European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2024/4235

24.7.2024

P9_TA(2023)0402

Okvir Unije za certificiranje odvzemov ogljika

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 21. novembra 2023, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira Unije za certificiranje odvzemov ogljika (COM(2022)0672 – C9-0399/2022 – 2022/0394(COD))  (1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(C/2024/4235)

Sprememba 1

Predlog uredbe

Naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi okvira Unije za certificiranje odvzemov ogljika

Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi okvira Unije za certificiranje odvzemov ogljika , ogljično kmetovanje in shranjevanje ogljika v izdelkih

Sprememba 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

V skladu s Pariškim sporazumom , sprejetim na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (22) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), se je mednarodna skupnost dogovorila, da bo zadržala dvig povprečne globalne temperature precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo in si prizadevala omejiti dvig temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Unija in njene države članice so pogodbenice Pariškega sporazuma in so trdno zavezane njegovemu izvajanju z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem odvzemov ogljika.

(1)

Na podlagi Pariškega sporazuma , sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (22) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), se je mednarodna skupnost dogovorila, da bo zadržala dvig povprečne globalne temperature precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo in si prizadevala omejiti dvig temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Ta zaveza je bila potrjena s tem, ko je bil 13. novembra 2021 na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) sprejet Glasgowski podnebni pakt, v katerem je konferenca pogodbenic UNFCCC v vlogi skupščine pogodbenic Pariškega sporazuma priznala, da bodo učinki podnebnih sprememb pri dvigu temperature za 1,5 C veliko manjši kot pa pri dvigu za 2 C, in se odločila, da si bo prizadevala za omejitev dviga temperature na 1,5°C. Unija in njene države članice so pogodbenice Pariškega sporazuma in so trdno zavezane njegovemu izvajanju z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem odvzemov ogljika ter ogljičnega kmetovanja .

Sprememba 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)

Zadnje poročilo (23) Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) na svetovni ravni kaže na vse manjšo verjetnost omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C, če ne bo prišlo do hitrega in velikega zmanjšanja svetovnih emisij toplogrednih plinov v naslednjih desetletjih. V poročilu IPCC je tudi jasno navedeno, da je „uvajanje odvzema ogljikovega dioksida za izravnavo težko odpravljivih preostalih emisij neizogibno, če želimo doseči ničelno stopnjo neto emisij ogljikovega dioksida (CO2) ali toplogrednih plinov“. To bo zahtevalo obsežno uvajanje trajnostnih dejavnosti za zajemanje CO2 iz ozračja in njegovo trajno shranjevanje v geoloških zbiralnikih, kopenskih in morskih ekosistemih ali izdelkih. Danes in s sedanjimi politikami Unija ni na pravi poti, da bi dosegla zahtevane odvzeme ogljika: v zadnjih letih se v Uniji odvzemi ogljika v kopenskih ekosistemih zmanjšujejo, prav tako pa v tem trenutku ni pomembnejših odvzemov ogljika v industriji.

(2)

Zadnje poročilo (23) Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) na svetovni ravni kaže na vse manjšo verjetnost omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C, če ne bo prišlo do hitrega in velikega zmanjšanja svetovnih emisij toplogrednih plinov v  sedanjih in naslednjih desetletjih. V poročilu IPCC je tudi jasno navedeno, da „ čeprav doseganje ničelne stopnje neto emisij ogljikovega dioksida (CO2) ali ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov zahteva znatno in hitro zmanjšanje bruto emisij, je uvajanje odvzema ogljikovega dioksida za izravnavo težko odpravljivih preostalih emisij neizogibno, če želimo doseči ničelno stopnjo neto emisij ogljikovega dioksida (CO2) ali toplogrednih plinov“ , in da bodo „za doseganje neto negativnih emisij CO2 potrebni odvzemi ogljikovega dioksida“ . To bo zahtevalo obsežno uvajanje varnih in trajnostnih dejavnosti za zajemanje CO2 iz ozračja in njegovo trajno shranjevanje v geoloških zbiralnikih, kopenskih in morskih ekosistemih ali izdelkih. Danes in s sedanjimi politikami Unija ni na pravi poti, da bi dosegla zahtevane odvzeme ogljika: v zadnjih letih se v Uniji odvzemi ogljika v kopenskih ekosistemih zmanjšujejo, prav tako pa v tem trenutku ni pomembnejših industrijskih odvzemov ogljika.

Sprememba 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)

Cilj te uredbe je razviti prostovoljni okvir Unije za certificiranje odvzemov ogljika, da bi se spodbujala razširjenost praks visokokakovostnih odvzemov ogljika ob doslednem spoštovanju ciljev biotske raznovrstnosti in ničelne stopnje onesnaževanja. To je orodje za podporo doseganju ciljev Unije v okviru Pariškega sporazuma, zlasti cilja skupne podnebne nevtralnosti do leta 2050 iz Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (24). Unija se je prav tako zavezala, da bo po letu 2050 ustvarjala negativne emisije. Pomemben instrument za povečanje odvzemov ogljika v kopenskih ekosistemih je Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (25) , ki je trenutno v pregledu . Cilj pregleda je določiti cilj Unije glede neto odvzemov v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 do leta 2030 in dodeliti ustrezne cilje posameznim državam članicam.

(3)

Cilj te uredbe je razviti prostovoljni okvir Unije za certificiranje odvzemov ogljika , ogljičnega kmetovanja in shranjevanja ogljika v izdelkih , da bi se spodbujala razširjenost praks varnih, trajnostnih in visokokakovostnih odvzemov ogljika , ogljičnega kmetovanja in shranjevanja ogljika v izdelkih ob doslednem spoštovanju ciljev biotske raznovrstnosti in ničelne stopnje onesnaževanja. To je orodje za podporo doseganju ciljev Unije v okviru Pariškega sporazuma, zlasti cilja skupne podnebne nevtralnosti do leta 2050 iz Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (24) , kot dopolnilo trajnemu in postopnemu zmanjšanju antropogenih emisij toplogrednih plinov v vseh sektorjih, da se dosežejo cilji iz navedene uredbe in cilji Pariškega sporazuma . Unija se je prav tako zavezala, da bo po letu 2050 ustvarjala negativne emisije. Pomemben instrument za povečanje odvzemov ogljika v kopenskih ekosistemih je Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

Sprememba 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)

Okvir Unije za certificiranje bo podpiral razvoj dejavnosti odvzema ogljika v Uniji, ki prinašajo nedvoumne neto koristi pri odvzemu ogljika , hkrati pa preprečujejo „zeleno zavajanje“. V primeru sekvestracije ogljika v kmetijske površine bi moral tak okvir za certificiranje spodbujati tudi uvajanje dejavnosti odvzema ogljika , ki prinašajo vzporedne koristi za biotsko raznovrstnost, s čimer bi se dosegli cilji za obnovo narave, določeni v zakonodaji Unije o obnovi narave. Okvir Unije za certificiranje bo ključnega pomena pri doseganju ciljev Unije za blažitev podnebnih sprememb, določenih v mednarodnih sporazumih in zakonodaji Unije.

(4)

Okvir Unije za certificiranje bo podpiral razvoj dejavnosti v Uniji glede odvzema ogljika , ogljičnega kmetovanja in shranjevanja ogljika v izdelkih , ki prinašajo nedvoumne neto koristi, hkrati pa preprečujejo „zeleno zavajanje“. V primeru ogljičnega kmetovanja bi moral tak okvir za certificiranje spodbujati tudi uvajanje dejavnosti, ki prinašajo vzporedne koristi za biotsko raznovrstnost, s čimer bi se dosegli cilji za obnovo narave, določeni v zakonodaji Unije o obnovi narave. Okvir Unije za certificiranje bo ključnega pomena pri doseganju ciljev Unije za blažitev podnebnih sprememb, določenih v mednarodnih sporazumih in zakonodaji Unije.

Sprememba 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(4a)

Več članic Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in drugih tretjih držav, ki mejijo na Unijo, kot sta Norveška ali Islandija, ima velik potencial za geološko shranjevanje CO2. Kadar je bil torej sklenjen pravno zavezujoč sporazum med Unijo in članico EGP ali drugo tretjo državo, ki meji na Unijo, in ta država uporablja enake pravne zahteve, kot so določene v Direktivi 2009/31/ES, bi se moral okvir Unije za certificiranje uporabljati tudi za ogljik iz ozračja ali biogeni ogljik, zajet v Uniji, vendar geološko shranjen v navedeni članici EGP ali v državi, ki meji na Unijo.

Sprememba 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(4b)

Okvir Unije za certificiranje spodbuja tudi raziskave in inovacije, pri čemer poudarja vlogo misij programa Obzorje Evropa ter drugih programov na področju tehnologij za odvzem ogljika, ob upoštevanju obstoječih postopkov in morebitnega razvoja, da bi novim tehnologijam olajšali dostop do trga.

Sprememba 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(4c)

V zvezi s tem bi morale Komisija in države članice vzpostaviti meddisciplinarno sodelovanje z nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi ustanovami, znanstveniki, kmeti ter malimi in srednjimi podjetji.

Sprememba 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)

Da bi podprli upravljavce, ki si želijo dodatno prizadevati za trajnostno povečanje odvzemov ogljika, bi moral okvir Unije za certificiranje upoštevati različne vrste dejavnosti odvzema ogljika , njihove posebnosti in s tem povezane okoljske vplive. Zato bi morala ta uredba vsebovati jasne opredelitve pojmov odvzem ogljika in dejavnost odvzema ogljika ter druge elemente okvira Unije za certificiranje.

(5)

Dejavnosti v zvezi z odvzemom ogljika, ogljičnim kmetovanjem in shranjevanjem ogljika v izdelkih imajo različne značilnosti, kar zadeva postopek shranjevanja, medij za shranjevanje in pričakovano trajanje shranjevanja, ki se lahko za nekatere dejavnosti ogljičnega kmetovanja ali shranjevanje v nekaterih izdelkih razlikuje od desetletij do stoletij, do trajnega shranjevanja v geoloških formacijah, če je območje za geološko shranjevanje CO2 ustrezno izbrano in upravljano. Da bi zagotovili celovitost okvira in hkrati podprli upravljavce, ki si želijo dodatno prizadevati za trajnostno povečanje sekvestracije ogljika ali zmanjšanje biogenih emisij , bi moral okvir Unije za certificiranje jasno ločevati različne vrste dejavnosti, njihove posebnosti in s tem povezane okoljske vplive. Zato bi bilo treba v tej uredbi jasno ločiti opredelitve pojmov , merila kakovosti in pravila o uporabi, povezani z dejavnostmi v zvezi z odvzemi ogljika, ogljičnim kmetovanjem in shranjevanjem ogljika v izdelkih v okviru Unije za certificiranje.

Sprememba 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(5a)

Na podlagi okvira Unije za certificiranje bi bilo treba dejavnosti, ki v običajnih okoliščinah in z uporabo ustreznih praks upravljanja zagotavljajo trajno shranjevanje ogljika iz ozračja ali biogenega ogljika več stoletij z geološkim shranjevanjem CO2, kot so bioenergija z zajemanjem in shranjevanjem ogljika ter neposredno zajemanje in shranjevanje ogljika iz zraka, ali s trajno vezano mineralizacijo ogljika, šteti za trajne odvzeme ogljika. Dejavnosti, povezane z gospodarjenjem z zemljišči v podkategorijah sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2018/841 ali povezane z gospodarjenjem z obalnimi območji, ki imajo za posledico sekvestracijo ogljika, ali dejavnosti, ki povzročijo zmanjšanje biogenih emisij, kot so zmanjšanje emisij metana zaradi spremembe krme ali ravnanja z gnojem ali zmanjšanje dušikovega oksida zaradi zmanjšanja gnojenja ali ravnanja z gnojem, se štejejo za dejavnosti ogljičnega kmetovanja za obdobje vsaj petih let. Nekatere dejavnosti ogljičnega kmetovanja, zlasti ponovno namakanje šotišč, lahko povzročijo sekvestracijo ogljika, ko se šotišča v celoti obnovijo, hkrati pa se emisije ogljika zmanjšajo z dobro upravljano obnovo in ponovnim namakanjem v začetni fazi. Nekatere druge dejavnosti, kot so tiste, ki temeljijo na uporabi biooglja, se lahko razvrstijo v različne vrste dejavnosti, odvisno od posebnih pogojev, pod katerimi se izvajajo. Glede na negotovosti pri metodologijah merjenja in spremljanja v zvezi s številnimi možnimi uporabami shranjevanja ogljika v izdelkih v zgodnjih fazah razvoja bi bilo treba certificiranje shranjevanja ogljika v izdelkih na začetku omejiti na pridobljene lesne proizvode ali materiale za gradnjo, s katerimi se shranjujeta ogljik iz ozračja in biogeni ogljik, ki se hrani vsaj pet desetletij, ter temeljiti na poročilu, ki ga Komisija predloži v skladu s členom 17(3) Uredbe (EU) 2018/841. Komisija pa bi morala v okviru pregleda te uredbe oceniti morebitne koristi in kompromise zaradi vključitve drugih izdelkov z dolgo življenjsko dobo, ki shranjujejo ogljik.

Sprememba 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(5b)

Okvir za certificiranje odvzema ogljika bi moral zagotoviti tudi potrebno prožnost za upoštevanje regionalnih, tehničnih, strukturnih in geofizikalnih posebnosti, ob upoštevanju različnih pogojev v smislu proizvodnih sistemov v državah članicah in njihovih regijah.

Sprememba 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

V tej uredbi bi bilo treba določiti zahteve, v skladu s katerimi bi morali biti odvzemi ogljika upravičeni do certificiranja na podlagi okvira Unije za certificiranje. V ta namen bi bilo treba natančno in zanesljivo količinsko opredeliti odvzeme ogljika in jih ustvariti le z dejavnostmi odvzema ogljika , ki prinašajo neto koristi odvzema ogljika , so dodatne, namenjene zagotavljanju dolgoročnega shranjevanja ogljika in imajo nevtralen vpliv ali vzporedne koristi za trajnostne cilje. Poleg tega bi morali biti odvzemi ogljika predmet presoj neodvisnih tretjih strani, da se zagotovita verodostojnost in zanesljivost postopka certificiranja. Veljajo obvezna pravila Unije o cenah ogljika, določena z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), ki urejajo obravnavo emisij iz dejavnosti, zajetih v navedeni direktivi. Ta uredba ne bi smela posegati v Direktivo 2003/87/ES, razen v zvezi s certificiranjem odvzemov emisij iz trajnostne biomase, za katere se v skladu s Prilogo IV k Direktivi uporablja faktor nič.

(6)

V tej uredbi bi bilo treba določiti zahteve, na podlagi katerih bi morali biti odvzemi ogljika , ogljično kmetovanje ali shranjevanje ogljika v izdelkih upravičeni do certificiranja na podlagi okvira Unije za certificiranje. V ta namen bi morali odvzemi ogljika, sekvestracija ogljika z ogljičnim kmetovanjem, zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem in shranjevanje ogljika v izdelkih izpolnjevati merila za izdajanje in uporabo; biti natančno in zanesljivo količinsko opredeljeni; poleg tega bi jih morali ustvariti le z dejavnostmi, ki prinašajo neto koristi, so dodatne, zagotavljajo trajno ali dolgoročno sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem/ali zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter izpolnjujejo zahteve glede spremljanja in odgovornosti ter imajo vsaj nevtralen vpliv ali vzporedne koristi za trajnostne cilje v skladu z zahtevami iz te uredbe . Poleg tega bi morale biti dejavnosti predmet presoj neodvisnih tretjih strani, da se zagotovita verodostojnost in zanesljivost postopka certificiranja , informacije v zvezi s certifikati in postopkom certificiranja pa bi morale biti javno dostopne prek registra Unije . Veljajo obvezna pravila Unije o cenah ogljika, določena z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (26), ki urejajo obravnavo emisij iz dejavnosti, zajetih v navedeni direktivi. Ta uredba ne bi smela posegati v Direktivo 2003/87/ES, razen v zvezi s certificiranjem odvzemov emisij iz trajnostne biomase, za katere se v skladu s Prilogo IV k Direktivi uporablja faktor nič.

Sprememba 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7)

Dejavnost odvzema ogljika bi morala povzročiti neto koristi odvzema ogljika , kar pomeni, da pozitivno vpliva na podnebje. Neto koristi odvzema ogljika bi bilo treba izračunati v dveh korakih. Najprej bi morali upravljavci količinsko opredeliti količino dodatnih odvzemov ogljika, ki jih je povzročila dejavnost odvzema ogljika , v primerjavi z referenčno vrednostjo. Standardizirana referenčna vrednost , ki izraža standardno uspešnost primerljivih dejavnosti v podobnih socialnih, gospodarskih, okoljskih in tehnoloških okoliščinah ter na podobnih geografskih lokacijah, bi morala imeti prednost, saj zagotavlja objektivnost, znižuje stroške usklajevanja in druge upravne stroške ter pozitivno priznava delovanje prvih pobudnikov, ki so že začeli izvajati dejavnosti odvzema ogljika. V okviru sekvestracije ogljika v kmetijske površine bi bilo treba spodbujati uporabo razpoložljivih digitalnih tehnologij, vključno z elektronskimi zbirkami podatkov in geografskimi informacijskimi sistemi, daljinskim zaznavanjem, umetno inteligenco in strojnim učenjem, ter elektronskih zemljevidov, da se znižajo stroški določanja referenčnih vrednosti in spremljanja dejavnosti odvzema ogljika . Kadar pa take standardizirane referenčne vrednosti ni mogoče določiti, se lahko uporabi referenčna vrednost za posamezni projekt, ki temelji na individualni uspešnosti nosilca dejavnosti. Da bi se pokazal družbeni, gospodarski, okoljski in tehnološki razvoj ter da bi se v skladu s Pariškim sporazumom sčasoma spodbudile ambicije, bi bilo treba referenčne vrednosti redno posodabljati.

