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba št. 1925/2006 usklajuje določbe, ki jih v državah članicah predpisujejo zakoni in drugi predpisi, ki se nanašajo na dodajanje vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom, z namenom zagotavljanja učinkovitega delovanja notranjega trga, ob sočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3(1) navedene uredbe, naslovljen „Zahteve za dodajanje vitaminov in mineralov“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-66" title="page-6">
      „Živilom se, v skladu s pravili iz te uredbe, lahko dodajo le vitamini in/ali minerali, ki so navedeni v Prilogi I, v oblikah, navedenih v Prilogi II.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7(2) in (3) Uredbe št. 1925/2006, ki se nanaša na označevanje, predstavljanje in oglaševanje, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-68" title="page-6">
      „2. Označevanje, predstavljanje in oglaševanje živil, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, ne sme zavajati ali preslepiti potrošnika glede prehranske prednosti, ki jo ima živilo zaradi dodajanja teh hranil.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-69" title="page-7">
      3. Označevanje hranilne vrednosti izdelkov, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, in ki jih zajema ta uredba, je obvezno. Informacije, ki jih je treba navesti, zajemajo informacije, določene v členu 30(1) Uredbe [št. 1169/2011], in skupne količine vitaminov in mineralov, kadar so dodani živilom.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Priloga I k Uredbi št. 1925/2006, v kateri so določeni „[v]itamini in minerali, ki se lahko dodajajo živilom“, se zlasti nanaša na „vitamin A“ in „vitamin D“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Priloga II k navedeni uredbi, v kateri so navedene „[k]emijske oblike vitaminov in mineralov, ki se lahko dodajajo živilom“, pod naslovom „VITAMIN A“ med drugim zajema štiri kemijske oblike vitamina, in sicer „retinol“, „retinil acetat“, „retinil palmitat“ in „beta-karoten“. Poleg tega pod naslovom „VITAMIN D“ zajema dve kemijski obliki vitamina, znani kot „holekalciferol“ in „ergokalciferol“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje, postopek in vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Upfield na Madžarskem trži margarine, vključno s proizvodom, imenovanim „Flóra ProActiv“ – gre za margarino s 35 % maščobe in dodanimi rastlinskimi steroli. Seznam sestavin tega proizvoda vključuje izraze „vitamini (A, D)“, da bi se označilo, da proizvod vsebuje dodana vitamina A in D.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vladni urad za Šomodsko županijo, pristojen za varstvo potrošnikov, je menil, da označevanje proizvoda družbe Upfield ni skladno z Uredbo št. 1169/2011, zaradi česar je sprejel odločbo, s katero je družbi Upfield naložil, naj s kršitvijo takoj preneha. V bistvu je presodil, da je treba v skladu z Uredbo št. 1169/2011 v povezavi z Uredbo št. 1925/2006 pri označevanju živil poleg različnih sestavin, ki sestavljajo živila, prikazati tudi imena kemijskih oblik vitaminov, uporabljenih v postopku proizvodnje, kadar so navedene sestavine vitamini.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V sodnem postopku, sproženem zoper navedeno odločbo, je sodišče prve stopnje odločbo razveljavilo iz dveh razlogov. Prvič, ugotovilo je, da Uredba št. 1169/2011 ne opredeljuje pojma „značilno ime“ sestavin živila v smislu člena 18(2) navedene uredbe, in da v zvezi s tem ne vsebuje drugih določb. Drugič, navedlo je, da Uredba št. 1925/2006 sicer določa pravila o označevanju, predstavljanju in oglaševanju proizvodov, ki vsebujejo dodane vitamine, da pa ne ureja poimenovanja sestavin. V zvezi s tem je sodišče ugotovilo, da nobena določba ne preprečuje vključitve imen „vitamin A“ in „vitamin D“ na seznam sestavin proizvoda.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Madžarski organ je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil pritožbo pri Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska). V pritožbi po eni strani trdi, da Uredba št. 1169/2011 določa, da je treba pri označevanju živil navesti „značilno ime“ posamezne sestavine, ki sestavlja živilo, po drugi pa, da glede sestavin, kot sta vitamina A in D, „značilno ime“ ustreza kemijski obliki vitamina, navedeni v Uredbi št. 1925/2006. Ta organ še poudarja, da so kemijske oblike, uporabljene v sestavini živila, pomembne zaradi metodoloških in tehnoloških meritev za potrebe analitičnega pregleda živil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kúria (vrhovno sodišče) meni, da je treba v tem sporu odgovoriti na vprašanje, kaj je treba razumeti kot „značilno ime“ za namene uporabe člena 18(2) Uredbe št. 1169/2011, zlasti v zvezi z vitamini, dodanimi živilom. Po mnenju navedenega sodišča neobstoj opredelitve pojma „značilno ime“ v upoštevni zakonodaji povzroča težavo pri razlagi, ki izhaja iz neenotne prakse proizvajalcev in distributerjev, upravnih organov in sodišč.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Kúria (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-79" title="page-8">
