<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-411/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CC0411</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:1017">EU:C:2021:1017</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>21</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>21</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Szpunarja – Zadeva C‑411/20</HT></P><P><HT TYPE="SC">Familienkasse Niedersachsen-Bremen</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Macieja Szpunarja</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20211216">16. decembra 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑411/20</HT></P><P>S</P><P>proti</P><P>Familienkasse Niedersachsen-Bremen der Bundesagentur für Arbeit</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Bremen (finančno sodišče v Bremnu, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Prosto gibanje oseb</KEYWORD><KEYWORD>Državljanstvo Unije</KEYWORD><KEYWORD>Enako obravnavanje</KEYWORD><KEYWORD>Ekonomsko neaktiven državljan države članice, ki na ozemlju druge države članice prebiva manj kot tri mesece</KEYWORD><KEYWORD>Izključitev te osebe iz prejemanja družinskih dajatev</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 883/2004</KEYWORD><KEYWORD>Člen 4</KEYWORD><KEYWORD>Enako obravnavanje</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2004/38/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člen 6</KEYWORD><KEYWORD>Prebivanje do treh mesecev</KEYWORD><KEYWORD>Člen 24(2)</KEYWORD><KEYWORD>Odstopanje od enakega obravnavanja</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>socialna pomoč<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali lahko država članica državljana Evropske unije, ki je državljan druge države članice, izključi iz prejemanja otroških dodatkov v prvih treh mesecih prebivanja v tej državi članici, če v tem obdobju ne prejema nacionalnih dohodkov, medtem ko je državljan navedene države članice, ki bi se vrnil v to državo članico po tem, ko je prebival v drugi državi članici na podlagi prava Unije, do teh dodatkov upravičen takoj po vrnitvi, ne da bi prejemal take dohodke?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Tako vprašanje je predložitveno sodišče postavilo v okviru spora med bolgarsko državljanko S in Familienkasse Niedersachsen-Bremen der Bundesagentur für Arbeit (sklad za družinske dodatke za Spodnjo Saško in Bremen Zveznega zavoda za zaposlovanje, Nemčija, v nadaljevanju: Familienkasse), ker ji je ta zavrnil dodelitev otroškega dodatka.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V tem okviru se Sodišču predlaga, naj razloži člen 24 Direktive 2004/38/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46).</P></NOTE> in člen 4 Uredbe (ES) št. 883/2004<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72).</P></NOTE> ter odloči, ali se to vprašanje v celoti umešča v sodno prakso, ki je bila vzpostavljena s sodbami Dano<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20141111">11. novembra 2014</DATE> (C‑333/13, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Dano</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2358">EU:C:2014:2358</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, Alimanovic<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20150915">15. septembra 2015</DATE> (C‑67/14, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Alimanovic</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:597">EU:C:2015:597</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter García-Nieto in drugi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20160225">25. februarja 2016</DATE> (C‑299/14, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>García-Nieto in drugi</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:114">EU:C:2016:114</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V teh sklepnih predlogih bom pojasnil, zakaj menim, da izključitev ekonomsko neaktivnih državljanov drugih držav članic iz prejemanja otroških dodatkov, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ne spada v okvir te sodne prakse.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Poleg nekaterih določb primarnega prava, in sicer člena 21(1) PDEU in člena 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), so v tej zadevi upoštevni člen 1(z), člen 3(1)(j), člen 4, člen 11(1) in (3) ter člen 70, od (1) do (4), Uredbe št. 883/2004 ter člen 6, člen 7(1)(b), člen 14(1) in člen 24 Direktive 2004/38.