(7)

Dejavnost bi morala povzročiti neto koristi, kar pomeni, da pozitivno vpliva na podnebje. Izračun neto koristi bi bilo treba razlikovati glede na trajne odvzeme ogljika, sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem, ogljičnim kmetovanjem, zmanjšanje emisij ogljika, dušika ali metana ter shranjevanje ogljika v izdelkih, da bi se upoštevale njihove bistveno različne značilnosti, in ga pripraviti v dveh korakih. Najprej bi morali upravljavci količinsko opredeliti , kot je ustrezno, količino dodatnih odvzemov ogljika v primeru dejavnosti odvzema ogljika, količino dodatne sekvestracije ogljika v primeru dejavnosti sekvestracije ogljika z ogljičnim kmetovanjem ali dejavnosti shranjevanja ogljika v izdelkih ali količino dodatnega zmanjšanja biogenih emisij v primeru zmanjšanja emisij z ogljičnim kmetovanjem , ki jih je povzročila dejavnost, v primerjavi z referenčno vrednostjo. Standardizirana referenčna vrednost bi morala biti reprezentativna za uspešnost skupnih sedanjih praks glede primerljivih dejavnosti v podobnih socialnih, gospodarskih, okoljskih in tehnoloških okoliščinah ter na podobnih geografskih lokacijah, in bi morala imeti prednost, saj zagotavlja objektivnost, znižuje stroške usklajevanja in druge upravne stroške ter pozitivno priznava delovanje prvih pobudnikov, ki so že začeli izvajati dejavnosti odvzema ogljika. Da bi zagotovili podnebno integriteto okvira, bi morala biti standardizirana referenčna vrednost v primeru trajnih odvzemov ogljika reprezentativna za najsodobnejše primerljive dejavnosti, v primeru dejavnosti ogljičnega kmetovanja pa bi bilo treba pri izračunu standardizirane referenčne vrednosti izključiti obstoječe dejavnosti, za katere je bilo v primeru sekvestracije ogljika z ogljičnim kmetovanjem ugotovljeno, da ne predstavljajo resničnih sekvestracij, temveč povzročajo neto emisije toplogrednih plinov, v primeru zmanjšanja emisij z ogljičnim kmetovanjem pa ne bi smele pomeniti resničnih zmanjšanj in bi namesto tega povzročile višje in ne manjše emisije. V okviru ogljičnega kmetovanja bi bilo treba spodbujati uporabo razpoložljivih digitalnih tehnologij, vključno z elektronskimi zbirkami podatkov in geografskimi informacijskimi sistemi, daljinskim zaznavanjem, novimi sistemi za količinsko opredelitev ogljika na tem področju, umetno inteligenco in strojnim učenjem, ter elektronskih zemljevidov, da se znižajo stroški določanja referenčnih vrednosti in spremljanja dejavnosti. Kadar pa take standardizirane referenčne vrednosti ni mogoče določiti, se lahko uporabi referenčna vrednost za posamezni projekt, ki temelji na individualni uspešnosti nosilca dejavnosti. Da bi se pokazal družbeni, gospodarski, okoljski in tehnološki razvoj ter da bi se v skladu s Pariškim sporazumom sčasoma spodbudile ambicije, bi morala Komisija referenčne vrednosti redno pregledovati, posodabljati pa vsaj vsakih pet let . Da pa se zagotovi stabilno operativno in naložbeno okolje za upravljavce, potem ko se dejavnost začne, bi morala referenčna vrednost za upravljavca za navedeno dejavnost ostati nespremenjena v celotnem obdobju spremljanja ter bi jo bilo treba pregledati in posodobiti le ob ponovnem certificiranju.

Sprememba 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

V drugem koraku količinske opredelitve neto koristi odvzema ogljika bi bilo treba odšteti morebitno povečanje emisij toplogrednih plinov, povezano z izvajanjem dejavnosti odvzema ogljika . Ustrezne emisije toplogrednih plinov, ki bi jih bilo treba upoštevati, vključujejo neposredne emisije, kot so tiste, ki nastanejo zaradi uporabe več gnojil, goriva ali energije, ali posredne emisije, kot so tiste, ki nastanejo zaradi spremembe rabe zemljišč, kar posledično ogroža prehransko varnost zaradi nadomestitve kmetijske proizvodnje. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi izvajanja dejavnosti odvzema ogljika se ne sme upoštevati pri količinski opredelitvi neto koristi odvzema ogljika, temveč ga bi bilo treba obravnavati kot vzporedno korist pri doseganju trajnostnega cilja blažitve podnebnih sprememb; zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (tako kot druge trajnostne vzporedne koristi) lahko z navedbo na certifikatih poveča vrednost certificiranih odvzemov ogljika.

(8)

V drugem koraku količinske opredelitve neto koristi bi bilo treba odšteti morebitno povečanje emisij toplogrednih plinov, povezano s celotnim življenjskim ciklom izvajanja dejavnosti. Ustrezne emisije toplogrednih plinov, ki bi jih bilo treba upoštevati, vključujejo neposredne emisije, kot so tiste, ki nastanejo zaradi uporabe več gnojil, kemikalij, goriva ali energije, ali posredne emisije, kot so tiste, ki nastanejo zaradi prevoza, vnosov materialov, učinkov izpodrivanja zaradi konkurenčnega povpraševanja po energiji ali odpadni toploti, ter neposredne in posredne spremembe rabe zemljišč, kar posledično ogroža prehransko varnost zaradi nadomestitve kmetijske proizvodnje , in zajema tako učinke v Uniji kot zunaj nje .

Sprememba 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)

Dejavnost odvzema ogljika prinaša neto koristi odvzema ogljika , če odvzemi ogljika nad referenčno vrednostjo presegajo povečanje emisij toplogrednih plinov zaradi izvajanja dejavnosti odvzema ogljika . Pri dejavnostih, ki zagotavljajo trajno shranjevanje ogljika z vnašanjem ogljika pod zemljo, bi morala na primer količina trajno shranjenega ogljika presegati emisije toplogrednih plinov, povezane z energijo, ki nastanejo pri industrijskem procesu. V primeru sekvestracije ogljika v kmetijske površine bi moral ogljik, zajet z dejavnostjo pogozdovanja, ali ogljik, zadržan v tleh z dejavnostjo ponovnega namakanja šotišč, presegati emisije iz strojev, ki se uporabljajo za izvajanje dejavnosti odvzema ogljika , ali emisije zaradi posredne spremembe rabe tal, ki so lahko posledica selitve virov CO2.

(9)

Dejavnost prinaša neto koristi, če odvzemi ogljika , sekvestracija ogljika oziroma zmanjšanje emisij nad referenčno vrednostjo presegajo povečanje emisij toplogrednih plinov zaradi izvajanja dejavnosti. Pri dejavnostih, ki zagotavljajo trajno shranjevanje ogljika z vnašanjem ogljika pod zemljo, bi morala na primer količina trajno shranjenega ogljika presegati emisije toplogrednih plinov, povezane z energijo, ki nastanejo pri industrijskem procesu, pri zajemanju, prevozu in shranjevanju, pa tudi učinke izpodrivanja zaradi konkurenčnega povpraševanja po energiji ali odpadni toploti . V primeru sekvestracije ogljika z ogljičnim kmetovanjem bi moral ogljik, zajet in sekvestriran z dejavnostjo pogozdovanja, ali ogljik, zadržan v tleh z dejavnostjo ponovnega namakanja šotišč, presegati emisije iz strojev, ki se uporabljajo za izvajanje dejavnosti, ali emisije zaradi posredne spremembe rabe tal, ki so lahko posledica selitve virov CO2. V primeru zmanjševanja emisij z ogljičnim kmetovanjem bi morale emisije ogljika, ki se zmanjšajo z dejavnostjo ponovnega namakanja šotišč, presegati emisije iz strojev, ki se uporabljajo za izvajanje dejavnosti, ali emisije zaradi posredne spremembe rabe tal, ki so lahko posledica selitve virov CO2.

Sprememba 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)

Odvzeme ogljika bi bilo treba količinsko opredeliti na ustrezen, natančen, popoln, dosleden in primerljiv način. Negotovosti pri količinski opredelitvi bi bilo treba ustrezno sporočiti in upoštevati, da se omeji tveganje precenjevanja količine ogljikovega dioksida, odvzetega iz ozračja. Odvzeme ogljika zaradi sekvestracije ogljika v kmetijske površine bi bilo treba količinsko opredeliti z visoko stopnjo natančnosti, da se zagotovi najvišja kakovost in čim bolj zmanjšajo negotovosti. Da bi se spodbudili sinergije med podnebnimi cilji Unije in cilji glede biotske raznovrstnosti, je treba poleg tega okrepiti spremljanje zemljišč, kar bo pripomoglo k zaščiti in povečanju odpornosti naravnih odvzemov ogljika po vsej Uniji. Satelitsko spremljanje in spremljanje emisij in odvzemov na kraju samem ter poročanje o njih morajo natančno izražati te pristope in čim bolj izkoristiti napredne tehnologije, ki so na voljo v okviru programov Unije, kot je Copernicus, pri čemer je treba v celoti izkoristiti že obstoječa orodja in zagotoviti skladnost z nacionalnimi evidencami toplogrednih plinov.

(10)

Dejavnosti bi bilo treba količinsko opredeliti na ustrezen, natančen, popoln, dosleden , primerljiv in pregleden način. Negotovosti pri količinski opredelitvi bi bilo treba ustrezno sporočiti in upoštevati kot del metodologij certificiranja na konservativen način v sorazmerju z ravnjo negotovosti ter v skladu s priznanimi statističnimi pristopi in najnovejšimi razpoložljivimi znanstvenimi dokazi , da se omeji tveganje precenjevanja količine ogljikovega dioksida, odvzetega iz ozračja. Sekvestracijo ogljika in zmanjšanje emisij zaradi ogljičnega kmetovanja bi bilo treba količinsko opredeliti z visoko stopnjo natančnosti, da se zagotovi najvišja kakovost in čim bolj zmanjšajo negotovosti , in sicer na podlagi uporabe metodologij tretjega reda v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov . Da bi se spodbudili sinergije med podnebnimi cilji Unije in cilji glede biotske raznovrstnosti, je treba poleg tega okrepiti spremljanje zemljišč, kar bo pripomoglo k zaščiti in povečanju odpornosti naravnih ponorov po vsej Uniji. Satelitsko spremljanje in spremljanje emisij in odvzemov na kraju samem ter poročanje o njih morajo natančno izražati te pristope in čim bolj izkoristiti napredne tehnologije, ki so na voljo v okviru programov Unije, kot je Copernicus, pri čemer je treba v celoti izkoristiti že obstoječa orodja in zagotoviti skladnost z nacionalnimi evidencami toplogrednih plinov.

Sprememba 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(11)

Za zagotovitev, da okvir Unije za certificiranje usmerja spodbude v  odvzeme ogljika , ki presegajo standardno prakso, bi morale biti dejavnosti odvzema ogljika dodatne. Zato bi morale te dejavnosti presegati zakonske zahteve, torej bi morali upravljavci izvajati dejavnosti, ki jim jih ne nalaga že veljavna zakonodaja. Poleg tega bi morale dejavnosti odvzema ogljika potekati zaradi spodbujevalnega učinka, ki ga zagotavlja certificiranje. Tak učinek je prisoten, ko spodbuda, ustvarjena s potencialnimi prihodki, ki izhajajo iz certificiranja, spremeni ravnanje upravljavcev na način, da se vključijo v  dejavnosti dodatnega odvzema ogljika , da bi dosegli dodatne odvzeme ogljika .

(11)

Za zagotovitev, da okvir Unije za certificiranje usmerja spodbude v  dejavnosti , ki presegajo standardno prakso, bi morale biti dejavnosti dodatne. Zato bi morale te dejavnosti presegati zakonske zahteve na ravni posameznega upravljavca , torej bi morali upravljavci izvajati dejavnosti, ki jim jih ne nalaga že veljavna zakonodaja. V primeru ogljičnega kmetovanja take zakonske zahteve vključujejo ustrezne predpisane zahteve ravnanja ter standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115 ter ustrezne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter dobrobit živali, pa tudi druge zadevne obvezne zahteve, določene v pravu Unije in nacionalnem pravu, ki se uporablja na ravni upravljavca. Poleg tega bi morale dejavnosti potekati zaradi spodbujevalnega učinka, ki ga zagotavlja certificiranje , zaradi česar bi bile finančno privlačne . Tak učinek je prisoten, ko spodbuda, ustvarjena s potencialnimi prihodki, ki izhajajo iz certificiranja, spremeni ravnanje upravljavcev na način, da se vključijo v  dodatno dejavnost , da bi dosegli dodatne neto koristi .

Sprememba 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12)

Standardizirana referenčna vrednost bi morala izražati zakonske in tržne pogoje, v katerih poteka dejavnost odvzema ogljika . Če dejavnost odvzema ogljika upravljavcem nalaga veljavna zakonodaja ali če za njeno izvajanje niso potrebne nobene spodbude , bo njena uspešnost izražena v referenčni vrednosti. Zato bi bilo treba dejavnost odvzema ogljika , pri kateri se odvzame več ogljika, kot znaša taka referenčna vrednost, obravnavati kot dodatno dejavnost . Tako bi morala uporaba standardizirane referenčne vrednosti poenostaviti dokazovanje dodatnosti za upravljavce. Torej bi morala zmanjšati upravno breme postopka certificiranja, kar je zlasti pomembno za male upravljavce zemljišč.

(12)

Standardizirana referenčna vrednost bi morala izražati zakonske in tržne pogoje, v katerih poteka dejavnost. Če dejavnost upravljavcem nalaga veljavna zakonodaja, bo njena uspešnost izražena v referenčni vrednosti. Zato bi bilo treba dejavnost, pri kateri se ustvarijo neto koristi, ki presegajo tako referenčno vrednost, obravnavati , kot da dopolnjuje zakonske zahteve . Tako bi morala uporaba standardizirane referenčne vrednosti poenostaviti dokazovanje regulativne dodatnosti za upravljavce. Torej bi morala zmanjšati upravno breme postopka certificiranja, kar je zlasti pomembno za male upravljavce zemljišč.

Sprememba 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13)

Ogljik iz ozračja in biogeni ogljik, ki je zajet in shranjen z dejavnostjo odvzema ogljika , se lahko zaradi naravnih ali antropogenih vzrokov sprosti nazaj v ozračje (npr. preobrat). Zato bi morali upravljavci sprejeti vse ustrezne preventivne ukrepe za zmanjšanje teh tveganj in ustrezno spremljati, ali se ogljik še naprej shranjuje v obdobju spremljanja, določenem za ustrezno dejavnost odvzema ogljika . Veljavnost certificiranih odvzemov ogljika bi morala biti odvisna od pričakovanega trajanja shranjevanja in različnih tveganj preobrata, povezanih z določeno dejavnostjo odvzema ogljika . Dejavnosti shranjevanja ogljika v geoloških formacijah zagotavljajo zadostno gotovost glede zelo dolgotrajnega, večstoletnega trajanja shranjenega ogljika in se lahko štejejo za trajno shranjevanje ogljika. Sekvestracija ogljika v kmetijske površine ali shranjevanje ogljika v izdelkih je bolj izpostavljeno tveganju prostovoljnega ali neprostovoljnega sproščanja ogljika v ozračje. Da bi se upoštevalo to tveganje, bi bilo treba za veljavnost certificiranih odvzemov ogljika, ki so nastali s sekvestracijo ogljika v kmetijske površine in shranjevanjem ogljika v izdelkih, določiti datum izteka veljavnosti, ki se ujema s koncem ustreznega obdobja spremljanja . Nato bi bilo treba domnevati, da se ogljik sprosti v ozračje, razen če nosilec dejavnosti z neprekinjenim spremljanjem dokaže, da se shranjevanje ogljika ohranja.

(13)

Ogljik iz ozračja in biogeni ogljik, ki je zajet in shranjen z dejavnostjo, se lahko zaradi naravnih vzrokov, tudi ekstremnih vremenskih dogodkov in primerov višje sile, ali antropogenih vzrokov sprosti nazaj v ozračje (npr. preobrat). Zato bi morali upravljavci sprejeti vse ustrezne preventivne ukrepe za zmanjšanje teh tveganj in ustrezno spremljati, ali se ogljik še naprej shranjuje v obdobju spremljanja, določenem za ustrezno dejavnost. Veljavnost certifikata bi morala biti odvisna od pričakovanega trajanja shranjevanja ali zmanjšanja biogenih emisij in različnih tveganj preobrata, povezanih z določeno dejavnostjo. Dejavnosti shranjevanja ogljika v geoloških formacijah zagotavljajo zadostno gotovost glede zelo dolgotrajnega, večstoletnega trajanja shranjenega ogljika in se lahko štejejo za trajno shranjevanje ogljika. Zato bi morali biti obdobje spremljanja in zahteve za certificirano shranjevanje, nastalo s trajnimi odvzemi ogljika, skladni z določbami iz členov 13, 17 in 18 Direktive 2009/31/ES. Ogljično kmetovanje ali shranjevanje ogljika v izdelkih je bolj izpostavljeno tveganju prostovoljnega ali neprostovoljnega sproščanja ogljika v ozračje. Da bi se upoštevalo to tveganje, bi moralo obdobje spremljanja certificirane sekvestracije ali zmanjšanja emisij zaradi ogljičnega kmetovanja zajemati vsaj celotno obdobje, v katerem naj bi se ohranili rezultati dejavnosti, kot je določeno v veljavni metodologiji certificiranja, obdobje spremljanja certificirane sekvestracije, nastale s shranjevanjem ogljika v izdelkih, pa bi moralo zajemati celotno življenjsko dobo izdelka do konca življenjske dobe izdelka in vključno z njo. Da pa bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu za posamezne upravljavce, bi moral imeti upravljavec ali skupina upravljavcev možnost, da v primeru dejavnosti ogljičnega kmetovanja, registriranih v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele, imenuje pravno osebo ali ustrezni organ, kot je plačilna agencija v smislu člena 9 Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) , ki bo odgovoren za spremljanje, če so izpolnjene vse zahteve na podlagi te uredbe.

Sprememba 20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14)

Poleg ukrepov za zmanjšanje tveganja izpusta ogljika v ozračje v obdobju spremljanja bi bilo treba uvesti ustrezne mehanizme odgovornosti za obravnavo primerov preobrata. Taki mehanizmi bi lahko vključevali npr. diskontiranje enot za odvzem ogljika, skupne rezerve ali račune enot za odvzem ogljika in mehanizme vnaprejšnjega zavarovanja. Ker so bili mehanizmi odgovornosti za geološko shranjevanje in selitev virov CO2 ter ustrezni korektivni ukrepi že določeni z Direktivo 2003/87/ES in Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (27) , bi bilo treba te mehanizme odgovornosti in korektivne ukrepe uporabljati, da se prepreči dvojna ureditev.

(14)

Poleg ukrepov za zmanjšanje tveganja izpusta ogljika v ozračje v obdobju spremljanja bi bilo treba uvesti ustrezne mehanizme odgovornosti in določiti odgovorno fizično ali pravno osebo, ki bo zadolžena za obravnavo primerov preobrata. Da bi se izognili dvojni ureditvi za dejavnosti trajnega odvzema ogljika, bi moral biti mehanizem odgovornosti skladen z mehanizmom odgovornosti iz Direktive 2009/31/ES, za dejavnosti ogljičnega kmetovanja pa bi bilo treba mehanizem odgovornosti določiti in odobriti v okviru veljavne metodologije certificiranja ter zagotoviti, da se kot nadomestilo za preobrat ustvari enakovredna sekvestracija ogljika. Taki mehanizmi bi lahko vključevali npr. diskontiranje enot odvzema ogljika, skupne rezerve ali račune enot odvzema ogljika, odstotek dobropisov, ki v primeru dejavnosti ogljičnega kmetovanja gre v skupno skladišče, ki ga upravlja sistem certificiranja, in mehanizme vnaprejšnjega zavarovanja. Da bi zagotovili, da mehanizmi odgovornosti še naprej ustrezajo svojemu namenu, bi morali sistemi certificiranja stalno spremljati in zagotavljati razpoložljivost in pripravljenost mehanizmov odgovornosti v celotnem obdobju spremljanja dejavnosti.  (27)

Sprememba 21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(14a)

Da bi se upoštevalo tveganje preobrata in zagotovilo podnebno integriteto okvira, bi bilo treba certificirane enote v registru začasno ukiniti, dokler se preobrat ne obravnava prek mehanizma odgovornosti. Če preobrat ni bila obravnavan v mehanizmu odgovornosti v razumnem roku, bi se morala veljavnost certifikata izteči, ustrezne enote pa bi bilo treba izbrisati iz registra, za upravljavca ali skupino upravljavcev pa bi morala veljati popravna kazen, ki odraža stroške ogljika za količino ogljika, sproščeno v ozračje. Za dejavnosti ogljičnega kmetovanja in shranjevanje ogljika v izdelkih bi moral za veljavnost certificiranih enot veljati datum izteka, ki ustreza koncu ustreznega obdobja spremljanja. Nato ali v primeru, da se spremljanje opusti pred koncem obdobja spremljanja, bi bilo treba domnevati, da se neto korist, ustvarjena z dejavnostjo, sprosti v ozračje, ustrezne enote pa bi bilo treba v registru izbrisati, razen če nosilec dejavnosti z neprekinjenim spremljanjem dokaže, da se shranjevanje ogljika ohranja.