      „Ali je treba določbe Uredbe [št. 1169/2011], konkretno njen člen 18(2), razlagati v smislu, da je treba v primeru dodajanja vitaminov živilom pri označevanju sestavin živila poleg imena vitaminov navesti tudi njihovo označbo v skladu s kemijskimi oblikami vitaminov, ki jih je dovoljeno dodajati živilom?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil vložen v sodnem tajništvu Sodišča 21. oktobra 2020. Pisna stališča so predložile Republika Hrvaška, Madžarska in Evropska komisija. Obravnava v zadevi ni bila opravljena. Vendar so stranki in intervenientke pisno odgovorile na vprašanja Sodišča z dne 29. junija 2021.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče se s svojim vprašanjem želi prepričati, ali je treba Uredbo št. 1169/2011, zlasti njen člen 18(2), razlagati tako, da je treba v primeru dodajanja vitaminov živilom poleg generičnega imena vitaminov (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) – na primer vitamin A in vitamin D – navesti tudi kemijsko obliko vitaminov, kakor je navedena v Prilogi II k Uredbi št. 1925/2006.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče v obsegu, v katerem s svojim vprašanjem sprašuje o razlagi člena 18(2) Uredbe št. 1169/2011, ki se nanaša na način, na katerega je treba pri označevanju navesti sestavine živil, uvodoma domneva, da so vitamini zajeti s pojmom „sestavina“, kakor je opredeljen v členu 2(2)(f) navedene uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato bom najprej na kratko preučila, ali so vitamini zajeti s pojmom „sestavina“ v smislu člena 2(2)(f) Uredbe št. 1169/2011. Nato bom analizirala, ali je treba člen 18(2) Uredbe št. 1169/2011 razlagati tako, da je treba v primeru dodajanja vitamina živilu poleg generičnega imena tega vitamina navesti tudi njegovo kemijsko obliko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vitamini kot sestavine v smislu člena 2(2)(f) Uredbe št. 1169/2011</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 2(2)(f) Uredbe št. 1169/2011 „sestavina“ v bistvu pomeni vsako snov ali proizvod ter vsako sestavino v sestavljenih sestavinah, ki se uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi živila in so še vedno prisotni v končnem proizvodu. Člen 2(2)(s) Uredbe št. 1169/2011 pa določa, da „hranilo“ pomeni beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, prehranske vlaknine, natrij, vitamine in minerale iz točke 1 dela A Priloge XIII k navedeni uredbi ter druge snovi katere od teh kategorij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da kljub izrecni opredelitvi vitaminov kot hranil v Uredbi št. 1169/2011 ostaja vprašanje, ali se za namene navedene uredbe vitamini lahko štejejo tudi za sestavine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem ugotavljam, da je Sodišče pojem „sestavina“ že razložilo na področju zakonodaje Unije o informacijah o živilih. V zadevi Bablok in drugi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) je Sodišče odločilo, da je treba cvetni prah, ki ga vsebujejo prehranska dopolnila na osnovi cvetnega prahu, opredeliti kot „sestavino“ v smislu člena 6(4)(a) Direktive 2000/13/ES, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) „če je bil v ta dopolnila vnesen pri njihovi proizvodnji ali pripravi“. Tako se je standard, ki ga je Sodišče uporabilo za določitev, ali bi se snov lahko štela za „sestavino“ živila, opiral na drugi del člena 6(4)(a) Direktive 2000/13, ki se je nanašal na uporabo navedene snovi pri proizvodnji in pripravi živila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opredelitev pojma „sestavina“ v členu 6(4)(a) Direktive 2000/13 je z nekaterimi dodatki enaka tisti iz člena 2(2)(f) Uredbe št. 1169/2011, ki je nadomestila prejšnjo direktivo. Zato bi bilo treba po mojem mnenju v obravnavani zadevi pri razlagi uporabiti enak pristop. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kakor Komisija pojasnjuje v svojem stališču, je hranilo lahko uporabljeno pri proizvodnji živila in tudi prisotno v končnem proizvodu. To velja zlasti v primeru, kadar so snovi, uporabljene pri pripravi živil, čista ali skoraj čista hranila, kot so sladkorji, sol ali celo vitamini, ki bi bili torej lahko zajeti s pojmom „sestavina“ v smislu Uredbe št. 1169/2011.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nenazadnje je posebna lastnost proizvodov, na katere se nanaša obravnavana zadeva, in sicer živila z dodanimi vitamini, ta, da so vitamini vneseni kot posebne snovi med postopkom proizvodnje živila, da ga obogatijo in okrepijo njegove hranilne značilnosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) To je še bolj izraženo pri prehranskih dopolnilih, ki so v skladu z Direktivo 2002/46/ES (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) živila, ki so v bistvu zgoščeni viri hranil, sami ali v kombinaciji. Navedena direktiva določa, da se smejo „za proizvodnjo prehranskih dopolnil uporabiti“ samo vitamini in minerali iz Priloge I (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>), kar kaže, da sta obe vrsti snovi zajeti s pojmom sestavine, kot jo je razlaga Sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da se področji uporabe pojmov „sestavina“ in „hranilo“, kakor sta opredeljeni v členu 2(2)(f) in (s) Uredbe št. 1169/2011, medsebojno ne izključujeta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Omeniti velja, da se le pri členu 7(1)(c) Uredbe št. 1169/2011 zdi, da vzpostavlja razlikovanje med sestavinami na eni in hranili na drugi strani, s tem ko določa, da informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče, „zlasti s posebnim poudarkom na prisotnosti ali odsotnosti določenih sestavin in/ali hranil“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) Kljub temu je to razlikovanje mogoče razložiti tako, da kaže, da niso vse sestavine hranila, pri čemer je prva od teh kategorij širša, pa tudi, da ne nasprotuje temu, da so hranila v nekaterih primerih sestavine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če je namreč hranilo, kot je vitamin, tudi sestavina živila, njegova navedba kot hranila in kot sestavine na označbi proizvoda potrošnikom zagotavlja drugačne informacije. Seznam sestavin potrošnika obvešča o prisotnosti vitamina v končnem živilu, označba hranilne vrednosti pa mu omogoča, da razume konkretno vsebnost vitamina v živilu glede na priporočeni vnos.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno moram ugotoviti, da so hranila, tudi če niso vedno sestavine, lahko sestavine, kadar so uporabljene pri proizvodnji ali pripravi živila. Zato je treba opraviti presojo za vsak posamezen primer. Kljub temu je treba v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, ki se nanaša na živila z dodanimi vitamini, te vitamine šteti za sestavine v smislu člena 2(2)(f) Uredbe št. 1169/2011.