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Nemško pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 62 Einkommensteuergesetz (zakon o dohodnini, v nadaljevanju: EStG) v različici, ki se uporablja za okoliščine v sporu o glavni stvari, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="062.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P><HT TYPE="SUP">1</HT>V zvezi z otroki v smislu člena 63 je do otroškega dodatka na podlagi tega zakona upravičena vsaka oseba:</P><P>1. ki ima na nacionalnem ozemlju stalno ali običajno prebivališče</P><P>[…]</P><P><HT TYPE="SUP">2</HT>Pogoj za upravičenost do otroškega dodatka iz odstavka 1 je, da se upravičenec identificira z identifikacijsko številko, ki mu je bila dodeljena. […] Naknadna dodelitev identifikacijske številke ima retroaktivni učinek na mesece, v katerih so izpolnjeni pogoji iz prvega stavka.</P><P>(1a) <HT TYPE="SUP">1</HT>Če državljan države članice Evropske unije ali druge države, za katero se uporablja Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru, prijavi stalno ali običajno prebivališče na nacionalnem ozemlju, v prvih treh mesecih po prijavi stalnega ali običajnega prebivališča ni upravičen do otroškega dodatka. <HT TYPE="SUP">2</HT>To pravilo se ne uporablja, če dokaže, da prejema nacionalne dohodke v smislu člena 2(1), prvi stavek, točke od 1 do 4, z izjemo dohodkov iz člena 19(1), prvi stavek, točka 2. <HT TYPE="SUP">3</HT>Po preteku obdobja iz prvega stavka je upravičen do otroškega dodatka, razen če niso izpolnjeni pogoji iz člena 2(2) ali (3) [Gesetz über die allgemeine Freizügigkeit von Unionsbürgern<?PAGE NO="3"?> (zakon o prostem gibanju državljanov Unije)] ali če so izpolnjeni le pogoji iz člena 2(2)(1a) zakona o prostem gibanju državljanov Unije, ne da bi bili prej izpolnjeni drugi pogoji iz člena 2(2) zakona o prostem gibanju državljanov Unije. <HT TYPE="SUP">4</HT>Preverjanje, ali so pogoji za upravičenost do družinskih dodatkov iz drugega stavka izpolnjeni in niso podane okoliščine iz tretjega stavka, je opravi sklad za družinske dodatke na podlagi lastne pristojnosti. […] <HT TYPE="SUP">5</HT>Če v takem primeru sklad za družinske dodatke zavrne zahtevo za otroški dodatek, mora o svoji odločitvi obvestiti pristojni organ za priseljevanje. <HT TYPE="SUP">6</HT>Če je vlagatelj zahteve z uporabo ponarejenih ali prenarejenih dokumentov ali z zavajanjem prikazal, da izpolnjuje pogoje za upravičenost do družinskih dodatkov, sklad za družinske dodatke o tem nemudoma obvesti pristojni organ za priseljevanje.</P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v sporu o glavni stvari, vprašanje za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Tožeča stranka v postopku v glavni stvari, S, njen mož V in njuni trije otroci, rojeni v letih 2003, 2005 in 2010, so bolgarski državljani.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>S je maja 2015 pri Familienkasse prvič vložila zahtevo za otroški dodatek za svoje tri otroke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Familienkasse je z odločbo z dne <DATE ISO="20150513">13. maja 2015</DATE> tej zahtevi ugodil in je od maja 2015 za te tri otroke redno izplačeval ta dodatek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Organ, pristojen za registracije, je <DATE ISO="20160425">25. aprila 2016</DATE> po uradni dolžnosti izbrisal prebivališče osebe S in njenih treh otrok na njihovem naslovu v Bremerhavnu (Nemčija) z obrazložitvijo, da je zadevno stanovanje prazno. Po tem izbrisu je Familienkasse od <DATE ISO="20160603">3. junija 2016</DATE> S prenehal izplačevati otroški dodatek ter je z odločbo z istega dne umaknil svojo odločbo o dodelitvi tega otroškega dodatka od maja 2016 naprej in je od nje zahteval, naj povrne izplačan otroški dodatek za ta zadnji mesec.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>S je decembra 2017 pri Familienkasse Nordrhein-Westfalen Nord (sklad za družinske dodatke za Severno Porenje‐Vestfalijo, Nemčija) vložila zahtevo za otroški dodatek za dva od svojih otrok, in sicer za N in A, pri čemer je navedla naslov v Herneju (Nemčija). Več dopisov, ki jih je ta organ poslal na ta naslov, je bilo vrnjenih z navedbo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>neznan naslovnik<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, ki jo je dodal izvajalec poštnih storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Navedeni organ je z odločbo z dne <DATE ISO="20180801">1. avgusta 2018</DATE>, vročeno z objavo, to zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, v bistvu, da S nima stalnega ali običajnega prebivališča v Nemčiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>S je <DATE ISO="20191028">28. oktobra 2019</DATE> pri Familienkasse znova vložila zahtevo za otroški dodatek za svoje tri otroke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Familienkasse je z odločbo z dne <DATE ISO="20191227">27. decembra 2019</DATE> to zahtevo zavrnil za obdobje od avgusta 2019. Familienkasse je ugotovil, da S in V ter njuni otroci prebivajo v Nemčiji od <DATE ISO="20190819">19. avgusta 2019</DATE>, ko so vstopili na ozemlje te države članice iz Bolgarije in se naselili v stanovanje v Bremerhavnu. Familienkasse je namreč presodil, da S v prvih treh mesecih po tem, ko je pridobila prebivališče v Nemčiji, ni prejemala nacionalnih dohodkov, tako da ne izpolnjuje pogojev iz člena 62(1a) EStG, na podlagi katerih bi bila upravičena do otroškega dodatka za to obdobje.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Familienkasse je z odločbo z dne <DATE ISO="20200406">6. aprila 2020</DATE> zavrnil pritožbo S in potrdil zavrnilno odločbo. Dodal je, da S v zadevnem obdobju ni opravljala pridobitne dejavnosti, in ugotovil, da je bila pridobitna dejavnost, ki jo je V opravljal od <DATE ISO="20191105">5. novembra</DATE> do <DATE ISO="20191212">12. decembra 2019</DATE>, zanemarljiva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>S je <DATE ISO="20200510">10. maja 2020</DATE> pri predložitvenem sodišču vložila tožbo, v kateri je predlagala, naj se razglasi ničnost zavrnitve njene zahteve za otroški dodatek in naj se Familienkasse naloži, da mora izplačati otroški dodatek za njene tri otroke za obdobje od avgusta do vključno oktobra 2019.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Finanzgericht Bremen (finančno sodišče v Bremnu, Nemčija) je s sklepom z dne <DATE ISO="20200713">13. julija 2020</DATE> postopek v zvezi z otroškim dodatkom za sporno obdobje, in sicer od avgusta do oktobra 2019, ločilo od preostalega postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, predložitveno sodišče pojasnjuje, da otroški dodatki spadajo pod pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>družinske dajatve<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> v smislu člena 3(1)(j) Uredbe št. 883/2004 v povezavi s členom 1(z) te Uredbe<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Člen 1(z) Uredbe št. 883/2004 določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>[v] tej uredbi […] <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>družinska dajatev<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> pomeni vse storitve ali denarne dajatve, namenjene pokrivanju družinskih izdatkov, razen predujmov preživnin in posebnih dodatkov ob rojstvu in posvojitvi otroka iz Priloge I<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>. Člen 3(1)(j) te uredbe določa, da se uredba uporablja za vso zakonodajo v zvezi s področji socialne varnosti, ki se nanašajo na družinske dajatve.</P></NOTE>. Otroški dodatki, ki se financirajo iz davkov, se upravičencem namreč dodelijo na podlagi zakonsko opredeljenega položaja, ne glede na dohodke staršev in brez kakršne koli diskrecijske in posamične presoje osebnih potreb vlagatelja zahteve. Imajo dva cilja, in sicer omogočiti ustavno zahtevano davčno oprostitev minimalnega zneska, ki je potreben za <HT TYPE="ITALIC">preživljanje otroka</HT>, in če niso potrebni za ta namen, socialno podpirati družine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, to sodišče v bistvu ugotavlja, da člen 62(1)(a) EStG, ki izhaja iz zakonodajne spremembe iz julija 2019, različno obravnava državljana druge države članice, ki ima stalno ali običajno prebivališče v Nemčiji, in nemškega državljana, ki po bivanju v drugi državi članici stalno ali običajno prebivališče vzpostavi na nemškem ozemlju. V zvezi s tem pojasnjuje, da se v skladu s to določbo državljanu druge države članice, kot je S, zavrne dodelitev otroškega dodatka v prvih treh mesecih prebivanja, kadar ne dokaže, da prejema nacionalne dohodke iz opravljanja pridobitne dejavnosti, medtem ko se nemškemu državljanu dodelijo tudi, če ne opravlja take dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Glede tega predložitveno sodišče navaja, da je nemški zakonodajalec v predlogu zakona, s sprejetjem katerega je bil členu 62 EStG dodan odstavek 1a, navedel, da je zadevno različno obravnavanje skladno s pravom Unije, ker omogoča preprečiti pritok državljanov drugih držav članic, ki bi povzročil nesorazmerno breme za nemški sistem socialnega zavarovanja. Poleg tega predložitveno sodišče pojasnjuje, da