Sprememba 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15)

Dejavnosti odvzema ogljika imajo velik potencial, da zagotovijo rešitve, ki so koristne za vse strani, čeprav kompromisov ni mogoče izključiti. Zato je primerno določiti minimalne trajnostne zahteve za zagotovitev, da imajo dejavnosti odvzema ogljika nevtralen učinek ali ustvarjajo vzporedne koristi za trajnostne cilje blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, varstva in obnove biotske raznovrstnosti in ekosistemov, trajnostne rabe in varstva vodnih in morskih virov, prehoda na krožno gospodarstvo ter preprečevanja in nadzora onesnaževanja. Te trajnostne zahteve bi morale po potrebi in ob upoštevanju lokalnih razmer temeljiti na tehničnih merilih za pregled za načelo, da se ne škoduje bistveno, v zvezi z gozdarskimi dejavnostmi in podzemnim trajnim geološkim shranjevanjem CO2 iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2139 (28) ter na trajnostnih merilih za surovine iz gozdne in kmetijske biomase iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (29). Prakse, ki škodujejo biotski raznovrstnosti, kot so gozdne monokulture, ne bi smele biti upravičene do certificiranja.

(15)

Dejavnosti odvzema ogljika , ogljičnega kmetovanja in shranjevanja ogljika v izdelkih imajo velik potencial, da zagotovijo rešitve, ki so koristne za vse strani, čeprav kompromisov ni mogoče izključiti. Zato je primerno določiti minimalne trajnostne zahteve za zagotovitev, da imajo dejavnosti odvzema ogljika vsaj nevtralen učinek ali ustvarjajo vzporedne koristi za trajnostne cilje blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, varstva in obnove biotske raznovrstnosti in ekosistemov, trajnostne rabe in varstva vodnih in morskih virov, prehoda na krožno gospodarstvo ter preprečevanja in nadzora onesnaževanja , da se zagotovi, da dejavnosti ogljičnega kmetovanja ustvarjajo vzporedne koristi vsaj za trajnostni cilj varstva in obnove biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter imajo vsaj nevtralen učinek za trajnostne cilje blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, trajnostno rabo in varstvo ali izboljšanje kakovosti vode in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzor onesnaževanja ter preprečevanje degradacije tal, obnovo tal, izboljšanje rodovitnosti tal in upravljanje hranil in živih organizmov v tleh ter za zagotovitev, da dejavnosti shranjevanja ogljika v izdelkih ustvarjajo vzporedne koristi za vsaj en in imajo vsaj nevtralen učinek za ostale trajnostne cilje blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, varstva in obnove biotske raznovrstnosti in ekosistemov, trajnostne rabe in varstva ali izboljšanja kakovosti vode in morskih virov, prehoda na krožno gospodarstvo, preprečevanja in nadzora onesnaževanja ter preprečevanja degradacije tal, obnove tal, izboljšanja rodovitnosti tal in upravljanja hranil in živih organizmov v tleh. Te trajnostne zahteve bi morale po potrebi upoštevati vplive v Uniji in zunaj nje ter lokalne razmere in biti skladne s tehničnimi merili za pregled za načelo, da se ne škoduje bistveno, v zvezi z gozdarskimi dejavnostmi in podzemnim trajnim geološkim shranjevanjem CO2 iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2139 (28) ter spodbujati trajnostna merila za surovine iz gozdne in kmetijske biomase v skladu s trajnostnimi merili in merili za prihranek toplogrednih plinov za biomaso iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (29). Prakse, ki škodujejo biotski raznovrstnosti, kot so gozdne monokulture, ne bi smele biti upravičene do certificiranja.

Sprememba 23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(15a)

Poleg tega dejavnosti ogljičnega kmetovanja ne bi smele negativno vplivati na prehransko varnost Unije in ne bi smele privesti do prilaščanja zemljišč ali špekulacij z zemljišči. Pri teh dejavnostih bi bilo treba spoštovati pravice lokalnih skupnosti in domorodnih ljudstev, na katere vplivajo, tako v Uniji kot zunaj nje, ter ravnovesje med okoljskimi, gospodarskimi in socialnimi posledicami za lokalne skupnosti in male upravljavce zemljišč.

Sprememba 24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(16)

Kmetijske prakse, s katerimi se iz ozračja odvzame CO2, prispevajo k cilju podnebne nevtralnosti in bi jih bilo treba nagraditi, in sicer bodisi prek skupne kmetijske politike (SKP) bodisi prek drugih javnih ali zasebnih pobud. Natančneje, v tej uredbi bi bilo treba upoštevati kmetijske prakse, na katere se sklicuje sporočilo o trajnostnih ogljikovih krogih  (30).

(16)

Kmetijske prakse, s katerimi se iz ozračja odvzame CO2, prispevajo k cilju podnebne nevtralnosti in bi jih bilo treba nagraditi, in sicer bodisi prek skupne kmetijske politike (SKP) bodisi prek drugih javnih ali zasebnih pobud. Komisija bi morala po posvetovanju s platformo in v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe objaviti smernice za obveščanje potencialnih upravljavcev ogljičnega kmetovanja ali skupin upravljavcev o tistih dejavnostih ogljičnega kmetovanja, za katere naj bi se prednostno oblikovale metodologije certificiranja.

Sprememba 25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17)

Upravljavci ali skupine upravljavcev lahko poročajo o vzporednih koristih, ki prispevajo k trajnostnim ciljem, ki presegajo minimalne trajnostne zahteve. V ta namen bi moralo biti njihovo poročanje v skladu z metodologijami certificiranja, prilagojenimi različnim dejavnostim odvzema ogljika , ki jih je razvila Komisija. Metodologije certificiranja bi morale čim bolj spodbujati ustvarjanje vzporednih koristi za biotsko raznovrstnost, ki presegajo minimalne trajnostne zahteve. Te vzporedne koristi bodo certificiranim odvzemom ogljika dale višjo gospodarsko vrednost in upravljavcem prinesle večje dobičke. Glede na te premisleke je primerno, da Komisija da prednost razvoju prilagojenih metodologij certificiranja za dejavnosti sekvestracije ogljika v kmetijske površine, ki prinašajo znatne vzporedne koristi za biotsko raznovrstnost .

(17)

Upravljavci ali skupine upravljavcev lahko poročajo o vzporednih koristih, ki prispevajo k trajnostnim ciljem, ki presegajo minimalne trajnostne zahteve , certifikati pa bi morali jasno navajati pozitivne vzporedne koristi, ki jih ustvari dejavnost, kadar je to ustrezno . V ta namen bi moralo biti njihovo poročanje v skladu z metodologijami certificiranja, prilagojenimi različnim dejavnostim, ki jih je razvila Komisija. Metodologije certificiranja bi morale čim bolj spodbujati ustvarjanje vzporednih koristi za biotsko raznovrstnost, ki presegajo minimalne trajnostne zahteve , in v primeru dejavnosti ogljičnega kmetovanja zagotoviti možnost ustvarjanja premije za ogljično kmetovanje za take vzporedne koristi . Te vzporedne koristi bodo certificiranim dejavnostim dale višjo gospodarsko vrednost in upravljavcem prinesle večje dobičke. Glede na te premisleke Komisija da prednost razvoju prilagojenih metodologij certificiranja za tiste vrste dejavnosti, ki so najbolj razvite ter imajo potencial za ustvarjanje največjih neto koristi in največjih vzporednih koristi. Če gre za dejavnosti ogljičnega kmetovanja, bi bilo treba pri določanju prednostnih nalog upoštevati tudi, ali dejavnosti prispevajo k trajnostnemu gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči in gozdovi.

Sprememba 26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(18)

Primerno je razviti podrobne metodologije certificiranja za različne dejavnosti odvzema ogljika , da se na standardiziran, preverljiv in primerljiv način uporabijo merila kakovosti iz te uredbe. Navedene metodologije bi morale zagotavljati zanesljivo in pregledno certificiranje neto koristi odvzema ogljika , ustvarjene z dejavnostjo odvzema ogljika, hkrati pa preprečevati nesorazmerno upravno breme za upravljavce ali skupino upravljavcev, zlasti za male kmete in lastnike gozdov. V ta namen bi bilo treba Komisijo pooblastiti za dopolnitev te uredbe s sprejetjem delegiranih aktov, ki določajo podrobne metodologije certificiranja za različne dejavnosti odvzema ogljika . Navedene metodologije bi bilo treba razviti v tesnem sodelovanju s  strokovno skupino za odvzeme ogljika in vsemi drugimi zainteresiranimi akterji. Temeljiti morajo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih ter obstoječih javnih in zasebnih sistemih in metodologijah za certificiranje odvzema ogljika ter upoštevati vse ustrezne standarde in pravila, sprejete na nacionalni ravni in ravni Unije.

(18)

Primerno je razviti podrobne metodologije certificiranja za različne dejavnosti, da se na standardiziran, preverljiv in primerljiv način uporabijo merila kakovosti iz te uredbe. Navedene metodologije bi morale zagotavljati zanesljivo in pregledno certificiranje neto koristi, ustvarjene z dejavnostjo , biti preproste za uporabo in oblikovane tako, da je lahko preveriti, ali so zahteve izpolnjene, ter ne bi smele ustvarjati nesorazmernega upravnega in finančnega bremena za upravljavce ali skupine upravljavcev, zlasti za male kmete in lastnike gozdov ter mala in srednja podjetja, ne da bi bila zaradi tega kakovost odvzemov ogljika slabša ali ne bi bilo vzporednih koristi . V ta namen bi bilo treba Komisijo pooblastiti za dopolnitev te uredbe s sprejetjem delegiranih aktov, ki določajo podrobne metodologije certificiranja za različne dejavnosti. Navedene metodologije bi bilo treba razviti v tesnem sodelovanju s  platformo za dejavnosti odvzema ogljika , ogljičnega kmetovanja in shranjevanja ogljika v izdelkih in vsemi drugimi zainteresiranimi akterji. Temeljiti morajo na temeljiti oceni učinka, ki je osnovana na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih , in najmanj štiritedenskem javnem posvetovanju ter temeljiti na obstoječih javnih in zasebnih sistemih in metodologijah za certificiranje , kadar so v skladu z zahtevami in merili iz te uredbe, ter upoštevati vse ustrezne standarde in pravila, sprejete na nacionalni ravni , ravni Unije in mednarodni ravni .

Sprememba 27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19)

Za zagotovitev verodostojnega in zanesljivega postopka certificiranja bi morale biti dejavnosti odvzema ogljika predmet neodvisne presoje, ki jo izvede tretja stran. Zlasti pri dejavnostih odvzema ogljika bi bilo treba pred njihovim izvajanjem opraviti začetno certifikacijsko presojo, s katero se preveri njihova skladnost z merili kakovosti iz te uredbe, vključno s pravilno količinsko opredelitvijo pričakovane neto koristi odvzema ogljika . Dejavnosti odvzema ogljika bi morale biti predmet rednih ponovnih certifikacijskih presoj, da se preveri skladnost ustvarjenih odvzemov ogljika. V ta namen bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov za določitev strukture, tehničnih podrobnosti in osnovnih informacij, ki jih morajo vsebovati opis dejavnosti odvzema ogljika ter poročila o certifikacijski presoji in ponovni certifikacijski presoji.

(19)

Za zagotovitev verodostojnega in zanesljivega postopka certificiranja bi morale biti dejavnosti predmet neodvisne presoje, ki jo izvede tretja stran. Zlasti pri vseh dejavnostih bi bilo treba pred njihovim izvajanjem opraviti začetno certifikacijsko presojo, s katero se preveri njihova skladnost z merili kakovosti iz te uredbe, vključno s pravilno količinsko opredelitvijo pričakovane neto koristi. Vse dejavnosti bi morale biti predmet rednih ponovnih certifikacijskih presoj vsaj vsakih pet let za dejavnosti ogljičnega kmetovanja in vsaj vsakih 10 let za druge dejavnosti v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju , da se preveri skladnost ustvarjenih odvzemov ogljika , sekvestracije ogljika z ogljičnim kmetovanjem, zmanjševanja emisij z ogljičnim kmetovanjem ali shranjevanja ogljika v izdelkih . V ta namen bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov za določitev strukture, tehničnih podrobnosti in osnovnih informacij, ki jih morajo vsebovati opis dejavnosti ter poročila o certifikacijski presoji in ponovni certifikacijski presoji.

Sprememba 28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(20)

Zagotavljanje boljšega znanja, orodij in metod upravljavcem zemljišč za boljšo ocenjevanje in optimizacijo odvzemov ogljika je ključno za stroškovno učinkovito izvedbo blažilnih ukrepov in zagotovitev njihovega vključevanja v  sekvestracijo ogljika v kmetijske površine . To je zlasti pomembno za male kmete ali lastnike gozdov v Uniji, ki pogosto nimajo znanja in izkušenj, potrebnih za izvajanje dejavnosti odvzema ogljika ter izpolnjevanje zahtevanih meril kakovosti in s tem povezanih metodologij certificiranja. Zato je primerno zahtevati, da organizacije proizvajalcev olajšajo zagotavljanje ustreznih svetovalnih storitev s tehničnim svetovanjem svojim članom. Skupna kmetijska politika in nacionalna državna pomoč lahko finančno podpirata zagotavljanje svetovalnih storitev, izmenjavo znanja, usposabljanje, informiranje ali interaktivne inovacijske projekte s kmeti in gozdarji.

(20)

Zagotavljanje boljšega znanja, orodij in metod upravljavcem zemljišč za boljšo ocenjevanje in optimizacijo ogljičnega kmetovanja je ključno za stroškovno učinkovito izvedbo blažilnih ukrepov in zagotovitev njihovega vključevanja v  ogljično kmetovanje . To je zlasti pomembno za male kmete ali lastnike gozdov v Uniji, ki pogosto nimajo znanja in izkušenj, potrebnih za izvajanje dejavnosti ogljičnega kmetovanja ter izpolnjevanje zahtevanih meril kakovosti in s tem povezanih metodologij certificiranja. Zato je primerno zahtevati, da organizacije proizvajalcev olajšajo zagotavljanje ustreznih svetovalnih storitev s tehničnim svetovanjem svojim članom ter jih po potrebi podprejo z usmerjanjem in sredstvi . Skupna kmetijska politika in nacionalna državna pomoč kot tudi drugi finančni instrumenti lahko finančno podpirajo zagotavljanje svetovalnih storitev, izmenjavo znanja, usposabljanje, informiranje ali interaktivne inovacijske projekte s kmeti in gozdarji. V primeru najema bi moral sistem upravljavcu zemljišča, ki opravlja delo, zagotoviti ustrezne finančne koristi ali nagrade.

Sprememba 29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(20a)

Vsi odvzemi, sekvestracija in zmanjšanja biogenih emisij, ki so bili ustvarjeni na podlagi te uredbe, bi morali prispevati k doseganju nacionalno določenih prispevkov Unije ali podnebnih ciljev. Da pa bi se izognili dvojnemu štetju, certificirane enote v nobenem trenutku ne bi smela uporabljati ali zahtevati več kot ena fizična ali pravna oseba, kot so podjetja ali javni organi, ki niso država članica, kot so mestni sveti ali druge občine, in se ne bi smela nikoli upoštevati v več kot eni evidenci toplogrednih plinov države članice.

Sprememba 30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(20b)

Obstoječe svetovalne storitve v kmetijstvu in gozdarstvu, kot je sistem znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS), prispevajo k širšemu znanju in informacijam, da bi podprle trajnostne prakse, ki povečujejo sekvestracijo ogljika ter hkrati spodbujajo biotsko raznovrstnost in obnovo narave, in zagotovile enostaven dostop do teh informacij z uporabo digitalnih rešitev, kjer je to ustrezno. V sistemu AKIS se vzpostavi digitalna platforma za izmenjavo znanja, ki bo nudila tehnično svetovanje upravljavcem zemljišč in zagotavljala povratne informacije državam članicam.

Sprememba 31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(20c)

Komisija bi morala podpirati tudi krepitev zmogljivosti v državah članicah z ustreznimi naložbami v programe usposabljanja in izobraževanja, tudi za potencialne javne in zasebne deležnike ter njihovo delovno silo. Pri takšni podpori bi se morale upoštevati tudi različne razmere v državah članicah in regijah, tudi z opredelitvijo najprimernejših dejavnosti glede na različne posebnosti.

Sprememba 32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(21)

Primerno je, da certifikati o odvzemu ogljika podpirajo različne končne uporabe, na primer pripravo nacionalnih evidenc toplogrednih plinov in evidenc toplogrednih plinov gospodarskih družb, vključno v zvezi z Uredbo (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (31) , dokazovanje podnebnih in drugih okoljskih zahtevkov gospodarskih družb (tudi o biotski raznovrstnosti) ali izmenjavo preverjenih enot za odvzem ogljika prek prostovoljnih trgov poravnave emisij ogljika. V ta namen bi moral certifikat vsebovati natančne in pregledne informacije o dejavnosti odvzema ogljika , vključno s skupnimi odvzemi in neto koristmi odvzema ogljika , ki so v skladu z merili kakovosti iz te uredbe. Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za podrobnejšo opredelitev ali spremembo Priloge II, v kateri so navedene osnovne informacije, ki jih morajo vsebovati certifikati.