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kemijske oblike vitaminov kot obvezna navedba na seznamu sestavin</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kúria (vrhovno sodišče) Sodišče prosi za razlago člena 18(2) Uredbe št. 1169/2011. Zlasti se želi prepričati, ali je treba v primeru dodanega vitamina, ki je uporabljen kot sestavina živila, pojem „značilno ime“, uporabljen v navedeni določbi, razumeti tako, da se nanaša le na generično ime vitamina ali pa na kombinacijo njegovega generičnega imena in njegove kemijske oblike, kakor je opredeljena v Prilogi II k Uredbi št. 1925/2006.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej moram spomniti na hermenevtične kanone, ki jih je treba uporabiti pri razlagi določbe prava Unije. V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba upoštevati ne le besedilo takšne določbe, temveč tudi njeno sobesedilo in cilje pravil, katerih del je. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) Na podlagi jezikovne, sistematične in teleološke razlage Uredbe št. 1169/2011 v obravnavani zadevi menim, da v primeru živila z dodanimi vitamini na seznamu sestavin kemijske oblike vitamina, ki je posebej opredeljena v Uredbi št. 1925/2006, ni treba navesti skupaj z generičnim imenom vitamina.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Jezikovna razlaga</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri vprašanju, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, je treba upoštevati ne le besedilo določb Uredbe št. 1169/2011, temveč tudi Uredbe št. 1925/2006, katere prilogi I in II vsebujeta imena vitaminov, ki se lahko v generični obliki dodajo živilom, in konkretne kemijske oblike, ki se lahko uporabijo kot vir navedenih vitaminov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 18(2) Uredbe št. 1169/2011 določa, da se sestavine na seznamu sestavin označijo z „značilnim imenom“ v skladu s pravili iz člena 17 te uredbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) Člen 17(1) Uredbe št. 1169/2011, ki se smiselno uporablja za sestavine, v bistvu določa, da je ime sestavine živila njegovo „predpisano prodajno ime“ ali, če prodajno ime ni predpisano, njegovo „običajno ime“. Tako ostaja vprašanje, ali so kemijske oblike vitaminov, navedene v Prilogi II k Uredbi št. 1925/2006, „predpisana prodajna“ ali „običajna“ imena teh vitaminov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V členu 17(1) Uredbe št. 1169/2011 ni dobesedne opredelitve teh dveh kategorij imen. Kljub temu se navedena določba nanaša na opredelitve pojmov, ki se uporabljajo na podlagi člena 2(2)(n) in (o) navedene uredbe, ki določa pomen pojmov „pravno ime“ in „običajno ime“. Čeprav se v navedenem členu obe opredelitvi pojmov nanašata na imeni, upoštevni za živila, ju je treba razumeti, kot da se uporabljata tudi za imena, upoštevna za sestavine, kadar se ju razlaga ob upoštevanju člena 17(1) in člena 18(2) Uredbe št. 1169/2011.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kemijske oblike vitaminov kot pravna imena vitaminov</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po smiselni uporabi za sestavine se v skladu s členom 2(2)(n) Uredbe št. 1169/2011 pojem „pravno ime“ v bistvu nanaša na ime, predpisano v upoštevnih določbah Unije, ki se uporabljajo za te sestavine. Le če takšnih določb Unije ni, pomeni ime, določeno v zakonih in drugih predpisih, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri se proizvod prodaja končnemu potrošniku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se, da gre dejstvo, da Priloga II k Uredbi št. 1925/2006 določa seznam kemijskih oblik vitaminov, ki se lahko dodajo živilom, v prid argumentu, da so navedene kemijske oblike predpisana imena za navedene vitamine v zakonodaji Unije in tako njihova pravna imena. Vendar po mojem mnenju taka razlaga ne izhaja iz besedila Uredbe št. 1925/2006.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 1 Uredbe št. 1925/2006 navedena uredba usklajuje določbe, ki jih predpišejo države članice in ki se nanašajo na dodajanje vitaminov, mineralov in drugih snovi živilom. Zlasti člen 7 navedene uredbe določa pravila glede označevanja, predstavljanja in oglaševanje živil, ki so jim bili dodani vitamini in minerali. Navedeni člen pa ne ureja poimenovanja sestavin, ki je urejeno izključno z Uredbo št. 1169/2011. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poudarjam, da se obravnavana zadeva razlikuje od zadeve Tesco Stores ČR (C‑881/19), ki je v postopku pred Sodiščem. Navedena zadeva se nanaša na uporabo imena sestavljene sestavine pri označevanju živila, in sicer v skladu z Uredbo št. 1169/2011, v obliki, ki je posebej opredeljena v Direktivi 2000/36/ES, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>) v zvezi z izdelki iz čokolade. Generalni pravobranilec E. Tanchev je v nedavnih sklepnih predlogih (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>) ugotovil, da ima sestavljena sestavina, vključena v zadevno živilo, pravno ime, kot je navedeno v členu 2(2)(n) Uredbe št. 1169/2011. Do tega je prišel tako, da je pravilno ugotovil, da člen 3 Direktive 2000/36 izrecno določa, da se pri uporabi Uredbe št. 1169/2011 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) „[i]mena izdelkov, navedena v Prilogi I [k navedeni uredbi], […] uporabljajo v trgovini za njihovo poimenovanje“. Zato je treba po mnenju generalnega pravobranilca navedeno ime uporabiti na obveznem seznamu sestavin.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po drugi strani, kakor potrjuje Komisija v tem sporu, pa niti Uredba št. 1925/2006 niti Uredba št. 1169/2011 ne določata, da je treba imena iz prilog I in II k prvonavedeni uredbi razumeti kot predpis za označevanje izdelkov z dodanimi vitamini in minerali. Zato jih z jezikovnega stališča ni mogoče šteti za pravna imena vitaminov, dodanih živilom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Generična oblika vitaminov kot njihovo običajno ime</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Subsidiarni pojem „običajno ime“, kot je naveden v členu 2(2)(o) Uredbe št. 1169/2011, ki se smiselno uporablja tudi za sestavine, pomeni ime, ki je v državi članici, v kateri se to živilo prodaja, sprejeto brez potrebe po dodatni razlagi potrošnikom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na splošno znano dejstvo ime vitamina v generični obliki, kot je „vitamin A“ ali „vitamin D“, bolj ustreza opredelitvi običajnega imena kot opredelitvi kemijske oblike vitamina, ker je navedena snov vsakodnevno poimenovana z generičnim imenom vitamina. Nobena stranka v postopku pred Sodiščem temu ne nasprotuje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kljub temu bi bilo mogoče trditi, da če je kemijska oblika vitamina ime, ki ga potrošniki prepoznajo, bi bilo treba tako kemijsko obliko vitamina šteti za njegovo običajno ime in jo torej navesti na seznamu sestavin proizvoda. Vendar potrošniki kemijskih oblik iz Priloge II k Uredbi št. 1925/2006, kot so „retinol“, „retinil acetat“, „retinil palmitat“ in „beta-karoten“ po eni ter „holekalciferol“ in „ergokalciferol“ po drugi strani, običajno ne prepoznajo kot imen, ki se nanašajo na vitamin A oziroma vitamin D. Čeprav analiza vsakega posameznega primera praviloma nikoli ne bi smela biti izključena, pa kemijske oblike vitaminov iz Priloge II k Uredbi št. 1925/2006 posledično ne pomenijo običajnega imena teh vitaminov. Prav tako ni razlogov, da bi se štelo, da kombinacija generičnega imena zadevnega dodanega vitamina in njegove ustrezne kemijske oblike pomenijo to običajno ime.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse navedeno na podlagi jezikovne razlage ustreznih določb Uredbe št. 1169/2011 in Uredbe št. 1925/2006 ugotavljam, da generično ime vitamina pomeni njegovo običajno ime in tako „značilno ime“ v smislu člena 18(2) prvonavedene uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sistematična razlaga</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Jezikovna razlaga določbe Unije, ki temelji le na njenem besedilu, se lahko ponovno oceni s postavitvijo navedene določbe v sobesedilo in njeno razlago glede na celoto prava Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>) Sodišče mora v obravnavani zadevi odločiti, ali je jezikovna razlaga člena 18(2) Uredbe št. 1169/2011, kakor je predlagana v prejšnjih točkah teh sklepnih predlogov, podprta z vidika sistematične skladnosti, kadar se navedena določba poveže z drugimi ustreznimi členi navedene uredbe. Sodišče mora nato proučiti, ali je predlagana jezikovna razlaga Uredbe št. 1169/2011 potrjena tudi v razmerju do drugih ustreznih norm iz živilske zakonodaje Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sistematična skladnost: seznam sestavin in označba hranilne vrednosti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poudarjam, da poleg seznama sestavin, ki je obvezen podatek pri predstavljanju živila v skladu s členom 9(1) Uredbe št. 1169/2011, ista določba predpisuje tudi navedbo označbe hranilne vrednosti. Kot je bilo navedeno, imata ta podatka različne cilje in kupcem zagotavljata različne informacije. Medtem ko seznam sestavin zagotavlja informacije o sestavi živila, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>) označba hranilne vrednost vsebuje podrobnosti o energijski vrednosti živila in prisotnosti nekaterih hranil, pomembnih za javno zdravje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, v označbi hranilne vrednosti morajo biti navedene energijska vrednost ter količine hranil, kot so maščobe, nasičene maščobe, ogljikovi hidrati, sladkorji, beljakovine in soli. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) Druga hranila iz točke 1 dela A Priloge XIII k Uredbi št. 1169/2011, kot so vitamini, so lahko v označbi hranilne vrednosti navedena prostovoljno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) Vendar ta seznam navaja vitamine z generičnim imenom, in ne njihove kemijske oblike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V prvem delu analize sem ugotovila, da se glede živil z dodanimi vitamini lahko šteje, da so ti vitamini zajeti s pojmoma „sestavina“ in „hranilo“, kakor sta določena v členu 2(2)(f) in (s) Uredbe št. 1169/2011. Zdaj dodajam, da po mojem mnenju ni sistematičnega argumenta, ki bi kazal na namero zakonodajalca Unije, da navedbe vitaminov podredi njihovem generičnemu imenu v označbi hranilne vrednosti ter kombinaciji njihovega generičnega imena in njihove kemijske oblike, kakor je opredeljena v Uredbi št. 1925/2006, na seznamu sestavin.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Hrvaška vlada in Komisija pa trdita, da bi Uredba št. 1169/2011 glede na sicer različne, vendar dopolnilne funkcije seznama sestavin in označbe hranilne vrednosti, učinkovala skladneje in natančneje, če bi se razlagala tako, da zahteva podrobnejše informacije na seznamu sestavin in splošnejše informacije v označbi hranilne vrednosti. Vendar bi bilo tako razumevanje v zvezi z živili z dodanimi vitamini mogoče sprejeti le, če bi ga jezikovna razlaga Uredbe št. 1169/2011 in/ali Uredbe št. 1925/2006 vsaj deloma podprla, kar pa, kot sem že pokazala, ne drži. Naj v zvezi s tem spomnim, da je sistematično razlago norme treba uporabiti, kadar je jezikovna razlaga dvoumna ali kadar privede do nesmiselnih rezultatov, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) vendar sistematična razlaga ne more preoblikovati besedila navedene norme tako, da bi se spodkopali pravna varnost in predvidljivost. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega želim Sodišče opozoriti na del C Priloge VII k Uredbi št. 1169/2011 glede aditivov za živila in encimov za živila, ki so še ena vrsta sestavin v smislu člena 2(2)(f) navedene uredbe. V bistvu je treba v skladu z navedenim delom Priloge VII k Uredbi št. 1169/2011 nekatere aditive za živila in encime za živila, ki spadajo v eno od kategorij iz navedenega dela, poimenovati z imenom kategorije, kateremu sledi značilno ime aditiva ali, če je ustrezno, številka E. Iz tega sledi, da si nasprotno kot pri aditivih za živila in encimih za živila zakonodajalec Unije ni zamislil generične oblike vitaminov kot kategorije sestavin in kemijskih oblik vitaminov kot njihovo ime, kakor trdita intervenientki v svojih stališčih. Nujno je treba razumeti, da bi bila v nasprotnem primeru v Uredbo št. 1169/2011 vključena določba glede vitaminov, podobna delu C Priloge VII k tej uredbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba št. 1169/2011 v okviru živilske zakonodaje Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi, ki se nanaša na živila z dodanimi vitamini, je treba Uredbo št. 1169/2011 obravnavati skupaj z Uredbo št. 1925/2006, v kateri so, kakor je že bilo poudarjeno, navedena imena vitaminov, ki se lahko dodajo živilom, in kemijske oblike teh vitaminov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navedla sem že, da jezikovna razlaga Uredbe št. 1925/2006 ne privede do ugotovitve, da je treba vitamine, ki so dodani živilom, navesti v kombinirani obliki, tj. z njihovim generičnim imenom in njihovo kemijsko obliko. Zdaj želim poudariti, da je seznam kemijskih oblik vitaminov iz Priloge II k Uredbi št. 1925/2006 sestavni del navedenega akta že od njegove prve različice, sprejete leta 2006. Če bi zakonodajalec Unije želel, da se vitamini, dodani živilom, navedejo tudi z njihovimi kemijskimi oblikami, bi bila v Uredbo št. 1169/2011 ob njenem sprejetju leta 2011 zaradi normativne skladnosti smiselno vključena konkretna izjava ali določba v zvezi s tem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba opozoriti na dejstvo, da je zakonodajalec Unije ob sprejemanju Uredbe št. 1169/2011 pojasnil, katere informacije se zagotovijo pri označevanju hranilne vrednosti izdelkov z dodanimi vitamini in minerali. To je storil s členom 50 navedene uredbe, ki je spremenil člen 7(3) Uredbe št. 1925/2006 in določil, da morajo biti v označbi hranilne vrednosti navedenih izdelkov navedene informacije iz člena 30(1) Uredbe št. 1169/2011. Zato je smiselno znova šteti, da bi bila lahko prek Uredbe št. 1169/2011 uvedena sprememba Uredbe št. 1925/2006, kakor je bilo to storjeno v zvezi z informacijami, ki se zagotovijo v označbi hranilne vrednosti, če bi zakonodajalec Unije želel določiti, da se vitamini, dodani živilom, na seznamu sestavin navedejo ne le z omembo njihovega generičnega imena, temveč tudi z omembo njihove kemijske oblike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V navedenih okoliščinah menim, da Uredbe št. 1169/2011, kadar jo obravnavamo skupaj z Uredbo št. 1925/2006, ni mogoče razumeti v smislu, da zahteva, da se vitamini, dodani živilom, na seznamu sestavin navedejo z imenom njihove kemijske oblike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaradi celovitosti želim obravnavati podroben argument hrvaške vlade in Komisije, podan v njunih stališčih o razlagi člena 18(2) Uredbe št. 1169/2011 v povezavi z Direktivo 2002/46.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obe intervenientki namreč omenjata Prilogo II k navedeni direktivi, v kateri so navedeni vitamini, ki jih je dovoljeno uporabljati v proizvodnji prehranskih dopolnil, in v kateri so kot vir folata ali folne kisline navedeni „(6S)-5-metiltetrahidrofolna kislina, sol glukozamina“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>) ter „pteroilmonoglutaminska kislina“ in „kalcijev-L-metilfolat“. Poudarjata, da mora biti „(6S)-5-metiltetrahidrofolna kislina, sol glukozamina“ v skladu z Izvedbenim sklepom 2014/154/EU (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) in Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2470 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>) pri označevanju na živilih, ki jo vsebujejo, poimenovana s svojo kemijsko obliko. Če bi torej Uredbo št. 1169/2011 razlagali v smislu, da ne zahteva navedbe kemijskih oblik vitaminov, bi bila prehranska dopolnila, ki vsebujejo „pteroilmonoglutaminsko kislino“ in „kalcijev-L-metilfolat“, navedena z generičnim pojmom „folat“ ali „folna kislina“. Po drugi strani pa bi bila „(6S)-5-metiltetrahidrofolna kislina, sol glukozamina“ navedena s svojo kemijsko obliko, čeprav vse tri snovi spadajo v isto kategorijo vitaminov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta argument se mi pri razlagi Uredbe št. 1169/2011 v obravnavani zadevi ne zdi upošteven. Prvič, in kar je tudi najpomembneje, sprejetje izvedbenega sklepa ali izvedbene uredbe Komisije ne more po načelu hierarhije norm pogojevati sistematične razlage Uredbe št. 1169/2011, ki sta jo sprejela Parlament in Svet.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, argument intervenientk se ne nanaša na poimenovanje, kakršno je to v obravnavani zadevi, vitaminov, dodanih živilom, na seznamu sestavin, ki ga je treba opredeliti z razlago Uredbe št. 1169/2011 v povezavi z Uredbo št. 1925/2006. Nanaša se na poimenovanje prehranskih dopolnil, ki ga je treba presojati z razlago Uredbe št. 1169/2011 v povezavi z Direktivo 2002/46.