(21)

Različne končne uporabe certificiranih enot , na primer pripravo nacionalnih evidenc toplogrednih plinov gospodarskih družb, vključno v zvezi z Uredbo (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (31), dokazovanje podnebnih in drugih okoljskih zahtevkov gospodarskih družb (tudi o biotski raznovrstnosti) ali izmenjavo preverjenih enot , bi bilo treba urediti s to uredbo. Podjetja morajo certificirane enote iz te uredbe za zahtevke za prostovoljno kompenzacijo, izravnavo, ali zmanjšanje v svojih poročilih o evidencah toplogrednih plinov uporabljati za iste namene, kot to določa Direktiva (EU).../... Evropskega parlamenta in Sveta [v zvezi s krepitvijo vloge potrošnikov za zeleni prehod], ki prepoveduje uporabo certificiranih enot za trditve, da ima na podlagi izravnave emisij toplogrednih plinov izdelek ali družba nevtralen, manjši ali pozitivni vpliv na okolje glede emisij toplogrednih plinov. Poleg tega bi morala Komisija za morebitno prihodnjo uporabo certificiranih enot za doseganje skladnosti s podnebnim okvirom Unije in nacionalnim podnebnim okvirom do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] oceniti in po potrebi predstaviti zakonodajni predlog o določitvi ciljev Unije za trajne odvzeme ogljika in sekvestracijo ogljika v tla ter v skladu z Direktivo 2003/87/ES do 31. julija 2026 oceniti, kako bi bilo mogoče upoštevati trajno shranjevanje ogljika in kako bi lahko te negativne emisije zajeli v trgovanje z emisijami, ter po potrebi v zvezi s tem predložiti zakonodajni predlog. V ta namen bi se morale enote za odvzem ogljika, enote za sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem, enote za zmanjšanje emisij ogljika z ogljičnim kmetovanjem in shranjevanje ogljika v enotah proizvodov med seboj razlikovati, certifikat pa bi moral vsebovati natančne in pregledne informacije o dejavnosti , vključno z vrsto dejavnosti , medijem za shranjevanje in pričakovanim trajanjem rezultatov, skupnimi odvzemi , sekvestracijo ali biogenim zmanjšanjem emisij, kot je ustrezno, neto koristmi , podrobnim mehanizmom odgovornosti in odgovorno pravno ali fizično osebo, dokazom, da dejavnost izpolnjuje trajnostne cilje, in količino certificiranih enot , ki so v skladu z merili kakovosti iz te uredbe. Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za podrobnejšo opredelitev ali spremembo Priloge II, v kateri so navedene osnovne informacije, ki jih morajo vsebovati certifikati.

Sprememba 33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(22)

Za zagotovitev natančnega, zanesljivega in preglednega preverjanja bi morali imeti certifikacijski organi, odgovorni za certificiranje dejavnosti odvzema ogljika , potrebne kompetence in spretnosti ter bi jih morali akreditirati nacionalni akreditacijski organi v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta. Da bi se certifikacijski organi izognili morebitnim navzkrižjem interesov, bi morali biti popolnoma neodvisni od upravljavca, ki izvaja dejavnost odvzema ogljika , ki je predmet certificiranja. Države članice bi morale poleg tega prispevati k zagotavljanju pravilnega izvajanja postopka certificiranja z nadzorom delovanja certifikacijskih organov, ki jih akreditirajo nacionalni akreditacijski organ, in s sporočanjem zadevnih ugotovljenih neskladnosti shem certificiranja. (32)

(22)

Za zagotovitev natančnega, zanesljivega in preglednega preverjanja bi morali imeti certifikacijski organi, odgovorni za certificiranje dejavnosti, potrebne kompetence in spretnosti ter bi jih morali akreditirati nacionalni akreditacijski organi v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta. Da bi se certifikacijski organi izognili morebitnim navzkrižjem interesov, bi morali biti tudi popolnoma pravno in finančno neodvisni od upravljavca, ki izvaja dejavnost, ki je predmet certificiranja. Države članice , in kjer je to ustrezno, regionalni organi, bi morali poleg tega prispevati k zagotavljanju pravilnega izvajanja postopka certificiranja z nadzorom delovanja certifikacijskih organov, ki jih akreditirajo nacionalni akreditacijski organ, in s sporočanjem zadevnih ugotovljenih neskladnosti shem certificiranja. (32)

Sprememba 34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(23)

Za dokazovanje skladnosti s to uredbo bi morali upravljavci uporabljati sheme certificiranja. Zato bi morale sheme certificiranja delovati na podlagi zanesljivih in preglednih pravil in postopkov ter zagotavljati natančnost, zanesljivost, celovitost in nezatajljivost izvora ter zaščito pred goljufijami pri informacijah in podatkih, ki jih predložijo upravljavci. Zagotoviti bi morali tudi pravilno obračunavanje preverjenih enot za odvzem ogljika , zlasti s preprečevanjem dvojnega štetja. V ta namen bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje izvedbenih aktov, vključno z ustreznimi standardi zanesljivosti, preglednosti, obračunavanja in neodvisne presoje, ki jih morajo uporabljati sheme certificiranja, da se zagotovi potrebna pravna varnost glede pravil, ki se uporabljajo za upravljavce in sheme certificiranja. Da bi se zagotovil stroškovno učinkovit postopek certificiranja, bi moral biti cilj teh harmoniziranih tehničnih pravil o certificiranju tudi zmanjšanje nepotrebnega upravnega bremena za upravljavce ali skupino upravljavcev, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP), vključno z malimi kmeti in gozdarji.

(23)

Za dokazovanje skladnosti s to uredbo bi morali upravljavci uporabljati sheme certificiranja. Zato bi morale sheme certificiranja delovati na podlagi zanesljivih in preglednih pravil in postopkov ter zagotavljati natančnost, zanesljivost, celovitost in nezatajljivost izvora ter zaščito pred goljufijami pri informacijah in podatkih, ki jih predložijo upravljavci. Zagotoviti bi morali tudi pravilno obračunavanje preverjenih enot , ustvarjenih s certificirano dejavnostjo , zlasti s preprečevanjem dvojnega štetja. V ta namen bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje izvedbenih aktov, vključno z ustreznimi standardi zanesljivosti, preglednosti, obračunavanja in neodvisne presoje, ki jih morajo uporabljati sheme certificiranja, da se zagotovi potrebna pravna varnost glede pravil, ki se uporabljajo za upravljavce in sheme certificiranja. Da bi se zagotovil stroškovno učinkovit postopek certificiranja, bi moral biti cilj teh harmoniziranih tehničnih pravil o certificiranju tudi zmanjšanje nepotrebnega upravnega bremena za upravljavce ali skupino upravljavcev, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP), vključno z malimi kmeti in gozdarji.

Sprememba 35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(24)

Za zagotovitev zanesljivega in usklajenega nadzora certificiranja bi morala imeti Komisija možnost, da sprejme sklepe o priznanju shem certificiranja, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, tudi glede tehnične usposobljenosti, zanesljivosti, preglednosti in neodvisne presoje. Taki sklepi o priznanju bi morali biti časovno omejeni. V ta namen bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje izvedbenih aktov o vsebini in postopkih priznanja shem certificiranja s strani Unije.

(24)

Za zagotovitev zanesljivega in usklajenega nadzora certificiranja bi morala imeti Komisija možnost, da sprejme sklepe o priznanju shem certificiranja, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, tudi glede tehnične usposobljenosti, zanesljivosti, preglednosti in neodvisne presoje. Taki sklepi o priznanju bi morali biti časovno omejeni in javno dostopni . V ta namen bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje izvedbenih aktov o vsebini in postopkih priznanja shem certificiranja s strani Unije.

Sprememba 36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(26)

Sheme certificiranja bi morale vzpostaviti in vzdrževati interoperabilne javne registre , da bi zagotovile preglednost in popolno sledljivost certifikatov o odvzemu ogljika ter preprečile tveganje goljufij in dvojnega štetja. Do goljufije lahko pride, če je za isto dejavnost odvzema ogljika izdan več kot en certifikat, ker je bila dejavnost registrirana v dveh različnih shemah certificiranja ali je bila dvakrat registrirana v istem sistemu. Do goljufije lahko pride tudi, če se isti certifikat večkrat uporabi za isti zahtevek, ki temelji na dejavnosti odvzema ogljika ali enoti za odvzem ogljika . V registrih bi morali biti hranjeni dokumenti iz postopka certificiranja odvzemov ogljika , vključno s  povzetki poročil o certifikacijski presoji in ponovni certifikacijski presoji, certifikati in posodobljenimi certifikati , ter bi jih bilo treba dati na voljo javnosti v  elektronski obliki . V registre bi bilo treba vpisati tudi certificirane enote za odvzem ogljika , ki izpolnjujejo merila kakovosti Unije. Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje izvedbenih pravil, v katerih so določeni standardi in tehnična pravila o delovanju in interoperabilnosti navedenih registrov .

(26)

Komisija bi morala vzpostaviti in vzdrževati interoperabilen in javni register Unije , da bi zagotovila preglednost , verodostojnost in popolno sledljivost certifikatov ter preprečila tveganje goljufij in dvojnega štetja. Do goljufije lahko pride, če je za isto dejavnost izdan več kot en certifikat, ker je bila dejavnost registrirana v dveh različnih shemah certificiranja ali je bila dvakrat registrirana v istem sistemu. Do goljufije lahko pride tudi, če se isti certifikat večkrat uporabi za isti zahtevek, ki temelji na dejavnosti ali enoti . Dostop do vseh informacij v registru Unije in njihovo iskanje bi morala biti enostavna . Sheme certificiranja bi morale Komisiji posredovati vse informacije, ki morajo biti v registru Unije shranjene in javno dostopne v elektronski obliki. Take informacije bi morale vključevati dokumente iz postopka certificiranja, vključno s  poročili o certifikacijski presoji in ponovni certifikacijski presoji, certifikati in posodobljenimi certifikati ter informacijami, ki jih vsebujejo, trenutnim statusom posamezne certificirane enote, na primer ali je aktivna, opuščena/ v  uporabi ali potekla, in po potrebi dnevnikom transakcij, pa tudi sedanjim imetnikom in namenom posameznega certifikata in ceno, plačano upravljavcu . Pred vzpostavitvijo javnega registra Unije bi se morale v certifikacijskih shemah, ki jih priznava Komisija, vzdrževati in hraniti vse informacije, za katere se zahteva , da se hranijo in da so kasneje javno dostopne v registru Unije. Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje izvedbenih pravil o strukturi , formatu in tehničnih podrobnostih registra Unije in pravilih in postopkih za certifikacijske sheme za zagotavljanje informacij v registru Unije .

Sprememba 37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(27)

Sheme certificiranja imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju dokazov o skladnosti z merili kakovosti za odvzeme ogljika. Zato je primerno, da Komisija od shem certificiranja zahteva, da redno poročajo o svojih dejavnostih. Taka poročila bi bilo treba objaviti v celoti ali po potrebi v  zbirni obliki , da se poveča preglednost in izboljša nadzor s strani Komisije. S takimi poročili bi Komisija tudi pridobila informacije, ki jih potrebuje za poročanje o delovanju shem certificiranja, da bi opredelila dobre prakse in po potrebi pripravila predlog za nadaljnje spodbujanje takih dobrih praks. Za zagotovitev primerljivega in doslednega poročanja bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje izvedbenih aktov, v katerih so določene tehnične podrobnosti o vsebini in obliki poročil, ki jih pripravijo sheme certificiranja.

(27)

Sheme certificiranja imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju dokazov o skladnosti z merili kakovosti za odvzeme ogljika. Zato je primerno, da Komisija od shem certificiranja zahteva, da redno poročajo o svojih dejavnostih. Taka poročila bi bilo treba objaviti v celoti ali , kadar je to potrebno, za ohranitev zaupnosti poslovno občutljivih informacij v  skladu z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom, brez teh poslovno občutljivih informacij , da se povečajo javna preglednost , zaupanje, sledljivost in nadzor ter izboljša nadzor s strani Komisije. S takimi poročili bi Komisija tudi pridobila informacije, ki jih potrebuje za poročanje o delovanju shem certificiranja, da bi opredelila dobre prakse in po potrebi pripravila predlog za nadaljnje spodbujanje takih dobrih praks. Za zagotovitev primerljivega in doslednega poročanja bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje izvedbenih aktov, v katerih so določene tehnične podrobnosti o vsebini in obliki poročil, ki jih pripravijo sheme certificiranja.

Sprememba 38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(28)

Da bi lahko upravljavci standardizirano in stroškovno učinkovito uporabljali merila kakovosti iz te uredbe ter pri tem upoštevali posebnosti različnih dejavnosti odvzema ogljika , bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnih metodologij certificiranja za različne vrste dejavnosti odvzema ogljika . Komisija bi morala biti tudi sposobna spremeniti Prilogo II, v kateri so navedene osnovne informacije, ki jih morajo vsebovati certifikati. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje34. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se nanašajo na pripravo delegiranih aktov.

(28)

Da bi lahko upravljavci standardizirano in stroškovno učinkovito uporabljali merila kakovosti iz te uredbe ter pri tem upoštevali posebnosti različnih dejavnosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnih metodologij certificiranja za različne vrste dejavnosti. Komisija bi morala biti tudi sposobna spremeniti Prilogo II, v kateri so navedene osnovne informacije, ki jih morajo vsebovati certifikati. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov in prek javnih posvetovanj glede vseh osnutkov delegiranih aktov, ki morajo trajati vsaj štiri tedne , in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje34. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se nanašajo na pripravo delegiranih aktov.

Sprememba 39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(30)

Komisija bi morala pregledati izvajanje te uredbe tri leta po začetku njene veljavnosti in nato najpozneje šest mesecev po pregledu globalnega stanja, dogovorjenem v skladu s členom  14 Pariškega sporazuma. Pri teh pregledih bi bilo treba upoštevati ustrezen razvoj zakonodaje Unije, tehnološki in znanstveni napredek ter razvoj trga na področju odvzemov ogljika in prehranske varnosti, vključno z razpoložljivostjo in cenovno dostopnostjo hrane, ter se opreti na rezultate pregleda globalnega stanja izvajanja Pariškega sporazuma.

(30)

Komisija bi morala pregledati izvajanje te uredbe tri leta po začetku njene veljavnosti in nato najpozneje šest mesecev po pregledu globalnega stanja, dogovorjenem na podlagi člena  14 Pariškega sporazuma. Pri teh pregledih bi bilo treba upoštevati ustrezen razvoj zakonodaje Unije, tehnološki in znanstveni napredek ter razvoj trga na področju odvzemov ogljika , ogljičnega kmetovanja in shranjevanja ogljika v izdelkih in prehranske varnosti, vključno z razpoložljivostjo in cenovno dostopnostjo hrane, ter se opreti na rezultate pregleda globalnega stanja izvajanja Pariškega sporazuma.

Sprememba 40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 31

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(31)

Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, in sicer spodbujanja uvajanja visokokakovostnih odvzemov ogljika ob hkratnem zmanjšanju tveganja zelenega zavajanja, zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa pa je mogoče te cilje bolje doseči na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(31)

Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, in sicer spodbujanja uvajanja visokokakovostnih odvzemov ogljika ter ogljičnega kmetovanja ob hkratnem zmanjšanju tveganja zelenega zavajanja, zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa pa je mogoče te cilje lažje doseči na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

Sprememba 41

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Cilj te uredbe je upravljavcem ali skupinam upravljavcev olajšati uvajanje odvzemov ogljika. V ta namen ta uredba vzpostavlja prostovoljni okvir Unije za certificiranje odvzemov ogljika z določitvijo:

1.   Cilj te uredbe je upravljavcem ali skupinam upravljavcev olajšati uvajanje in povečanje odvzemov ogljika , ogljičnega kmetovanja in shranjevanja ogljika v izdelkih in jih spodbujati pri tem, kot dopolnilo trajnemu in postopnemu zmanjšanju antropogenih emisij toplogrednih plinov v vseh sektorjih, da se dosežejo splošni in posamezni cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119 in cilji Pariškega sporazuma . V ta namen ta uredba vzpostavlja prostovoljni okvir Unije za certificiranje odvzemov ogljika , ogljično kmetovanje in shranjevanje ogljika v izdelkih z določitvijo:

Sprememba 42

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

meril kakovosti za dejavnosti odvzema ogljika , ki se izvajajo v Uniji;

(a)

meril kakovosti za dejavnosti, ki se izvajajo v Uniji;

Sprememba 43

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

pravil za preverjanje in certificiranje odvzemov ogljika ;

(b)

pravil za preverjanje in certificiranje dejavnosti ;

Sprememba 44

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka c a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ca)

pravil za izdajanje in uporabo certificiranih enot.

Sprememba 45

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Ta prostovoljni okvir Unije za certificiranje odvzemov ogljika se ne uporablja za emisije, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, razen za shranjevanje emisij ogljikovega dioksida iz trajnostne biomase, za katere velja ničelna stopnja v skladu s Prilogo IV k Direktivi.

2.   Ta prostovoljni okvir Unije za certificiranje odvzemov ogljika , ogljično kmetovanje in shranjevane ogljika v izdelkih se ne uporablja za emisije, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, razen za shranjevanje emisij ogljikovega dioksida iz trajnostne biomase, ki izpolnjujejo trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, določena v direktivi (EU) 2018/2001 in za katere velja ničelna stopnja v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2003/87/ES .

Sprememba 46

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Če sta Unija in tretja država sklenili pravno zavezujoč sporazum o atmosferskem ali biogenem ogljiku, zajetem v Uniji, vendar geološko shranjenem v članici EGP ali tretji državi, ki meji na Unijo, in v tej članici EGP ali tretji državi veljajo enake pravne zahteve, kot so določene v Direktivi 2009/31/ES, se za te zajete emisije uporablja ta uredba.

Sprememba 47

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

„odvzem ogljika“ pomeni ali shranjevanje atmosferskega ali biogenega ogljika v geoloških skladiščih ogljika, skladiščih biogenega ogljika , izdelkih in materialih z  dolgo življenjsko dobo ter morskem okolju ali zmanjšanje sproščanja ogljika iz skladišč biogenega ogljika v ozračje;

(a)

„odvzem ogljika“ pomeni trajno shranjevanje atmosferskega ali biogenega ogljika za več stoletij , ki ni kombinirano z  izboljšanim pridobivanjem ogljikovodikov;

Sprememba 48

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(aa)

„zmanjševanje emisij z ogljičnim kmetovanjem“ pomeni dejavnost, ki je sestavljena iz ene ali več praks ali postopkov ogljičnega kmetovanja upravljavca, katerih rezultat je zmanjšanje izpusta ogljika iz skladišča biogenega ogljika, zmanjšanje sproščanja dušikovega oksida iz kmetijskih zemljišč, ali zaradi ravnanja z gnojem ali zmanjšanje sproščanja metana zaradi črevesne fermentacije ali ravnanja z gnojem;

Sprememba 49

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

„dejavnost odvzema ogljika“ pomeni eno ali več praks ali postopkov, ki jih izvaja upravljavec in katerih rezultat je trajno shranjevanje ogljika, povečanje zajemanja ogljika v skladišču biogenega ogljika, zmanjšanje sproščanja ogljika iz skladišča biogenega ogljika v ozračje, ali shranjevanje atmosferskega ali biogenega ogljika v izdelkih ali materialih z dolgo življenjsko dobo;

črtano

Sprememba 50

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)

„skladišče biogenega ogljika“ pomeni nadzemno biomaso, podzemno biomaso, opad, odmrli les in organski ogljik v tleh iz točk (a) do ( e ) dela B Priloge I k Uredbi 2018/841;

(c)

„skladišče biogenega ogljika“ pomeni živo biomaso, opad, odmrli les , odmrlo organsko snov, mineralna tla in organska tla iz točk (a) do ( f ) dela B Priloge I k Uredbi 2018/841;

Sprememba 51

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)

„upravljavec“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki upravlja ali nadzoruje dejavnost odvzema ogljika ali na katero je bilo preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje glede tehničnega delovanja dejavnosti;

(d)

„upravljavec“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki upravlja ali nadzoruje dejavnost , vključno z javnimi subjekti in javnimi organi, ali na katero je bilo preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje glede tehničnega delovanja dejavnosti; v primeru dejavnosti ogljičnega kmetovanja je upravljavec kmet, kot je opredeljeno v členu 3(1) Uredbe (EU)2021/2115, ali lastnik ali upravljavec gozdov, kot je opredeljeno v nacionalni zakonodaji, ali javni subjekt ali javni organ;

Sprememba 52

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)

„skupina upravljavcev“ pomeni pravno osebo, ki zastopa več kot enega upravljavca in je odgovorna za zagotavljanje skladnosti teh upravljavcev s to uredbo;

(e)

„skupina upravljavcev“ pomeni pravno osebo, ki zastopa več kot enega upravljavca in je odgovorna za zagotavljanje skladnosti teh upravljavcev s to uredbo; v primeru dejavnosti ogljičnega kmetovanja „skupina upravljavcev“ pomeni zadrugo ali pravno osebo, ki zastopa več kot enega kmeta, lastnika ali upravljavca gozdov, ali javne subjekte, ali javne organe, ali organizacije proizvajalcev, ali skupine proizvajalcev;

Sprememba 53

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka f

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(f)

„obdobje spremljanja“ pomeni obdobje, katerega trajanje je določeno glede na vrsto dejavnosti odvzema ogljika in v katerem upravljavec spremlja shranjevanje ogljika;

(f)

„obdobje spremljanja“ pomeni obdobje, katerega trajanje je določeno za vsako vrsto dejavnosti v skladu s členom 6 in v katerem upravljavec ali skupina upravljavcev spremlja shranjevanje ogljika in nosi odgovornost ;

Sprememba 54

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka g

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(g)

„trajno shranjevanje ogljika“ pomeni dejavnost odvzema ogljika , pri kateri se v običajnih okoliščinah in ob uporabi ustreznih praks upravljanja shranjuje atmosferski ali biogeni ogljik za več stoletij, vključno z  bioenergijo z zajemanjem in shranjevanjem ogljika ter neposrednim zajemanjem in shranjevanjem ogljika iz zraka ;

(g)

„trajno shranjevanje ogljika“ pomeni dejavnost , sestavljeno iz ene ali več praks ali postopkov, ki jih izvaja upravljavec , pri katerih se v običajnih okoliščinah in ob uporabi ustreznih praks upravljanja shranjuje atmosferski ali biogeni ogljik z  geološkim shranjevanjem CO2 ali trajno vezano mineralizacijo ogljika;

Sprememba 55

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka h

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(h)

„sekvestracija ogljika v kmetijske površine“ pomeni dejavnost odvzema ogljika v zvezi z gospodarjenjem z zemljišči, katere rezultat je povečanje shranjevanja ogljika v živi biomasi , mrtvi organski snovi in tleh z  izboljšanjem zajemanja ogljika in/ali zmanjšanjem izpusta ogljika v ozračje ;

(h)

„ogljično kmetovanje“ pomeni dejavnost , povezano z gospodarjenjem z zemljišči, upravljanjem obalnih območij ali živinorejo, katere rezultat je sekvestracija ogljika z ogljičnim kmetovanje , ali zmanjšanje emisij z  ogljičnim kmetovanjem v obdobju vsaj petih let ;

Sprememba 56

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka h a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ha)

„sekvestracija ogljika z ogljičnim kmetovanjem“ pomeni dejavnost, povezano z gospodarjenjem z zemljišči v podkategorijah sektorja raba zemljišč in sprememba rabe zemljišč ter gozdarstvo iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2018/841, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2023/839, ali dejavnost, povezano z upravljanjem obalnih območij, ki jo sestavljajo ena ali več praks ali postopkov ogljičnega kmetovanje, ki jih izvaja upravljavec in ki povzroči povečanje atmosferskega ali biogenega ogljika, shranjenega v skladiščih biogenega ogljika s povečanjem zajemanja ogljika, kot je opredeljeno glede na dejavnost v metodologiji certificiranja;

Sprememba 57

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(i)

„shranjevanje ogljika v izdelkih“ pomeni dejavnost odvzema ogljika , pri kateri se atmosferski in biogeni ogljik shranjuje v  izdelkih ali materialih z dolgo življenjsko dobo;

(i)

„shranjevanje ogljika v izdelkih“ pomeni dejavnost , sestavljeno iz ene ali več praks ali postopkov , ki jih izvaja upravljavec in zagotavlja dolgoročno shranjevanje atmosferskega in biogenega ogljika v  pridobljenih lesnih proizvodih ali materialih z dolgo življenjsko dobo za gradnjo za vsaj pet desetletij na način, ki je v skladu s preostalimi okoljskimi cilji Unije in z Uredbo (EU) 2018/841 in smernicami IPCC, ki jih je sprejela Konferenca pogodbenic UNFCCC ali Konferenca pogodbenic, ki ima vlogo zasedanja pogodbenic Pariškega sporazuma ;

Sprememba 58

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka i a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ia)

„geološko shranjevanje CO2“ pomeni geološko shranjevanje CO2, kot je opredeljeno v členu 3(1) Direktive 2009/31/ES;

Sprememba 59

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka n

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(n)

„certifikat“ pomeni izjavo o skladnosti, ki jo izda certifikacijski organ in potrjuje, da je dejavnost odvzema ogljika skladna s to uredbo;

(n)

„certifikat“ pomeni izjavo o skladnosti, ki jo izda certifikacijski organ in potrjuje, da je dejavnost skladna s to uredbo;

Sprememba 60

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka o

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(o)

„enota za odvzem ogljika“ pomeni eno tono koristi neto certificiranega odvzema ogljika, ustvarjene z  dejavnostjo odvzema ogljika in registrirane s shemo certificiranja.

(o)

„enota za odvzem ogljika“ pomeni eno tono koristi neto certificiranega odvzema ogljika, ustvarjene z  odvzemi ogljika in registrirane s shemo certificiranja;

Sprememba 61

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka o a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(oa)

„preobrat“ pomeni prostovoljno ali neprostovoljno sproščanje ogljika nazaj v ozračje; v primeru geološkega shranjevanja CO2 ima „preobrat“ enak pomen kot uhajanje, kot opredeljuje člen 3(5) Direktive 2009/31/ES, ali med prevozom CO2;

Sprememba 62

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka o b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ob)

„enota sekvestracije ogljika z ogljičnim kmetovanjem“ pomeni eno tono koristi neto certificirane sekvestracije ogljika z ogljičnim kmetovanjem, ustvarjene s sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem;

Sprememba 63

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka o c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(oc)

„proizvodna enota shranjenega ogljika“ pomeni eno tono koristi neto certificirane sekvestracije ogljika, ki je nastala s shranjevanjem ogljika v izdelkih in je registrirana s shemo certificiranja;

Sprememba 64

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka o d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(od)

„enota za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem“ pomeni eno tono koristi neto certificiranega zmanjšanja ogljika z ogljičnim kmetovanjem, koristi neto zmanjšanja emisij dušika z ogljičnim kmetovanjem ali koristi neto zmanjšanja metana z ogljičnim kmetovanjem, ki jo ustvari zmanjšanje misij z ogljičnim kmetovanjem in je registrirana v certifikacijski shemi ter je ločena in opredeljena kot „enota za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem – ogljik“, „enota za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem – dušik“, ali „enota za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem – metan“;

Sprememba 65

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Odvzemi ogljika so upravičeni do certificiranja v skladu s to uredbo , če izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

Odvzemi ogljika , ogljično kmetovanje ali shranjevanje ogljika v izdelkih so upravičeni do certificiranja na podlagi te uredbe , če izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

Sprememba 66

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

nastanejo pri dejavnosti odvzema ogljika, ki je v skladu z merili kakovosti iz členov 4 do 7;

(a)

so v skladu z merili kakovosti iz členov 4 do 7;

Sprememba 67

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(aa)

izpolnjujejo pravila o uporabi enot iz člena 3a;

Sprememba 68

Predlog uredbeurrent

Člen 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Člen 3a

 

Pravila za izdajanje in uporabo enot

 

1.     Enote sekvestracije ogljika in zmanjševanja emisij z ogljičnim kmetovanjem se izdajo vsako leto do 31. decembra, pod pogojem, da letni pregled spremljanja ne pokaže neskladnosti z zahtevami iz te uredbe in ne kaže na to, da bi se to stanje popravilo. Certifikacijski organ je odgovoren za letno preverjanje spremljanja na podlagi zanesljivih dejanskih podatkov, ki jih lahko zagotovi pravna oseba ali ustrezni organ, kot je plačilna agencija, s pomočjo identifikacijskega sistema za kmetijske parcele iz člena 68 Uredbe (EU) 2021/2116. Letni pregled spremljanja se izvede vsako leto do 15. oktobra. Certifikacijski organ posreduje podatke o vsaki neskladnosti ali spremembi certifikacijske sheme v enem mesecu po pregledu spremljanja.

 

2.     Pri vsaki uporabi enot se zagotovi najvišja celovitost blaženja podnebnih sprememb in privede do splošne nižje koncentracije emisij toplogrednih plinov v ozračju. Vsi odvzemi, sekvestracija in zmanjšanja emisij, ustvarjeni na podlagi te uredbe, prispevajo k doseganju nacionalno določenih prispevkov Unije in podnebnih ciljev ter ciljev, določenih v Uredbi (EU) 2021/1119, ter ne prispevajo k doseganju nacionalno določenih prispevkov tretje države.

 

3.     Certificirane enote ne uporablja ali zahteva več kot ena pravna ali fizična oseba v vsakem trenutku in se v nobenem trenutku ne obračuna v evidenci toplogrednih plinov več kot ene države članice.

 

4.     Enote za odvzem ogljika, enote za sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem, enote za zmanjševanje emisij z ogljičnim kmetovanjem in enote shranjevanja ogljika v izdelkih se med seboj razlikujejo.

 

5.    Podjetje uporablja enote, certificirane na podlagi te uredbe, za zahtevke za prostovoljno kompenzacijo, izravnavo, ali zmanjšanje v svojih poročilih o evidenci toplogrednih plinov gospodarskih družb pod istimi pogoji, kot so določeni za uporabo enot za poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov v Direktivi 2005/29/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU).../... Evropskega parlamenta in Sveta [krepitev vloge potrošnikov za zeleni prehod]. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16, da bi dopolnili to uredbo, s tem da se določijo podrobnosti iz tega odstavka.

 

6.     V skladu s klavzulo o pregledu iz člena 30(5) Direktive 2003/87/ES Komisija do 31. julija 2026 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu ter po potrebi priloži zakonodajni predlog in oceno vpliva, o tem, kako bi lahko obračunavali negativne emisije toplogrednih plinov, ki so odvzeti iz ozračja in varno ter trajno shranjeni, in kako bi lahko te negativne emisije po potrebi vključili v trgovanje z emisijami, tudi z jasnim področjem uporabe ter strogimi merili za tako vključitev in zaščitnimi ukrepi, da bi zagotovili, da taki odvzemi ne bodo nadomestili potrebnega zmanjšanja emisij v skladu s podnebnimi cilji Unije iz Uredbe (EU) 2021/1119.

Sprememba 69

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Neto korist odvzema ogljika = CRref. vrednost – CRskupaj – TPGpovečanje > 0

Neto korist odvzema ogljika = CRref. vrednost – CRskupaj – TGPpovezani > 0

Sprememba 70

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)

TPGpovečanje je povečanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov, razen tistih iz skladišč biogenega ogljika v primeru sekvestracije ogljika v kmetijske površine , ki so posledica izvajanja dejavnosti odvzema ogljika.

(c)

TPGpovezani je povečanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu dejavnosti, ki so posledica izvajanja dejavnosti odvzema ogljika , izračunanih v skladu s protokoli iz smernic IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov. To med drugim vključuje emisije, ki izhajajo iz uporabe energije, prometa, vnosa materialov, učinkov nadomestitve zaradi konkurenčnega povpraševanja po energiji ali odpadni toploti ter neposredne in posredne spremembe rabe zemljišč, in zajema tako učinke v Uniji kot zunaj nje. Certificiranje dejavnosti odvzema ogljika, ki temelji na shranjevanju CO2 iz trajnostne biomase, ne vodi do povečanja zmogljivosti naprave preko tistega, kar je potrebno za zajemanje in shranjevanje ogljika.

Sprememba 71

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.    V primeru sekvestracije ogljika v kmetijske površine se CRref. vrednost in CRskupaj razumeta kot neto odvzemi ali emisije toplogrednih plinov v skladu s pravili za obračunavanje iz Uredbe (EU) 2018/841 .

2.    Dejavnost ogljičnega kmetovanja zagotavlja neto koristi, ki se količinsko opredelijo z naslednjimi formulami:

 

Korist neto sekvestracije ogljika z ogljičnim kmetovanjem = (CSref. vrednost – CSskupaj) – TGPpovezani > 0, kjer:

 

(a)

CSref. vrednost je sekvestracija ogljika na podlagi referenčne vrednosti;

 

(b)

CSskupaj je skupna sekvestracija ogljika pri dejavnosti ogljičnega kmetovanja;

 

(c)

TGPpovezani so neposredne in posredne emisije toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu dejavnosti, ki so posledica izvajanja dejavnosti ogljičnega tekmovanja. To med drugim vključuje emisije, ki izhajajo iz uporabe energije, prometa, vnosov materialov ter neposredne in posredne spremembe rabe zemljišč, in zajema tako učinke v Uniji kot zunaj nje.

 

Korist neto zmanjšanja ogljika z ogljičnim kmetovanjem = (RCref. vrednost – RCskupaj – TGPpovezani) > 0

 

Korist neto zmanjšanja dušika z ogljičnim kmetovanjem = (N2Oref. vrednost – N2Oskupaj – TGPpovezani) > 0

 

Korist neto zmanjšanja metana z ogljičnim kmetovanjem = (CH4ref. vrednost – CH4skupaj – TGPpovezani) > 0

 

pri čemer:

 

(a)

RCref. vrednost so emisije ogljika na podlagi referenčne vrednosti;

 

(b)

RCskupaj je skupno zmanjšanje emisij ogljika, ki je bilo doseženo z izvajanjem dejavnosti ogljičnega kmetovanja;

 

(c)

TGPpovezani so neposredne in posredne emisije toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu dejavnosti, ki so posledica izvajanja dejavnosti ogljičnega kmetovanja. To med drugim vključuje emisije, ki izhajajo iz uporabe energije, prometa, vnosa materialov ter neposredne in posredne spremembe rabe zemljišč, in zajema tako učinke v Uniji kot zunaj nje;

 

(d)

N2Oreferenčna vrednost so emisije N2O na podlagi referenčne vrednosti zaradi uporabe gnojil ali gnoja;

 

(e)

N2Oskupaj je skupno zmanjšanje emisij N2O zaradi uporabe gnojila ali ravnanja z gnojem, ki ga je mogoče neposredno pripisati dejavnosti;

 

(f)

CH4referenčna vrednost so emisije CH4 na podlagi referenčne vrednosti zaradi črevesne fermentacije ali ravnanja z gnojem;

 

(g)

CH4skupaj je skupno zmanjšanje emisij CH4 zaradi uporabe gnojila ali ravnanja z gnojem, ki ga je mogoče neposredno pripisati dejavnosti;

 

Če dejavnost ustvarja tako sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem kot zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, se v registru iz člena 12 zagotovi razlikovanje med ustreznimi enotami sekvestracije z ogljičnim kmetovanjem in enotami zmanjšanja emisij z ogljičnim kmetovanjem.

 

V primeru ogljičnega kmetovanja obseg količin iz CSref. vrednost in CSskupaj ustreza neto odvzemom toplogrednih plinov, vključenim v področje uporabe Uredbe (EU) 2018/841, obseg količin iz RCref. vrednost in RCskupaj pa ustreza neto emisijam toplogrednih plinov iz skladišč biogenega ogljika, kot so določene v točkah (e) do (f) oddelka B Priloge I k Uredbi (EU) 2018/841.

 

Obseg količin iz N2Oref. vrednost in N2Oskupaj ustreza emisijam toplogrednih plinov iz vrste virov IPCC 4B 10 – 12 (upravljanje gnoja) in 4D (kmetijska tla).

 

Obseg količin, navedenih v bazi CH4ref. vrednost in CH4skupaj ustreza emisijam toplogrednih plinov iz vrste virov IPCC 4A (črevesna fermentacija) in 4B 1–9 (upravljanje gnoja).

Sprememba 72

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Dejavnost shranjevanja ogljika v izdelkih zagotavlja korist neto shranjevanja ogljika v izdelkih, ki se količinsko opredeli z naslednjo formulo:

 

Korist neto sekvestracije ogljika v izdelku = CPSref. vrednost – CPSskupaj – TGPpovezani > 0

 

(a)

CPSref. vrednost je sekvestriran ogljik v izdelku na podlagi referenčne vrednosti;

 

(b)

CPSskupaj je celotni sekvestrirani ogljik v izdelku dejavnosti;

 

(c)

TGPpovezani je povečanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu dejavnosti, ki so posledica izvajanja dejavnosti odvzema ogljika. To med drugim vključuje emisije, ki izhajajo iz uporabe energije, prometa, vnosa materialov, učinkov nadomestitev zaradi konkurenčnega povpraševanja po energiji ali odpadni toploti, ter neposredne in posredne spremembe rabe zemljišč, in zajema tako učinke v Uniji kot zunaj nje.

Sprememba 73

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Količine iz odstavka 1, točke (a), (b) in (c), se označijo z negativnim predznakom (–), če gre za neto odvzeme toplogrednih plinov, in s pozitivnim predznakom (+), če gre za neto emisije toplogrednih plinov; izražene so v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida.

3.   Količine iz odstavka 1, točke (a), (b) in (c), v odstavku 2, točke (a), (b), (c), (d), (e), (f) in (g) ter odstavku 2a, točke (a), (b) in (c), se označijo z negativnim predznakom (–), če gre za neto odvzeme toplogrednih plinov ali v primeru zmanjšanj emisij z ogljičnim kmetovanjem in neto zmanjšanj toplogrednih plinov, in s pozitivnim predznakom (+), če gre za neto emisije toplogrednih plinov, ter so izražene v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida.

Sprememba 74

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.   Odvzemi ogljika se količinsko opredelijo na ustrezen, natančen, popoln, dosleden in pregleden način.

4.   Odvzem ogljika , ogljično kmetovanje in shranjevanje ogljika v izdelkih se količinsko opredelijo na ustrezen, natančen, popoln, dosleden in pregleden način. Negotovosti pri količinski opredelitvi odvzema ogljika se ustrezno sporočijo in upoštevajo v okviru metodologij certificiranja na konservativen način, sorazmerno z ravnjo negotovosti ter v skladu s priznanimi statističnimi pristopi in najnovejšimi razpoložljivimi dokazi.

Sprememba 75

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5.   Referenčna vrednost ustreza standardni uspešnosti odvzema ogljika pri primerljivih dejavnostih v podobnih socialnih, gospodarskih, okoljskih in tehnoloških okoliščinah ter upošteva geografski okvir.

5.    V primeru odvzema ogljika ali shranjevanja ogljika v izdelkih je standardizirana referenčna vrednost reprezentativna za uspešnost sedanjih splošnih praks, ki ustreza stanju tehnike, pri primerljivih dejavnostih v podobnih socialnih, gospodarskih, okoljskih, naravnih in tehnoloških okoliščinah ter upošteva geografski okvir.