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je res, da se Uredba št. 1169/2011 v skladu z njenim členom 1(3) in členom 6 uporablja za vsa živila, namenjena končnemu potrošniku. Zato se mora Sodišče zavedati, da lahko razlaga določb Uredbe št. 1169/2011, zlasti njenega člena 18(2), vpliva na zahteve seznama sestavin, ki se uporabljajo za vsa živila. Vendar se pri navajanju imen sestavin nekaterih živil Uredba št. 1169/2011 ne sme razlagati ločeno, temveč skupaj s posebnim pravnim aktom Unije, ki se lahko razlikuje od drugih po besedilu, področju uporabe in namenih. V navedenih okoliščinah lahko razlaga člena 18(2) Uredbe št. 1169/2011 da drugačne rezultate, odvisno od posameznega spornega živila, ne da bi pri tem po mojem mnenju vplivala na skladno uporabo navedene določbe v okviru zakonodaje Unije o informacijah o živilih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede obravnavane zadeve, tudi če domnevamo, da se lahko izvedbeni sklep ali izvedbena uredba, ki ju navajata intervenientki, upoštevata pri razlagi člena 18(2) Uredbe št. 1169/2011 v povezavi z Direktivo 2002/46, ki se nanaša na prehranska dopolnila (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>), to ne more določiti razlage istega člena v povezavi z Uredbo št. 1925/2006 o živilih z dodanimi vitamini. Pozneje bom v teh sklepnih predlogih trdila, da bi bilo treba člen 18(2) Uredbe št. 1169/2011 teleološko razlagati drugače glede obeh kategorij živil ob upoštevanju zlasti potreb potrošnikov po informacijah v vsaki posamezni zadevi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse navedeno sistematična razlaga Uredbe št. 1169/2011 ne privede do ponovne preučitve jezikovne razlage navedene uredbe, kakor je poudarjeno v točki 51 teh sklepnih predlogov. Dejansko potrjuje mnenje, da na seznamu sestavin ni treba navesti generičnega imena zadevnega vitamina in njegove kemijske oblike, če so živilu dodani vitamini.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Teleološka razlaga</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s sodno prakso Sodišča (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) je cilj Uredbe št. 1169/2011, kakor je naveden v njenem členu 1(1), zagotavljati visoko raven varstva potrošnikov v zvezi z informacijami o živilih ter hkrati zagotavljati nemoteno delovanje notranjega trga. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>) Pri tem navedena uredba upošteva razlike v razumevanju potrošnikov in njihove potrebe po informacijah. Iz člena 3(1) Uredbe št. 1169/2011 ter iz uvodnih izjav 3 in 4 navedene uredbe, ob upoštevanju katerih je treba navedeno določbo razlagati, tudi izhaja, da je treba z obveščanjem potrošnikov tem zagotoviti podlago za ozaveščeno izbiro, s posebnim poudarkom na – med drugim – zdravstvenih vidikih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot bom pojasnila v nadaljevanju, imam pri vitaminih, dodanih živilom, pomisleke, ali lahko navedba kemijske oblike vitamina na seznamu sestavin skupaj z generičnim imenom vitamina doseže cilje Uredbe št. 1169/2011. Ta nezmožnost se mi zdi zlasti očitna, če upoštevamo razumevanje potrošnikov in njihove potrebe po informacijah, kakor to določa člen 1(1) navedene uredbe. Kljub temu menim, da Uredba št. 1169/2011 ne vsebuje elementov, potrebnih za dokončno ugotovitev, ali bi bila navedba kemijskih oblik vitaminov na seznamu sestavin koristna za ozaveščeno izbiro potrošnikov v skladu s cilji, ki jim ta uredba sledi. Zato po mojem mnenju taka presoja ne more izhajati iz sodne razlage, temveč jo je treba opraviti po zakonodajni poti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razumevanje potrošnikov</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za opredelitev področja uporabe obveznosti glede informacij o živilih, ki izhajajo iz Uredbe št. 1169/2011, je treba omeniti „povprečn[ega] potrošnik[a], ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in poučen“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot sem že poudarila v točki 50 teh sklepnih predlogov, po mojem mnenju ni gotovo, da bo povprečen potrošnik, kakor ga je opredelilo Sodišče, verjetno prepoznal kemijske oblike, kot so „retinol“, „retinil acetat“, „retinil palmitat“ in „beta-karoten“ ter „holekalciferol“ in „ergokalciferol“, posamezno ali skupaj z generičnim imenom, kot način navajanja vitamina A oziroma vitamina D. Po drugi strani pa se zdi, da preprosta navedba vitamina A in vitamina D ustrezneje olajša potrošnikom razumevanje, da živilo vsebuje navedene snovi kot sestavine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je eden od ciljev Uredbe št. 1169/2011 končnemu potrošniku zagotoviti podlago za ozaveščeno izbiro, si navedena uredba prizadeva zagotoviti, da bo končni potrošnik zlahka razumel informacije na označbah živil. V uvodni izjavi 37 Uredbe št. 1169/2011 je na primer navedeno, da je primerno, da se na označbah živil uporablja izraz „sol“ in ne sorodni izraz za hranilo „natrij“. Čeprav se navedena uvodna izjava nanaša na informacije, navedene v označbi hranilne vrednosti, je treba isto razlogovanje uporabiti tudi za poimenovanje snovi na obveznem seznamu sestavin. Naj ponovim, da se generična imena, navedena sama in ne skupaj s kemijskimi oblikami vitaminov, opredeljenimi v Prilogi II k Uredbi št. 1925/2006, zdijo ustreznejša za dosego navedenega namena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To velja tudi, če se upošteva kombinirana navedba vitamina na seznamu sestavin v njegovi generični obliki in kemijski obliki vira. Glede na tesno soodvisnost, opredeljeno v Uredbi št. 1169/2011, med seznamom sestavin in označbo hranilne vrednosti lahko namreč različno navajanje vitaminov v vsakem od teh obveznih podatkov zmanjša jasnost informacij, zagotovljenih potrošnikom pri označevanju živila. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 26 Uredbe št. 1169/2011, bi bilo treba pozornost nameniti tudi dejstvu, da je dobra čitljivost pomembna za povečanje možnosti vpliva informacij na označbah na uporabnike in da so lahko nečitljive informacije o proizvodu eden glavnih vzrokov za nezadovoljstvo potrošnikov v zvezi z označbami na živilih. Zato se količina informacij, prikazana v okviru označevanja živila, ne bi smela pretirano povečati, saj bi to lahko zmanjšalo jasnost in spodkopalo cilje, ki jim sledi Uredba št. 1169/2011, zlasti glede razumevanja potrošnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Potrebe po informacijah</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se glede živil z dodanimi vitamini sprašujem, ali je navedba kemijskih oblik vitaminov na seznamu sestavin upravičena z vidika potreb potrošnikov po informacijah. Kljub temu priznavam, da zaradi pomanjkanja prepričljivejših elementov, ki bi izhajali iz Uredbe št. 1169/2011, moj dvom ostaja subjektiven.