Sprememba 76

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 5a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

5a.     V primeru ogljičnega kmetovanja standardizirana referenčna vrednost ustreza uspešnosti sedanjih splošnih praks pri primerljivih dejavnostih v podobnih socialnih, gospodarskih, okoljskih in tehnoloških okoliščinah ter upošteva geografski okvir. V primeru sekvestracije z ogljičnim kmetovanjem izračun stndardizirane referenčne vrednosti ne upošteva tistih sedanjih splošnih praks primerljivih dejavnosti sekvestracije z ogljičnim kmetovanjem, ki imajo za posledico neto emisije toplogrednih plinov. V primeru sekvestracije z ogljičnim kmetovanjem izračun stndardizirane referenčne vrednosti ne upošteva tistih sedanjih splošnih praks primerljivih dejavnosti zmanjšanja emisij z ogljičnim kmetovanjem, ki imajo za posledico povečanje neto emisij toplogrednih plinov. Pri ustreznih metodologijah se po potrebi razlikuje med statičnimi in dinamičnimi osnovnimi referenčnimi vrednostmi.

Sprememba 77

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 6

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

6.   Z odstopanjem od odstavka 5, kadar je to ustrezno utemeljeno, lahko referenčna vrednost temelji na uspešnosti odvzema ogljika pri posamezni dejavnosti.

6.   Z odstopanjem od odstavka 5, kadar je to ustrezno utemeljeno v metodologiji certificiranja, ki se uporablja, ker ni dovolj primerljivih dejavnosti, da bi lahko določili reprezentativno referenčno vrednost , lahko referenčna vrednost temelji na uspešnosti posamezne dejavnosti na začetku te dejavnosti .

Sprememba 78

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 7

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7.   Referenčna vrednost se redno posodablja.

7.    Komisija referenčno vrednost redno pregleduje in jo vsaj vsakih pet let posodobi. Referenčna vrednost za upravljavca ostane nespremenjena v celotnem obdobju spremljanja po začetku dejavnosti, vendar se ob ponovnem certificiranju pregleda in posodobi .

Sprememba 79

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

8.     Pri količinski opredelitvi odvzemov ogljika se upoštevajo negotovosti v skladu s priznanimi statističnimi pristopi.

črtano

Sprememba 80

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

9.   V podporo količinski opredelitvi odvzemov ogljika, ki nastanejo pri sekvestraciji ogljika v kmetijske površine , upravljavec ali skupina upravljavcev zbira podatke o  odvzemih ogljika in emisijah toplogrednih plinov na način, ki je združljiv z nacionalnimi evidencami toplogrednih plinov v skladu z Uredbo  (EU) 2018/841 in delom 3 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999.

9.   V podporo količinski opredelitvi ogljičnega kmetovanja , upravljavec ali skupina upravljavcev zbira podatke o  sekvestraciji ogljika in emisijah toplogrednih plinov na podlagi uporabe metodologij tretjega reda v skladu s protokoli iz smernic IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov in na način, ki je združljiv z nacionalnimi evidencami toplogrednih plinov na podlagi Uredbe  (EU) 2018/841 in delom 3 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999 ter vključuje cilj zmanjšanja upravnega bremena za male upravljavce v skladu s členom 8(3) te uredbe .

Sprememba 81

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.    Dejavnost odvzema ogljika je dodatna dejavnost. V ta namen dejavnost odvzema ogljika izpolnjuje obe naslednji merili:

1.    Vsaka dejavnost je dodatna dejavnost. V ta namen dejavnost izpolnjuje obe naslednji merili:

Sprememba 82

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

presega zakonske zahteve Unije in nacionalne zakonske zahteve;

(a)

presega zakonske zahteve Unije in nacionalne zakonske zahteve na ravni posameznega upravljavca;

Sprememba 83

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

je posledica spodbujevalnega učinka certificiranja.

(b)

spodbujevalni učinek certificiranja je potreben, da bi dejavnost postala finančno privlačna .

Sprememba 84

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)    Če je referenčna vrednost določena v skladu s členom 4(5), se šteje, da je dodatnost iz odstavka 1 izpolnjena. Če je referenčna vrednost določena v skladu s členom 4(6), se dodatnost iz odstavka 1, točki (a) in (b), dokaže s posebnimi preskusi.

(2)    Kadar je referenčna vrednost določena v skladu s členom 4(5) ali (5a) , se šteje, da je dodatnost iz odstavka 1 , točka (a), izpolnjena. Če je referenčna vrednost določena v skladu s členom 4(6), se dodatnost iz odstavka 1, točki (a) in (b), dokaže s posebnimi preskusi , določenimi kot del metodologij certificiranja iz člena 8 .

Sprememba 85

Predlog uredbe

Člen 6 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Dolgoročno shranjevanje

Zahteve glede trajanja shranjevanja, spremljanja in odgovornosti

Sprememba 86

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Upravljavec ali skupina upravljavcev dokaže, da je namen dejavnosti odvzema zagotovitev dolgoročnega shranjevanja ogljika.

1.   Upravljavec ali skupina upravljavcev zagotovi in dokaže , da je rezultat dejavnosti odvzema trajno shranjevanje ogljika.

Sprememba 87

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1a.     Upravljavec ali skupina upravljavcev zagotovi in dokaže, da je rezultat dejavnosti ogljičnega kmetovanja dolgoročna sekvestracija ogljika, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali oboje.

Sprememba 88

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1b.     Upravljavec ali skupina upravljavcev zagotovi in dokaže, da je rezultat dejavnosti shranjevanja ogljika v izdelkih dolgoročno shranjevanje ogljika.

Sprememba 89

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Za namene odstavka  1 upravljavec ali skupina upravljavcev izpolnjuje obe naslednji merili:

2.   Za namene odstavkov  1 , 1a in 1b upravljavec ali skupina upravljavcev izpolnjuje naslednji merili iz odstavkov 2a do 2e.

(a)

spremlja in ublaži vsako tveganje sproščanja shranjenega ogljika, ki se pojavi v obdobju spremljanja;

 

(b)

zanj veljajo ustrezni mehanizmi odgovornosti za obravnavo morebitnega sproščanja shranjenega ogljika, do katerega pride med obdobjem spremljanja.

 

Sprememba 90

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Upravljavec ali skupina upravljavcev spremlja in ublaži vsako tveganje sproščanja shranjenega ogljika, ki se pojavi v obdobju spremljanja, to obdobje pa se določi, kot je navedeno v nadaljevanju:

 

(a)

za dejavnosti odvzema ogljika so obdobje in zahteve spremljanja skladni s členi 13, 17 in 18 Direktive 2009/31/ES;

 

(b)

za dejavnosti ogljičnega kmetovanja obdobje in zahteve spremljanja obsegajo celotno obdobje, med katerim naj bi se rezultati dejavnosti ohranili, kot je določeno v veljavni metodologiji certificiranja;

 

(c)

za dejavnosti shranjevanja ogljika v izdelkih obdobje spremljanja zajema celotno življenjsko dobo izdelka do njenega izteka in vključno z njim.

Sprememba 91

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2b.     Upravljavec ali skupina upravljavcev ogljičnega kmetovanja lahko imenuje pravno osebo ali ustrezni organ, kot je plačilna agencija v smislu člena 9 Uredbe (EU) 2021/2116, v primeru dejavnosti ogljičnega kmetovanja, registriranih v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele, ki bo odgovoren za spremljanje, če so izpolnjene vse zahteve iz te uredbe.

Sprememba 92

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2c.     Za upravljavca ali skupino upravljavcev veljajo ustrezni mehanizmi odgovornosti; upravljavec ali skupina upravljavcev imenuje odgovorno fizično ali pravno osebo, ki bo zadolžena za obravnavo vsakršnega preobrata, tudi zaradi višje sile, kadar koli med dejavnostjo:

 

(a)

za dejavnosti odvzema ogljika je mehanizem odgovornosti skladen z mehanizmom odgovornosti, določenim v Direktivi 2009/31/ES;

 

(b)

za dejavnosti ogljičnega kmetovanja se mehanizem odgovornosti določi in odobri kot del veljavne metodologije certificiranja ter zagotovi, da se kot nadomestilo za preobrat ustvari enakovredna sekvestracija ogljika;

 

(c)

za dejavnosti shranjevanja ogljika v izdelkih se mehanizem odgovornosti določi in odobri kot del veljavne metodologije certificiranja ter zagotovi, da se kot nadomestilo za preobrat ustvari enakovredno shranjevanje ogljika.

 

Certifikacijska shema stalno spremlja in zagotavlja razpoložljivost ter pripravljenost mehanizma odgovornosti v celotnem obdobju spremljanja dejavnosti.

Sprememba 93

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2d.     V primeru preobrata se ustrezne enote začasno razveljavijo v registru certifikatov, kjer so registrirane, dokler se preobrat ne obravnava z mehanizmom odgovornosti v skladu z odstavkom 2c.

 

Kadar se preobrat ne obravnava v razumnem časovnem roku z mehanizmom odgovornosti v skladu z odstavkom 2c, veljavnost certifikata poteče in se razveljavijo ustrezne enote v registru certifikatov, kjer so registrirane.

Sprememba 94

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2 e (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2e.     Kadar je veljavnost certifikata potekla v skladu z odstavkom 2a, točka (c), upravljavec ali skupina upravljavcev plača kazen, ki odraža stroške ogljika za količino ogljika, izpuščeno v ozračje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16, da bi dopolnili to uredbo z določitvijo formule za izračun kazni in ureditve za plačilo kazni.

Sprememba 95

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine in shranjevanje ogljika v izdelkih se šteje, da se ogljik, shranjen z dejavnostjo odvzema ogljika , ob koncu obdobja spremljanja sprosti v ozračje.

3.   Za ogljično kmetovanje in shranjevanje ogljika v izdelkih se šteje, da se neto korist, ustvarjena z dejavnostjo med njeno celotno življenjsko dobo, ob koncu obdobja spremljanja sprosti v ozračje ali, v primeru, da je bilo spremljanje prekinjeno, pred koncem obdobja spremljanja, ustrezne enote pa se razveljavijo v registru certifikatov, kjer so registirane, razen če upravljavec ali skupina upravljavcev izvede ponovno certificiranje te dejavnosti in dokaže nadaljevanje dejavnosti ter obdobja spremljanja . Vendar pa dejavnost ogljičnega kmetovanja ne sme povzročiti zmanjšanega ponora ogljika, kot je opredeljen v Uredbi (EU) 2018/841, v primerjavi z referenčno vrednostjo po obdobju spremljanja.

Sprememba 96

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Dejavnost odvzema ogljika ima nevtralen vpliv na vse naslednje trajnostne cilje ali ustvarja vzporedne koristi zanje:

1.   Dejavnost odvzema ogljika ima vsaj nevtralen vpliv na vsakega od naslednjih trajnostnih ciljev in lahko ustvarja vzporedne koristi za enega ali več njih :

(a)

blažitev podnebnih sprememb, ki presegajo neto koristi odvzema ogljika iz člena 4(1);

(a)

blažitev podnebnih sprememb, ki presegajo neto koristi iz člena 4(1);

 

(aa)

izogibanje tveganju selitve virov CO2 v tretjih državah;

(b)

prilagajanje podnebnim spremembam;

(b)

prilagajanje podnebnim spremembam;

(c)

trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;

(c)

trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;

(d)

prehod na krožno gospodarstvo;

(d)

prehod na krožno gospodarstvo , vključno z učinkovito uporabo trajnostno pridobljenih materialov na biološki osnovi ;

(e)

preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;

(e)

preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;

(f)

varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

(f)

varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

Sprememba 97

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1a.     Dejavnost ogljičnega kmetovanja ustvarja vsaj vzporedne koristi za trajnostni cilj iz točke (f) tega odstavka in vsaj nevtralno vpliva na vsakega od trajnostnih ciljev iz točk (a) do (ea) ali lahko ustvari vzporedne koristi za enega ali več trajnostnih ciljev iz točk (a) do (ea):

 

(a)

blažitev podnebnih sprememb, ki presegajo korist neto ogljičnega kmetovanja iz člena 4(1a);

 

(b)

prilagajanje podnebnim spremembam;

 

(c)

trajnostna raba in varstvo ali izboljšanje kakovosti vode in morskih virov;

 

(d)

prehod na krožno gospodarstvo, vključno z učinkovito uporabo trajnostno pridobljenih materialov na biološki osnovi;

 

(e)

preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;

 

(ea)

preprečevanje degradacije tal, obnova tal, izboljšanje rodovitnosti tal in upravljanja hranil in živih organizmov v tleh;

 

(f)

varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

Sprememba 98

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1b.     Dejavnost shranjevanja ogljika v izdelkih ima vsaj nevtralen vpliv na vsakega od naslednjih trajnostnih ciljev in ustvarja vzporedne koristi za vsaj enega od njih:

 

(a)

blažitev podnebnih sprememb, ki presegajo korist neto ogljičnega kmetovanja iz člena 4(1a);

 

(b)

prilagajanje podnebnim spremembam;

 

(c)

trajnostna raba in varstvo ali izboljšanje kakovosti vode in morskih virov;

 

(d)

prehod na krožno gospodarstvo, vključno z učinkovito uporabo trajnostno pridobljenih materialov na biološki osnovi;

 

(e)

preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;

 

(ea)

preprečevanje degradacije tal, obnova tal, izboljšanje rodovitnosti tal in upravljanja hranil in živih organizmov v tleh;

 

(f)

varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

Sprememba 99

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1c.     Dejavnosti ogljičnega kmetovanja ne smejo negativno vplivati na prehransko varnost Unije in ne smejo privesti do prilaščanja zemljišč in špekulacij z zemljišči. Spoštovati morajo pravice lokalnih skupnosti in domorodnih ljudstev, na katere vplivajo te dejavnosti, tako v Uniji kot zunaj nje, ter ravnovesje med okoljskimi, gospodarskimi in socialnimi posledicami za lokalne skupnosti in male upravljavce zemljišč.

 

Dejavnost, ki spada na področje uporabe te uredbe, ne sme negativno vplivati na druge dejavnosti s področja uporabe te uredbe.

Sprememba 100

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Za namene odstavka  1 dejavnost odvzema ogljika izpolnjuje minimalne trajnostne zahteve , določene v metodologijah certificiranja iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 8.

2.   Za namene odstavkov 1, 1a in 1c Komisija v ustrezni metodologiji certificiranja določi minimalne trajnostne zahteve za vsako vrsto dejavnosti kot del delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 8. Minimalne zahteve glede trajnostnosti upoštevajo vplive v Uniji in zunaj nje ter lokalne razmere. Te minimalne trajnostne zahteve so po potrebi skladne s tehničnimi merili za pregled za načelo, da se ne škoduje bistveno, v zvezi z gozdarskimi dejavnostmi in podzemnim trajnim geološkim shranjevanjem CO2 iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 ter spodbujajo trajnostnost surovin iz gozdne in kmetijske biomase v skladu s trajnostnostjo in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov za biomaso iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001.

Sprememba 101

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Kadar upravljavec ali skupina upravljavcev poroča o vzporednih koristih, ki prispevajo k trajnostnim ciljem iz odstavka 1 in presegajo minimalne trajnostne zahteve iz odstavka 2, morajo upoštevati metodologije certificiranja, določene v delegiranih aktih iz člena 8. Metodologije certificiranja čim bolj spodbujajo ustvarjanje vzporednih koristi, ki presegajo minimalne trajnostne zahteve, zlasti za cilj iz odstavka  1 , točka (f).

3.   Kadar upravljavec ali skupina upravljavcev poroča o vzporednih koristih, ki prispevajo k trajnostnim ciljem iz odstavka 1 , 1a ali 1b in presegajo minimalne trajnostne zahteve iz odstavka 2, morajo upoštevati metodologije certificiranja, določene v delegiranih aktih iz člena 8. Metodologije certificiranja spodbujajo ustvarjanje vzporednih koristi, ki presegajo minimalne trajnostne zahteve, zlasti za cilje iz odstavka  1a, in predvidevajo možnost ustvarjanja premije pri ogljičnem kmetovanju za take vzporedne koristi, za katere Komisija določi metodologijo z delegiranimi akti do ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Na certifikatih je navedeno, ali ima dejavnost nevtralen vpliv oziroma ustvarja vzporedne koristi za trajnostne cilje.

Sprememba 102

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.    Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za določitev metodologij tehničnega certificiranja iz odstavka 1 za dejavnosti , povezane s trajnim shranjevanjem ogljika, sekvestracijo ogljika v kmetijske površine in shranjevanjem ogljika v izdelkih . Navedene metodologije certificiranja vsebujejo vsaj elemente iz Priloge I.

2.    Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16 za določitev metodologij tehničnega certificiranja iz odstavka 1 za vsako posamezno vrsto dejavnosti . Vsaka posamezna metodologija certificiranja za vsako posamezno vrsto dejavnosti je predmet ločenega delegiranega akta . Navedene metodologije certificiranja vsebujejo vsaj elemente iz Priloge I. Komisija prvi tak delegirani akt sprejme do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

 

Komisija da prednost oblikovanju metodologij certificiranja za dejavnosti, ki so najbolj razvite ter imajo potencial za ustvarjanje največjih neto koristi in največjih vzporednih koristi. Če gre za dejavnosti ogljičnega kmetovanja, Komisija pri določanju prednostnih področij poleg tega upošteva, ali dejavnosti prispevajo k trajnostnemu gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči in gozdovi.

 

Komisij delegirane akte iz prvega pododstavka redno pregleduje, da bi vanje vključila nove ali inovativne dejavnosti, ter jih pripravi v skladu z merili iz odstavkov 2a in 3.

 

Metodologije tehničnega certificiranja za dejavnosti, povezane s shranjevanjem ogljika v izdelkih, se oblikujejo šele na podlagi poročila, ki ga Komisija predloži v skladu s členom 17(3) Uredbe (EU) 2018/841.

Sprememba 103

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Preden Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 tega člena, se v zvezi z metodologijami tehničnega certificiranja iz odstavka 2 tega člena posvetuje s platformo iz člena 8a.

Sprememba 104

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2b.     Komisija pri pripravi vsakega delegiranega akta izvede temeljito oceno učinka, ki temelji na prepričljivih znanstvenih dokazih in vsaj štiritedenskem javnem posvetovanju, končne rezultate te ocene pa objavi ob sprejetju zadevnega delegiranega akta.

 

Komisija v šestih mesecih od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] v skladu z odstavkom 2 in po posvetovanju s platformo objavi smernice, namenjene potencialnim upravljavcem oz. skupinam upravljavcev ogljičnega kmetovanja, v zvezi s seznamom dejavnosti ogljičnega kmetovanja, za katere naj bi se prednostno oblikovale metodologije. Ta seznam se lahko redno pregleduje in razširja.

Sprememba 105

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

cilje zagotavljanja zanesljivosti odvzemov ogljika ter priznavanja varstva in obnove ekosistemov;

(a)

cilje, da se zagotovi zanesljivost dejavnosti ter priznata varstvo in obnova ekosistemov;

Sprememba 106

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka a a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(aa)

metodologije certificiranja temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih in previdnostnem načelu iz člena 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

Sprememba 107

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka a b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ab)

izid javnega posvetovanja in nasvete platforme;

Sprememba 108

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka a c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ac)

obstoječe standarde in primere dobre prakse v metodologijah certificiranja, če izpolnjujejo zahteve in merila iz te uredbe;

Sprememba 109

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

cilj zmanjšanja upravnega bremena za upravljavce, zlasti za male upravljavce na področju sekvestracije ogljika v kmetijske površine ;

(b)

cilj , da se zmanjša upravno in finančno breme ter da je postopek certificiranja čim bolj enostaven za upravljavce, zlasti za male upravljavce na področju ogljičnega kmetovanja ter mala in srednja podjetja, ne da bi bila zaradi tega kakovost odvzemov ogljika slabša ali ne bi bilo dodatnih koristi ;

Sprememba 110

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ba)

metodologije certificiranja so preproste za uporabo in oblikovane tako, da je lahko preveriti, ali so zahteve izpolnjene;

Sprememba 111

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

3a.     Komisija metodologije certificiranja objavi.

Sprememba 112

Predlog uredbe

Člen 8 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Člen 8a

 

Platforma za dejavnosti odvzema ogljika, ogljičnega kmetovanja in shranjevanja ogljika v izdelkih

 

1.     Komisija vzpostavi platformo za dejavnosti odvzema ogljika in ogljičnega kmetovanja (v nadaljnjem besedilu: platforma). Platformo na uravnotežen način sestavljajo naslednje skupine:

 

(a)

predstavniki:

 

(i)

Evropske agencije za okolje;

 

(ii)

Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe, ustanovljenega na podlagi člena 10a Uredbe (EC) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a);

 

(b)

strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne zasebne deležnike, tudi kmete ter lastnike ali upravljavce gozdov, ter poslovne sektorje, tako da zastopajo ustrezne panoge s področij, zajetih s to uredbo;

 

(ba)

predstavniki shem certificiranja;

 

(c)

strokovnjaki, ki zastopajo organizacije civilne družbe s strokovnim znanjem in izkušnjami na področjih, zajetih s to uredbo;

 

(d)

strokovnjaki, imenovani za delovanje v svojem imenu, ki imajo dokazano znanje in izkušnje na področjih, zajetih s to uredbo;

 

(e)

strokovnjaki, ki zastopajo akademske skupnosti, med drugim univerze, raziskovalne inštitute in druge znanstvene organizacije.

 

Člani strokovne skupine za odvzeme ogljika se v skupine predstavnikov in strokovnjakov iz točk (a) do (e) vključijo na način, da so skupine iz točk (a) do (e) uravnoteženo zastopane.

 

2.     Platforma:

 

(a)

svetuje Komisiji o metodologijah tehničnega certificiranja iz člena 8, tudi o minimalnih zahtevah glede trajnostnosti iz člena 7, ter o tem, ali je treba te metodologije posodobiti;

 

(b)

analizira učinek metodologij tehničnega certificiranja v smislu potencialnih stroškov in koristi njihove uporabe;

 

(c)

pomaga Komisiji pri analiziranju zahtev deležnikov glede oblikovanja ali revizije metodologij tehničnega certificiranja za dano dejavnost;

 

(d)

spremlja trende v zvezi z odvzemi ogljika in ogljičnega kmetovanja na ravni Unije in držav članic ter o njih redno poroča Komisiji;

 

(e)

svetuje Komisiji, ali je treba pripraviti nadaljnje ukrepe, da bi izboljšali razpoložljivost in kakovost podatkov;

 

(f)

svetuje Komisiji, kako uporabne so metodologije tehničnega certificiranja, pri čemer upošteva, da se je treba izogibati nalaganju nepotrebnih upravnih bremen;

 

(g)

svetuje Komisiji, ali je treba to uredbo spremeniti;

 

(h)

svetuje Komisiji, katere osnovne informacije naj se vključijo v certifikate iz člena 9, pa tudi glede pravil in postopkov v zvezi s presojami in shemami certificiranja ter ali jih je treba posodobiti;

 

3.     Platforma upošteva stališča širokega razpona deležnikov. Pri izboru članov platforme je cilj zbrati osebe z raznolikim področnim in sektorskim znanjem in izkušnjami ter zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov in geografsko uravnoteženost.

 

4.     Platformi predseduje njen član, ki ga izvolijo njeni člani, ustanovljena pa je v skladu s horizontalnimi pravili o ustanovitvi in delovanju strokovnih skupin Komisije. V skladu s tem lahko Komisija k sodelovanju na platformi priložnostno povabi strokovnjake s posebnim strokovnim znanjem.

 

5.     Platforma svoje naloge opravlja v skladu z načelom preglednosti. Komisija na svoji spletni strani objavi zapisnike sestankov platforme in druge ustrezne dokumente.

 

6.     Kadar upravljavci dejavnosti ali skupine upravljavcev dejavnosti menijo, da bi morala biti dejavnost, ki ni skladna z metodologijami tehničnega certificiranja, določenimi v skladu s to uredbo, ali za katero metodologije tehničnega certificiranja še niso bile določene, upravičena do certificiranja na podlagi te uredbe, lahko o tem obvestijo platformo.

Sprememba 113

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Upravljavec ali skupina upravljavcev za certificiranje skladnosti s to uredbo vloži vlogo pri shemi certificiranja. Po sprejetju te vloge upravljavec ali skupina upravljavcev certifikacijskemu organu predloži izčrpen opis dejavnosti odvzema ogljika , vključno z metodologijo certificiranja, uporabljeno za oceno skladnosti s členi  4 do 7, pričakovanimi skupnimi odvzemi ogljika in neto koristjo odvzema ogljika . Skupine upravljavcev določijo tudi način zagotavljanja svetovalnih storitev o dejavnostih odvzema ogljika , zlasti za male upravljavce na področju sekvestracije ogljika v  kmetijske površine .

1.   Upravljavec ali skupina upravljavcev za certificiranje skladnosti s to uredbo vloži vlogo pri shemi certificiranja. Po sprejetju te vloge upravljavec ali skupina upravljavcev certifikacijskemu organu predloži izčrpen opis dejavnosti, vključno z metodologijo certificiranja, uporabljeno za oceno skladnosti s členi  3a do 7, pričakovano skupno neto koristjo. Skupine upravljavcev določijo tudi način zagotavljanja svetovalnih storitev o dejavnostih , zlasti za male gospodarske subjekte , in kateri ukrepi se sprejmejo, da bi omejili upravno breme za upravljavce zemljišč. Za upravljavce ali skupine upravljavcev, ki sodelujejo v čezmejnih ali večdržavnih projektih, se lahko za vse čezmejne in večdržavne projekte imenuje en sam certifikacijski organ.

 

Za dejavnosti ogljičnega kmetovanja lahko države članice kmetom svetujejo v okviru storitev svetovanja iz člena 15 Uredbe (EU) 2021/2115.

 

Ko gre za ogljično kmetovanje, kmetijske parcele, registrirane v identifikacijskem sistemu za zemljišča (LPIS) iz člena 68 Uredbe (EU) 2021/2116, na katerih se izvaja dejavnost ogljičnega kmetovanja, certificirana s shemo certificiranja, za isto dejavnost ne morejo biti certificirane še z drugo certifikacijsko shemo.

 

Zaradi skladnosti s Prilogo I (c) se za ogljično kmetovanje v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele iz člena 68 Uredbe (EU) 2021/2116 po potrebi evidentirajo naslednje informacije: prakse upravljanja, povezane z dejavnostjo ogljičnega kmetovanja, začetni in končni datum dejavnosti odvzema ogljika, ime sheme certificiranja in enotno številko certifikata ali kodo za posamezno kmetijsko parcelo.

Sprememba 114

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Certifikacijski organ izvede certifikacijsko presojo, da preveri informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, in potrdi skladnost dejavnosti odvzema ogljika s členi  4 do 7. Kot rezultat navedene certifikacijske presoje certifikacijski organ izda poročilo o certifikacijski presoji, ki vključuje povzetek, in certifikat, ki vsebuje vsaj informacije iz Priloge II. Shema certificiranja nadzoruje poročilo o certifikacijski presoji in certifikat ter objavi povzetek poročila o certifikacijski presoji in certifikat v registru iz člena 12.

2.    Shema certificiranja imenuje certifikacijski organ , ki izvede certifikacijsko presojo, da preveri , ali so informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, točne in zanesljive ter potrdi skladnost dejavnosti s členi  3a do 7. Kadar se na kmetiji izvaja več različnih dejavnosti ogljičnega kmetovanja, se lahko certifikacijske presoje izvedejo hkrati. Ko certifikacijski organ z navedeno certifikacijsko presojo ugotovi, da informacije, predložene v skladu z odstavkom 1, izpolnjujejo zahteve, izda poročilo o certifikacijski presoji, ki vključuje povzetek, in certifikat, ki vsebuje vsaj informacije iz Priloge II. Shema certificiranja nadzoruje poročilo o certifikacijski presoji in certifikat ter poročilo o certifikacijski presoji in certifikat objavi v registru Unije iz člena 12 , in sicer v celoti ali z izločitvijo poslovno občutljivih informacij – kadar je to potrebno za ohranitev zaupnosti teh informacij v skladu z upoštevnim pravom Unije in nacionalnim pravom .

Sprememba 115

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Certifikacijski organ izvaja redne ponovne certifikacijske presoje, da ponovno potrdi skladnost dejavnosti odvzema ogljika s členi  4 do 7 in preveri ustvarjene koristi odvzema ogljika . Certifikacijski organ izda poročilo o ponovni certifikacijski presoji, ki vključuje povzetek, in posodobljen certifikat. Shema certificiranja nadzoruje poročilo o  ponovni certifikacijski presoji in posodobljeni certifikat ter objavi povzetek poročila o ponovni certifikacijski presoji, posodobljeni certifikat in certificirane enote za odvzem ogljika v registru iz člena 12.

3.   Certifikacijski organ izvaja redne ponovne certifikacijske presoje, da ponovno potrdi skladnost dejavnosti s členi  3a do 7 in preveri ustvarjene neto koristi . Za dejavnosti ogljičnega kmetovanja se ponovne certifikacijske presoje izvedejo vsaj vsakih pet let, za druge dejavnosti pa vsaj vsakih deset let, pri čemer se uporabi pristop na podlagi tveganja . Certifikacijski organ izda poročilo o ponovni certifikacijski presoji, ki vključuje povzetek, in posodobljen certifikat. Shema certificiranja nadzoruje poročilo o certifikacijski presoji in posodobljeni certifikat ter poročilo o ponovni certifikacijski presoji, posodobljeni certifikat in certificirane enote odvzema ogljika objavi v registru Unije iz člena 12 , in sicer v celoti ali z izločitvijo poslovno občutljivih informacij – kadar je to potrebno za ohranitev zaupnosti teh informacij v skladu z upoštevnim pravom Unije in nacionalnim pravom .

Sprememba 116

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.   Upravljavec ali skupina upravljavcev podpira certifikacijski organ med certifikacijskimi presojami in ponovnimi certifikacijskimi presojami, zlasti tako, da omogoči dostop do prostorov dejavnosti ter zagotovi ustrezne podatke in dokumentacijo.

4.   Upravljavec ali skupina upravljavcev podpira certifikacijski organ med certifikacijskimi presojami in ponovnimi certifikacijskimi presojami, zlasti tako, da omogoči dostop do prostorov dejavnosti ter zagotovi vse zahtevane podatke in dokumentacijo.

Sprememba 117

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

4a.     Da bi certifikacijski organi certifikacijske oz. ponovne certifikacijske presoje izvajali neodvisno, te organe plačuje shema certificiranja.

Sprememba 118

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, da določi strukturo, obliko in tehnične podrobnosti celovitega opisa dejavnosti odvzema ogljika iz odstavka 1 ter poročil o certifikacijski presoji in ponovni certifikacijski presoji iz odstavkov 2 in 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17.

5.   Komisija najpozneje ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejme izvedbene akte, da določi strukturo, obliko in tehnične podrobnosti celovitega opisa dejavnosti iz odstavka 1 ter poročil o certifikacijski presoji in ponovni certifikacijski presoji iz odstavkov 2 in 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17.

Sprememba 119

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Certifikacijske organe, ki jih imenujejo sheme certificiranja, akreditira nacionalni akreditacijski organ v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (37) .

1.   Certifikacijske organe, ki jih imenujejo sheme certificiranja, akreditira nacionalni akreditacijski organ v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta. Seznam akreditiranih certifikacijskih organov se objavi v registru Unije iz člena 12.  (37)

Sprememba 120

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

neodvisni od upravljavcev ali skupine upravljavcev, pri tem pa dejavnosti, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe, opravljajo v javnem interesu.

(b)

pravno in finančno neodvisni od upravljavcev ali skupine upravljavcev, pri tem pa dejavnosti, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe, opravljajo v javnem interesu.

Sprememba 121

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.   Države članice nadzorujejo delovanje certifikacijskih organov. Certifikacijski organi na zahtevo pristojnih nacionalnih organov predložijo vse ustrezne informacije, potrebne za nadzor njihovega delovanja, vključno z datumom, časom in krajem presoj iz člena 9. Kadar države članice ugotovijo neskladnost, o tem nemudoma obvestijo certifikacijski organ in ustrezno shemo certificiranja.

4.   Države članice in po potrebi regionalni organi nadzorujejo delovanje certifikacijskih organov. Certifikacijski organi na zahtevo pristojnih nacionalnih in, če je ustrezno, regionalnih organov predložijo vse ustrezne informacije, potrebne za nadzor njihovega delovanja, vključno z datumom, časom in krajem presoj iz člena 9. Kadar države članice in, če je ustrezno, regionalni organi ugotovijo neskladnost, o tem nemudoma obvestijo certifikacijski organ in ustrezno shemo certificiranja ter to obvestilo objavijo v registru Unije iz člena 12 .

Sprememba 122

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Sheme certificiranja delujejo na podlagi zanesljivih in preglednih pravil in postopkov, zlasti v zvezi z notranjim upravljanjem in spremljanjem, obravnavanjem pritožb, posvetovanjem z deležniki, preglednostjo in objavo informacij, imenovanjem in usposabljanjem certifikacijskih organov , obravnavanjem vprašanj neskladnosti , razvojem in upravljanjem registrov .

2.   Sheme certificiranja delujejo na podlagi zanesljivih in preglednih pravil in postopkov, zlasti v zvezi z notranjim upravljanjem in spremljanjem, obravnavanjem pritožb, posvetovanjem z deležniki, preglednostjo in objavo informacij, imenovanjem in usposabljanjem certifikacijskih organov ter obravnavanjem vprašanj neskladnosti . Za namene obravnavanja pritožb sheme certificiranja vzpostavijo lahko dostopne pritožbene postopke. Ti postopki se objavijo v registru Unije iz člena 12.

Sprememba 123

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Sheme certificiranja preverijo, ali so bile informacije in podatki, ki jih je upravljavec ali skupina upravljavcev dejavnosti predložila za certificiranje skladnosti v skladu s členom 9, predmet neodvisne presoje in ali je bilo certificiranje skladnosti izvedeno natančno, zanesljivo in stroškovno učinkovito.

3.   Sheme certificiranja preverijo, ali so bile informacije in podatki, ki jih je upravljavec ali skupina upravljavcev dejavnosti predložila za certificiranje skladnosti v skladu s členom 9, predmet neodvisne presoje in ali so bili certificiranje skladnosti in poročila o ponovni certifikacijski presoji izvedeni natančno, zanesljivo in stroškovno učinkovito.

Sprememba 124

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.   Sheme certificiranja vsaj enkrat letno objavijo seznam imenovanih certifikacijskih organov, pri čemer za vsak certifikacijski organ navedejo, kateri subjekt ali nacionalni javni organ ga je priznal in kateri subjekt ali nacionalni javni organ ga nadzoruje.

4.   Sheme certificiranja v registru Unije iz člena 12 vsaj enkrat letno objavijo seznam imenovanih certifikacijskih organov, pri čemer za vsak certifikacijski organ navedejo, kateri subjekt ali nacionalni oz., če je ustrezno, regionalni javni organ ga je priznal in kateri subjekt ali nacionalni oz., če je ustrezno, regionalni javni organ ga nadzoruje.

Sprememba 125

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi strukturo, obliko, tehnične podrobnosti in postopek iz odstavkov 2, 3 in 4, ki se uporabljajo za vse sheme certificiranja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17.

5.   Komisija ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejme izvedbene akte, v katerih določi strukturo, obliko, tehnične podrobnosti in postopek iz odstavkov 2, 3 in 4, ki se uporabljajo za vse sheme certificiranja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17.

Sprememba 126

Predlog uredbe

Člen 12 – naslov

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Registri

Register Unije

Sprememba 127

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.    Shema certificiranja vzpostavi in ustrezno vzdržuje javni register, v katerem so javno dostopne informacije v zvezi s postopkom certificiranja, vključno s certifikati in posodobljenimi certifikati ter količino enot za odvzem ogljika, certificiranih v skladu s členom 9. Navedeni registri uporabljajo avtomatizirane sisteme, vključno z elektronskimi predlogami , in so interoperabilni .

1.    Komisija vzpostavi in ustrezno vzdržuje javni register (v nadaljnjem besedilu: register Unije) , v katerem so javno in lahko dostopne informacije v zvezi s postopkom certificiranja, in sicer vsaj informacije iz Priloge IIa. Register Unije uporablja avtomatizirane sisteme, vključno z elektronskimi predlogami.

 

Shema certificiranja predloži vse ustrezne podatke in poročila, ki se v skladu s Prilogo IIa zahtevajo za register Unije in ki so potrebni za preverjanje izpolnjevanja zahtev iz te uredbe.

Sprememba 128

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi strukturo, obliko in tehnične podrobnosti javnih registrov ter evidentiranja, posedovanja ali uporabe enot za odvzem ogljika iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17.

2.   Komisija do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejme izvedbene akte, s katerimi določi strukturo, obliko in tehnične podrobnosti registra Unije ter pravil in postopkov za predložitev vseh informacij iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17.

Sprememba 129

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Komisija zagotovi, da sheme certificiranja poročajo o povprečnem deležu prihodkov, povezanih s prodajo certificiranih enot za vsako dejavnost, ki so jih prenesle na upravljavca. Komisija predložena poročila oceni in o svojih ugotovitvah vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Sprememba 130

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Upravljavec ali skupina upravljavcev lahko za dokazovanje skladnosti s to uredbo uporablja samo shemo certificiranja, ki ga Komisija prizna s sklepom. Tak sklep velja največ pet let.

1.   Upravljavec ali skupina upravljavcev lahko za dokazovanje skladnosti s to uredbo uporablja samo shemo certificiranja, ki jo Komisija prizna s sklepom. Tak sklep velja največ pet let in se objavi v registru Unije iz člena 12 . Komisija shemo certificiranja obvesti o svojem sklepu o priznanju najpozneje en mesec po uradnem obvestilu o vlogi oz. njeni priglasitvi.

Sprememba 131

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Država članica Komisijo uradno obvesti o vlogi za priznanje javne sheme certificiranja. Pravni zastopnik zasebne sheme certificiranja Komisiji priglasi vlogo za priznanje zasebne sheme certificiranja.

2.   Država članica ali, kadar je to ustrezno, regionalni organi Komisijo uradno obvestijo o vlogi za priznanje javne sheme certificiranja. Pravni zastopnik zasebne sheme certificiranja Komisiji priglasi vlogo za priznanje zasebne sheme certificiranja.