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V povezavi s tem želim poudariti, da člen 4(2) Uredbe št. 1169/2011, ki ga je treba razumeti ob upoštevanju uvodne izjave 28 te uredbe, določa, da se v zvezi s potrebo po obveznih informacijah o živilih upošteva splošna potreba večine potrošnikov po nekaterih informacijah, ki jim pripisujejo poseben pomen, ali vse splošno sprejete koristi za potrošnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, glede živil z dodanimi vitamini se mi zdi, da navedba kemijskih oblik vitaminov na seznamu sestavin ne zadovoljuje potrebe posebnega pomena, če upoštevam, da, kakor je že bilo poudarjeno, velika večina potrošnikov morda ne bi zlahka razumela kemijskih oblik iz Priloge II k Uredbi št. 1169/2011.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, ni mogoče šteti, da ima obvezna navedba kemijske oblike na seznamu sestavin živila splošno sprejeto korist za potrošnika. V zvezi s tem priznavam, da imajo lahko vitamini glede na vir svojih kemijskih oblik različne funkcije, kakor sta poudarili tudi intervenientki. Vendar so izdelki, na katere se nanaša obravnavana zadeva, običajna živila, katerim je dodana omejena količina vitaminov, da bi se obogatila ali povečala njihova hranilna vrednost. Učinek navedenih vitaminov je ne glede na njihovo kemijsko obliko torej omejen. Zato se tudi na primer prodajajo na običajnih prodajnih mestih, brez obveznih navodil za uporabo, in niso podvrženi posebnim omejitvam glede uživanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem bi bilo morda s primerjalnega vidika koristno omeniti prehranska dopolnila, pri katerih potrebe potrošnikov po informacijah po mojem mnenju upravičujejo drugačno razlago področja uporabe člena 18(2) Uredbe št. 1169/2011 v povezavi z Direktivo 2002/46. Nenazadnje iz člena 2(a) navedene direktive izhaja, da so prehranska dopolnila zgoščeni viri hranil ali drugih snovi, vključno z vitamini, s hranilnim ali fiziološkim učinkom, in se dajejo v promet v odmerkih, to je v obliki npr. pilul, tablet, kapsul in tekočin. Namenjena so dopolnjevanju običajne prehrane, zlasti pa odpravljanju primanjkljaja hranil, ohranjanju zadostnega vnosa nekaterih hranil ali podpiranju posebnih fizioloških funkcij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Torej, čeprav morda potrebe po informacijah upravičujejo navedbo kemijskih oblik vitaminov na seznamu sestavin prehranskih dopolnil zaradi različnih funkcij, ki jih opravlja vsak od navedenih virov, ter specifičnih hranilnih ali fizioloških učinkov, ki jih iščejo potrošniki, te potrebe ne upravičujejo navedbe kemijskih oblik vitaminov na seznamu sestavin živil z dodanimi vitamini zaradi njihovega omejenega učinka pri zaužitju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Naj nazadnje še na kratko navedem, da glede na to, da navedba kemijske oblike vitamina na seznamu sestavin živil z dodanimi vitamini ni upravičena z vidika potreb po informacijah, argument Komisije, po katerem je označevanje navedenih izdelkov brez take navedbe zavajajoče za potrošnike v smislu člena 7(1) Uredbe št. 1169/2011, ne sme biti sprejet.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja, ki je v pristojnosti zakonodajalca Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodni izjavi 19 Uredbe št. 1169/2011 je navedeno, da bi bilo treba nove zahteve glede obveznih informacijah o živilih oblikovati le, če so potrebne, v skladu z načeli subsidiarnosti, sorazmernosti in trajnosti. Kot je že bilo omenjeno, člen 4(2) Uredbe št. 1169/2011 v bistvu določa, da je treba pri razmišljanju o potrebi po obveznih informacijah o živilih upoštevati veliko zanimanje večine potrošnikov za navedbo nekaterih informacij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da je treba tako presojo v skladu z Uredbo št. 1169/2011 opraviti na podlagi razumevanja potrošnikov in njihovih potreb po informacijah ter med drugim načela sorazmernosti tudi ob predpostavki, da lahko kombinacija generičnega imena vitaminov in njihovih kemijskih oblik pozitivno vpliva na spodbujanje ozaveščene izbire. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>) Ker ni trdnejše utemeljitve na podlagi jezikovne in sistematične razlage, navedene presoje ni mogoče izpeljati iz čisto teleoloških argumentov, kot v bistvu trdita intervenientki v tem sporu, temveč bi jo moral opraviti zakonodajalec Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav je glavni dejavnik za zahtevo po obveznih informacijah o živilih ta, da se potrošnikom omogočita ozaveščena izbira in ustrezna uporaba živil, je treba poudariti, da člen 3(2) Uredbe št. 1169/2011, naslovljen „Splošni cilji“, tudi določa, da je cilj zakonodaje o informacijah o živilih zagotoviti prosti pretok živil, ki se zakonito proizvajajo in tržijo, v Evropski uniji ob upoštevanju potrebe po zaščiti zakonitih interesov proizvajalcev. V členu 3(4) je navedeno tudi, da se med pripravo, ocenjevanjem in revizijo zakonodaje o informacijah o živilih opravijo odprta in transparenta javna posvetovanja, vključno z zainteresiranimi stranmi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato mora biti v skladu s cilji iz Uredbe št. 1169/2011 cilj zagotavljanja visoke ravni informacij potrošnikom uravnotežen s potrebo po tem, da se pri oblikovanju novih zahtev za označevanje živil upošteva zainteresirane strani. Zaradi tega je razlaga Uredbe št. 1169/2011 omejena na namene informacij o živilih in po mojem mnenju je potrebno posredovanje zakonodajalca Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Končna ugotovitev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz vsega navedenega izhaja, da po nobenem kanonu razlage prava Unije ne velja, da Uredba št. 1169/2011 v povezavi z Uredbo št. 1925/2006 zahteva navedbo dodanega vitamina na seznamu sestavin živil tudi pod imenom njegove kemijske oblike. Če bi se obveznost navedbe kemijske oblike vitamina na seznamu sestavin štela kot primerna za spodbujanje bolj ozaveščenih izbir potrošnikov, bi bilo treba upoštevno zakonodajo ustrezno spremeniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi zgornje analize Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-159" title="page-21">
      Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, zlasti pa člen 18(2) navedene uredbe, je treba razlagati tako, da v primeru dodajanja vitaminov živilom ni nujno, da seznam sestavin poleg generičnega imena vitaminov vsebuje tudi uporabljene kemijske oblike vitaminov, kot so navedene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: angleščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL 2011, L 304, str. 18).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL 2006, L 404, str. 26).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>)  Zaradi neobstoja natančnega pojma v upoštevni zakonodaji se v teh sklepnih predlogih uporablja „generično ime“, ki se nanaša na ime vitaminov v njihovi generični obliki.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>)  Sodba z dne 6. septembra 2011 (C‑442/09, EU:C:2011:541, točka 74).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 5, str. 75).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>)  Glej tudi člen 18(1) Uredbe št. 1169/2011, ki določa, da seznam sestavin „vključuje vse sestavine živila, po padajočem vrstnem redu glede na maso, kakor je zabeležena v času njihove uporabe pri proizvodnji živila“ (moj poudarek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>)  Glej v tem smislu člen 3(2) Uredbe št. 1925/2006.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL 2002, L 183, str. 51). Glej zlasti njen člen 2(a).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>)  Člen 4 Direktive 2002/46. Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>)  Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>)  Sodba z dne 16. novembra 2016, Hemming in drugi (C‑316/15, EU:C:2016:879, točka 27 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>)  Člen 18(2) Uredbe št. 1169/2011 se sklicuje tudi na njeno Prilogo VI, ki pa za obravnavano zadevo ni pomembna.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>)  Glej člen 1(3) Uredbe št. 1169/2011.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2000 o izdelkih iz kakava in čokolade, namenjenih za prehrano ljudi (UL 2000, L 197, str. 19).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>)  Sklepni predlogi generalnega pravobranilca E. Tancheva v zadevi Tesco Stores ČR (C‑881/19, EU:C:2021:830, točke 51, 52 in 54).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>)  V členu 3 Direktive 2000/36 je treba sklic na Direktivo Sveta 79/112/EGS z dne 18. decembra 1978 o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanaša na označevanje, predstavitev in oglaševanje prehrambnih izdelkov, namenjenih končnemu porabniku (UL 1979, L 33, str. 1), zdaj razlagati kot sklic na Uredbo št. 1169/2011.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>)  Sodba z dne 6. oktobra 1982, Cilfit in drugi (283/81, EU:C:1982:335, točka 20).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>)  Člen 18(1) Uredbe št. 1169/2011.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>)  Uvodna izjava 36 Uredbe št. 1169/2011.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>)  Člen 30(1) Uredbe št. 1169/2011.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>)  Člen 30(2) Uredbe št. 1169/2011.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>)  Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi European Federation for Cosmetic Ingredients (C‑592/14, EU:C:2016:179, točka 37 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>)  Glej uvodni izjavi 9 in 11 Uredbe št. 1169/2011, ki izrecno omenjata pravno varnost za potrošnike in zainteresirane strani.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>)  Uredba Komisije (EU) 2015/414 z dne 12. marca 2015 o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s (6S)-5-metiltetrahidrofolno kislino, soljo glukozamina, ki se uporablja pri proizvodnji prehranskih dopolnil (UL 2015, L 68, str. 26).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>)  Izvedbeni sklep Komisije z dne 19. marca 2014 o odobritvi dajanja na trg (6S)-5-metiltetrahidrofolne kisline, soli glukozamina, kot nove živilske sestavine v skladu z Uredbo (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2014, L 85, str. 10).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>)  Izvedbena uredba Komisije z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL 2017, L 351, str. 72).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>)  Glej v povezavi s tem člen 6(3)(a) Direktive 2002/46.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>)  Glej točki 79 in 80 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>)  Sodba z dne 12. novembra 2019, Organisation juive européenne and Vignoble Psagot (C‑363/18, EU:C:2019:954, točki 52 in 53).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>)  Glej tudi člen 1(1) Uredbe št. 1925/2006.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>)  Glej sodbi z dne 16. julija 1998, Gut Springenheide in Tusky (C‑210/96, EU:C:1998:369, točka 31), in z dne 10. septembra 2009, Severi (C‑446/07, EU:C:2009:530, točka 61).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>)  Glej na primer nedavni predlog Komisije za revizijo pravil Unije o informacijah, zagotovljenih potrošniku, katerega namen je zagotoviti boljše informacije pri označevanju, da se potrošnikom pomaga pri bolj zdravi in bolj trajnostni izbiri živil: https://ec.europa.eu/food/safety/labelling-and-nutrition/food-information-consumers-legislation_en.</p>
</body>
</html>