Sprememba 132

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Komisija lahko razveljavi sklep o priznanju sheme certificiranja v skladu z odstavkom 1, če shema certificiranja ne izpolnjuje standardov in pravil iz izvedbenih aktov iz člena 11(5). Kadar država članica izrazi pomisleke, da shema certificiranja ne deluje v skladu s standardi in pravili iz izvedbenih aktov iz člena 11(5), ki so podlaga za sklepe iz odstavka 1, Komisija zadevo razišče in ustrezno ukrepa, vključno z razveljavitvijo zadevnega sklepa.

3.   Komisija lahko po ustreznem posvetovanju s shemo certificiranja razveljavi sklep o priznanju sheme certificiranja v skladu z odstavkom 1, če shema ne izpolnjuje standardov in pravil iz izvedbenih aktov iz člena 11(5). Kadar država članica ali, če je ustrezno, regionalni organ izrazi pomisleke ali kadar pravni zastopnik, upravljavec ali skupina upravljavcev izrazi ustrezno utemeljene pomisleke, da shema certificiranja ne deluje v skladu s standardi in pravili iz izvedbenih aktov iz člena 11(5), ki so podlaga za sklepe iz odstavka 1, Komisija zadevo razišče in ustrezno ukrepa, vključno z razveljavitvijo zadevnega sklepa.

Sprememba 133

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi strukturo, obliko in tehnične podrobnosti postopkov obveščanja in priznavanja iz odstavkov 1 in 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17.

4.   Komisija do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejme izvedbene akte, s katerimi določi strukturo, obliko in tehnične podrobnosti postopkov obveščanja in priznavanja iz odstavkov 1 in 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17.

Sprememba 134

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Komisija ta poročila objavi v  celoti , ali kadar je to potrebno za ohranitev zaupnosti poslovno občutljivih informacij , v  zbirni obliki .

2.   Komisija ta poročila objavi v  registru Unije iz člena 12 , in sicer v celoti ali z izločitvijo poslovno občutljivih informacij, kadar je to potrebno za ohranitev zaupnosti teh poslovno občutljivih informacij v  skladu z upoštevnim pravom Unije in nacionalnim pravom .

Sprememba 135

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi strukturo, obliko in tehnične podrobnosti poročil iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17.

3.   Komisija do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejme izvedbene akte, s katerimi določi strukturo, obliko in tehnične podrobnosti poročil iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17.

Sprememba 136

Predlog uredbe

Člen 14 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Člen 14a

 

Komisija državam članicam predloži tehnične smernice za izvajanje člena 9(4) ter člena 13(2) in (3).

Sprememba 137

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Komisija je pooblaščena , da v skladu s členom 16 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge II, da se prilagodi seznam osnovnih informacij, vključenih v certifikatih iz člena 9.

Na Komisijo se prenese pooblastilo , da v skladu s členom 16 po posvetovanju s platformo iz člena 8a sprejme delegirane akte za spremembo Priloge II, da se prilagodi seznam osnovnih informacij, vključenih v certifikatih iz člena 9.

Sprememba 138

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8 in 15 se prenese na Komisijo za nedoločen čas [ UP: vstavite datum = datum začetka veljavnosti te uredbe].

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3a, 8 in 15 se prenese na Komisijo za nedoločen čas ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].

Sprememba 139

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Prenos pooblastila iz členov 8 in 15 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Veljati začne dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.   Prenos pooblastila iz členov  3a, 8 in 15 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Veljati začne dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Sprememba 140

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo vse države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

4.   Komisija pred sprejetjem delegiranega akta opravi štiritedensko javno posvetovanje in posvetovanje s strokovnjaki, ki jih imenujejo vse države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Sprememba 141

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5.   Delegirani akti, sprejeti v skladu s  členoma  8 in 15, začnejo veljati samo, če jim niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila o teh aktih ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da delegiranim aktom ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

5.   Delegirani akti, sprejeti v skladu s  členi 3a, 8 in 15, začnejo veljati samo, če jim niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila o teh aktih ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da delegiranim aktom ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Sprememba 142

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Komisija v to poročilo vključi tudi oceno o možnih koristih in kompromisih, če bi se v okvir vključili tudi drugi izdelki z dolgo življenjsko dobo, ki shranjujejo ogljik, ter lahko Parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog.

Sprememba 143

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Komisija do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o določitvi ciljev Unije za trajne odvzeme ogljika in sekvestracijo na kopnem, ki so sestavni del podnebnega okvira Unije za obdobje po letu 2030, ter poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog in oceno učinka.

Sprememba 144

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2b.     Komisija preuči možnosti za večje zmanjšanje emisij v verigi preskrbe s hrano, tudi možnosti, povezane z uporabo enot ogljičnega kmetovanja, in po potrebi do... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] v ta namen predloži zakonodajni predlog, ki mu priloži oceno učinka.

Sprememba 145

Predlog uredbe

Priloga I

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Elementi metodologij certificiranja iz člena 8

Elementi metodologij certificiranja iz člena 8

Pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu s členom 8 metodologije certificiranja vključujejo vsaj naslednje elemente:

Pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu s členom 8 metodologije certificiranja vključujejo vsaj naslednje elemente:

 

(-a)

opis vrste zajete dejavnosti (odvzem ogljika, sekvestracija ogljika z ogljičnim kmetovanjem, zmanjševanje emisij ogljika, dušika ali metana z ogljičnim kmetovanjem ali shranjevanje ogljika v izdelkih);

(a)

opis zajete dejavnosti odvzema ogljika , vključno z obdobjem njenega spremljanja;

(a)

podroben opis zajete dejavnosti, vključno s predvideno trajnostjo njenih rezultatov in obdobjem njenega spremljanja;

 

(b)

za dejavnosti odvzema ogljika:

(b)

pravila za opredelitev vseh ponorov odvzema ogljika in virov emisij toplogrednih plinov iz člena 4(1);

(i)

pravila za opredelitev vseh ponorov odvzema ogljika in virov emisij toplogrednih plinov iz člena 4(1);

(c)

pravila za izračun odvzemov ogljika glede na referenčno vrednost iz člena 4(1), točka (a);

(ii)

pravila za izračun odvzemov ogljika glede na referenčno vrednost iz člena 4(1), točka (a);

(d)

pravila za izračun skupnih odvzemov ogljika iz člena 4(1), točka (b);

(iii)

pravila za izračun skupnih odvzemov ogljika iz člena 4(1), točka (b);

(e)

pravila za izračun povečanja neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov iz člena 4(1), točka (c);

(iv)

pravila za izračun povečanja neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov iz člena 4(1), točka (c);

 

(c)

za dejavnosti ogljičnega kmetovanja:

 

(i)

pravila za določitev vseh ponorov sekvestracije in zmanjšanj ogljika ter zmanjšanj emisij toplogrednih plinov ter njihovih virov iz člena 4(2);

 

(ii)

za sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem, pravila za izračun sekvestracije ogljika glede na referenčno vrednost iz člena 4(2), prvi pododstavek, točka (a);

 

(iii)

za sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem, pravila za izračun skupne sekvestracije ogljika iz člena 4(2), prvi pododstavek, točka (b);

 

(iv)

za sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem, pravila za izračun povečanja neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov iz člena 4(2), prvi pododstavek, točka (c);

 

(v)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, pravila za izračun emisij ogljika glede na referenčno vrednost iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (a);

 

(vi)

za zmanjšanje količin ogljika z ogljičnim kmetovanjem, pravila za izračun skupnega zmanjšanja količin ogljika iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (b);

 

(vii)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, pravila za izračun povečanja neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (c);

 

(viii)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, pravila za izračun emisij N2O glede na referenčno vrednost iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (d);

 

(ix)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, pravila za izračun skupnega zmanjšanja emisij ogljika iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (e);

 

(x)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, pravila za izračun emisij CH4 glede na referenčno vrednost iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (f);

 

(xi)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, pravila za izračun skupnega zmanjšanja emisij CH4 iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (g);

 

(d)

za dejavnosti shranjevanja ogljika v izdelkih:

(i)

pravila za določitev vseh ponorov sekvestracije ogljika in virov emisij toplogrednih plinov iz člena 4(2a);

 

(ii)

pravila za izračun sekvestracije ogljika glede na referenčno vrednost iz člena 4(2a), točka (a);

 

(iii)

pravila za izračun skupne sekvestracije ogljika iz člena 4(2a), točka (b);

 

(iv)

pravila za izračun povečanja neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov iz člena 4(2a), točka (c);

(f)

pravila za obravnavanje negotovosti pri količinski opredelitvi odvzemov ogljika iz člena 4( 8 );

(e)

pravila za obravnavanje negotovosti pri količinski opredelitvi odvzemov ogljika iz člena 4( 4 );

 

(f)

referenčno vrednost iz člena 4(5), 4(5a) ali 4(6), vključno s pravili in utemeljitvijo za določeno referenčno vrednost;

(g)

pravila za izvajanje posebnih preskusov dodatnosti iz člena 5(2);

(g)

pravila za izvajanje posebnih preskusov dodatnosti iz člena 5(2);

(h)

pravila o spremljanju in blažitvi kakršnih koli tveganj sproščanja shranjenega ogljika iz člena  6(2), točka (a) ;

(h)

pravila o spremljanju in blažitvi kakršnih koli tveganj sproščanja shranjenega ogljika iz člena  6(2a) ;

(i)

pravila o ustreznih mehanizmih odgovornosti iz člena  6(2), točka (b) ;

(i)

pravila o ustreznih mehanizmih odgovornosti iz člena  6(2c) ;

 

(ia)

pravila o veljavnosti in kaznih iz člena 6(2d) in (2e);

(j)

pravila o minimalnih trajnostnih zahtevah iz člena 7(2);

(j)

določitev minimalnih trajnostnih zahtev iz člena 7(2);

(k)

pravila o spremljanju in poročanju o vzporednih koristih iz člena 7(3).

(k)

pravila o spremljanju in poročanju o vzporednih koristih iz člena 7(3).

Sprememba 146

Predlog uredbe

Priloga II

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Osnovne informacije, vključene v certifikat iz člena 9

Osnovne informacije, vključene v certifikat iz člena 9

Certifikat vsebuje naslednje osnovne informacije:

Certifikat vsebuje naslednje osnovne informacije:

(a)

ime in vrsto dejavnosti odvzema ogljika, vključno z  imenom in kontaktnimi podatki upravljavca ali skupine upravljavcev;

(a)

ime in vrsto dejavnosti , med drugim ali gre pri dejavnosti za odvzem ogljika, sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem, zmanjšanje emisij ogljika, dušika ali metana z  ogljičnim kmetovanjem ali shranjevanje ogljika v izdelkih, ime in kontaktne podatke upravljavca ali skupine upravljavcev;

(b)

lokacijo dejavnosti odvzema ogljika , vključno z geolokalizirano lokacijo meja dejavnosti, ob upoštevanju zahtev države članice za kartiranje v merilu 1 : 5 000;

(b)

lokacijo dejavnosti, vključno z geolokalizirano lokacijo meja dejavnosti, ob upoštevanju zahtev države članice za kartiranje v merilu 1 : 5 000 ;

 

(ba)

za dejavnosti ogljičnega kmetovanja, po potrebi enotno identifikacijo kmetijske parcele, kot je registrirana v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele iz člena 68 Uredbe (EU) 2021/2116, na kateri se izvaja dejavnost ogljičnega kmetovanja;

(c)

začetni in končni datum dejavnosti odvzema ogljika ;

(c)

začetni in pričakovani končni datum dejavnosti;

(d)

ime sheme certificiranja;

(d)

ime sheme certificiranja;

(e)

ime in naslov certifikacijskega organa ter njegov logotip;

(e)

ime in naslov certifikacijskega organa ter njegov logotip;

(f)

(edinstveno) številko ali kodo certifikata;

(f)

(edinstveno) številko ali kodo certifikata;

(g)

kraj in datum izdaje certifikata;

(g)

kraj in datum izdaje certifikata;

(h)

sklic na veljavno metodologijo certificiranja iz člena 8;

(h)

sklic na veljavno metodologijo certificiranja iz člena 8;

 

(i)

za dejavnosti odvzema ogljika:

(i)

neto korist odvzema ogljika iz člena 4(1);

(i)

korist neto odvzema ogljika iz člena 4(1);

(j)

odvzeme ogljika na podlagi referenčne vrednosti iz člena 4(1), točka (a);

(ii)

odvzeme ogljika na podlagi referenčne vrednosti iz člena 4(1), točka (a);

(k)

skupne odvzeme ogljika iz člena 4(1), točka (b);

(iii)

skupne odvzeme ogljika iz člena 4(1), točka (b);

 

(ia)

za dejavnosti ogljičnega kmetovanja:

 

(i)

za sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem, korist neto sekvestracije ogljika z ogljičnim kmetovanjem iz člena 4(2);

 

(ii)

za sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem, sekvestracijo ogljika glede na referenčno vrednost iz člena 4(2), prvi pododstavek, točka (a);

 

(iii)

za sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem, skupno sekvestracijo ogljika iz člena 4(2), prvi pododstavek, točka (b);

(l)

povečanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov iz člena 4(1), točka (c);

(iv)

za sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem, povečanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov iz člena 4(2) , prvi pododstavek , točka (c);

 

(v)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, korist neto zmanjšanja emisij z ogljičnim kmetovanjem iz člena 4(2), drugi pododstavek;

 

(vi)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, emisije ogljika glede na referenčno vrednost iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (a);

 

(vii)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, skupno zmanjšanje količin ogljika iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (b);

 

(viii)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, povečanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (c);

 

(ix)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, emisije N2O glede na referenčno vrednost iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (d);

 

(x)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, skupno zmanjšanje količin N2O iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (e);

 

(xi)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, emisije CH4 glede na referenčno vrednost iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (f);

 

(xii)

za zmanjšanje emisij z ogljičnim kmetovanjem, skupne emisije CH4 iz člena 4(2), drugi pododstavek, točka (g);

 

(ib)

za dejavnosti shranjevanja ogljika v izdelkih:

 

(i)

korist neto sekvestracije ogljika v izdelkih iz člena 4(2a);

 

(ii)

sekvestracijo ogljika glede na referenčno vrednost iz člena 4(2a), točka (a);

 

(iii)

skupno sekvestracijo ogljika iz člena 4(2a), točka (b);

 

(iv)

povečanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov iz člena 4(2a), točka (c);

(m)

razčlenitev po plinih, virih, ponorih ogljika in zalogah glede na informacije iz točk ( j ), ( k ) in ( l ) te priloge;

(m)

razčlenitev po plinih, virih, ponorih ogljika in zalogah glede na informacije iz točk ( i ), ( ia ) in ( ib ) te priloge;

(n)

trajanje obdobja spremljanja dejavnosti odvzema ogljika ;

(n)

medij za shranjevanje, pričakovano trajanje rezultatov in trajanje obdobja spremljanja dejavnosti v skladu s členom 6(2a) ;

 

(na)

podrobno opisan mehanizem odgovornosti in odgovorno pravno ali fizično osebo v skladu s členom 6(2b);

 

(nb)

v primeru preobrata skupno količino ogljika, izpuščenega v ozračje iz geoloških skladišč ogljika ali skladišč biogenega ogljika;

(o)

kakršne koli vzporedne trajnostne koristi iz člena 7 (3) ;

(o)

za dejavnost odvzema ogljika dokaz, da dejavnost izpolnjuje trajnostne cilje iz člena 7 ali da prinaša vzporedne koristi ;

 

(oa)

za dejavnost ogljičnega kmetovanja, dokaz, da dejavnost izpolnjuje trajnostne cilje iz člena 7(1a) in da prinaša tudi vzporedne koristi v zvezi s ciljem iz točke (f);

 

(ob)

za dejavnost shranjevanja ogljika v izdelkih dokaz, da dejavnost izpolnjuje trajnostne cilje iz člena 7(1b) in da prinaša tudi vzporedne koristi v zvezi z vsaj enim od teh ciljev;

 

(oc)

količino enot, certificiranih s certifikatom v skladu s členom 9;

(p)

sklic na kakršno koli drugo certificiranje odvzema ogljika.

(p)

sklic na morebitno drugo certificiranje odvzema ogljika , ogljičnega kmetovanja ali shranjevanje ogljika v izdelkih .

Sprememba 147

Predlog uredbe

Priloga II a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

PRILOGA IIa

 

Osnovne informacije, ki jih je treba vključiti v register Unije iz člena 12

 

Register Unije iz člena 12 za vsako od certificiranih dejavnosti vključuje vsaj naslednje osnovne informacije:

 

(a)

ime in vrsto dejavnosti, med drugim ali gre pri dejavnosti za odvzem ogljika, sekvestracijo ogljika z ogljičnim kmetovanjem, zmanjšanje emisij ogljika, dušika ali metana z ogljičnim kmetovanjem ali shranjevanje ogljika v izdelkih, ime in kontaktne podatke upravljavca ali skupine upravljavcev;

 

(b)

dejanski začetni in pričakovani končni datum dejavnosti;

 

(c)

ime sheme certificiranja;

 

(d)

državo članico, v kateri se izvaja dejavnost;

 

(e)

metodologijo certificiranja pri vsaki posamezni dejavnosti v skladu s členom 8;

 

(f)

pričakovano neto korist;

 

(g)

sedanji status certifikata (aktiven, umaknjen, potekel);

 

(h)

če je ustrezno, ime fizične ali pravne osebe, ki je imetnik certificirane enote, namen, za katerega to certificirano enoto poseduje, in ceno, plačano upravljavcu dejavnosti;

 

(i)

za vsako dejavnost poročilo o certifikacijski presoji in po potrebi poročilo o ponovni presoji v skladu s členom 9;

 

Register Unije iz člena 12 vključuje tudi seznam vseh priznanih shem certificiranja, njihova pravila in postopke v skladu s členom 11(2), njihova letna poročila o dejavnosti v skladu s členom 14 in seznam njihovih imenovanih certifikacijskih organov, pri čemer se v skladu s členom 11(4) za vsak certifikacijski organ navede, kateri subjekt oz. nacionalni javni organ ga je priznal in kateri subjekt oz. nacionalni javni organ ga nadzoruje.


(1)  Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0329/2023).

(22)  Odobrenim s Sklepom Sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije (UL L 282, 19.10.2016, str. 1).

(22)  Odobrenim s Sklepom Sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije (UL L 282, 19.10.2016, str. 1).

(23)   Delovna skupina III IPCC (2022), Tehnični povzetek. Na voljo v: Podnebne spremembe 2022: Blažitev podnebnih sprememb. Šesto ocenjevalno poročilo (povezava).

(23)   IPCC (2023). Šesto ocenjevalno poročilo (Zbirno poročilo šestega ocenjevalnega poročila).

(24)  Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(24)  Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(25)  Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(25)  Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(26)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(26)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(1a)   Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 187).

(27)  Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).

(27)  Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).

(28)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

(28)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

(29)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(29)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(30)   Sporočilo Komisije o trajnostnih ogljikovih krogih, COM(2021)0800.

(31)  Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(31)  Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(32)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(32)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(1a)   Uredba (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (UL L 126, 21.5.2009, str. 13).

(37)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(37)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4235/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)