bi po navedbah tega zakonodajalca to različno obravnavanje lahko temeljilo na členu 24(2) Direktive 2004/38, ker bi otroški dodatki, ki jih prejemajo državljani druge države članice, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, imeli enak učinek kot socialnovarstveni prejemek. Navedeni zakonodajalec pa naj v tem osnutku zakona ne bi izrecno obravnaval morebitnega vpliva člena 4 Uredbe št. 883/2004. Nazadnje, nemški zakonodajalec naj bi ob sklicevanju na sodbo Komisija/Združeno kraljestvo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE> (<NO.CASE>C‑308/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:436">EU:C:2016:436</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> to različno obravnavanje utemeljil z nujnostjo zaščite financ države članice gostiteljice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Na tretjem mestu, predložitveno sodišče vseeno ugotavlja, da o vprašanju, ali otroški dodatki spadajo v okvir pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>socialna pomoč<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> v smislu člena 24(2) Direktive 2004/38, pravni strokovnjaki še razpravljajo. Nekateri avtorji naj bi namreč trdili, da otroški dodatki pomenijo prejemke iz sistema socialne varnosti v pravem pomenu besede, ker za njihovo dodelitev ne veljajo<?PAGE NO="5"?> pogoji, vezani na premoženjsko stanje. Predložitveno sodišče dodaja tudi, da čeprav je na podlagi Uredbe št. 883/2004 država članica pristojna za določitev pogojev za dodeljevanje družinskih dajatev državljanom drugih držav članic, ki prebivajo na njenem ozemlju, ne da bi opravljali pridobitno dejavnost, člen 4 te uredbe kljub temu določa obveznost enakega obravnavanja in navedena uredba ne vsebuje nobene določbe, ki bi omogočala različno obravnavanje, kakršno je to v obravnavani zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Finanzgericht Bremen (finančno sodišče v Bremnu) s sklepom z dne <DATE ISO="20200820">20. avgusta 2020</DATE>, ki je na Sodišče prispel <DATE ISO="20200902">2. septembra 2020</DATE>, prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Ali je treba člen 24 [Direktive 2004/38/ES] in člen 4 [Uredbe št. 883/2004] razlagati tako, da nasprotujeta ureditvi države članice, v skladu s katero državljan druge države članice, ki v zadevni državi vzpostavi stalno ali običajno prebivališče in ne dokaže, da ima nacionalne dohodke iz kmetijstva, gozdarstva, poslovne dejavnosti, samozaposlitve ali zaposlitve, za prve tri mesece od vzpostavitve stalnega ali običajnega prebivališča ni upravičen do družinskih dajatev v smislu člena 3(1)(j) v povezavi s členom 1(z) Uredbe [št. 883/2004], medtem ko je državljan zadevne države članice v enakem položaju do družinskih dajatev v smislu člena 3(1)(j) v povezavi s členom 1(z) Uredbe [št. 883/2004] upravičen brez dokazila o nacionalnih dohodkih iz kmetijstva, gozdarstva, poslovne dejavnosti, samozaposlitve ali zaposlitve?<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili S, nemška, češka in poljska vlada ter Evropska komisija. Obravnave ni bilo. Stranke so pisno odgovorile na vprašanja Sodišča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvodna pojasnila</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Glede dvomov Komisije o statusu iskalke zaposlitve tožeče stranke v postopku v glavni stvari želim pojasniti, da predložitveno sodišče navaja, da S v zadevnem obdobju ni opravljala pridobitne dejavnosti in da je bila pridobitna dejavnost, ki jo je v obdobju od <DATE ISO="20191105">5. novembra</DATE> do <DATE ISO="20191212">12. decembra 2019</DATE> opravljal njen mož, zanemarljiva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V vsakem primeru je treba ugotoviti, da zadevnega otroškega dodatka ni mogoče opredeliti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>denarno dajatev<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> za olajšanje dostopa do zaposlitve na trgu dela države članice in da zato vprašanja za predhodno odločanje ni treba preučiti, kot predlaga Komisija, glede na člen 4 Uredbe št. 883/2004 in na člen 45 PDEU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba Alimanovic, točke od 40 do 43 in 46.</P></NOTE>, temveč le glede na to prvo določbo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z edinim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 24 Direktive 2004/38 in člen 4 Uredbe št. 883/2004 razlagati tako, da nasprotujeta ureditvi države članice, ki določa, da je državljan Unije, ki je državljan druge države članice, do prejemanja otroškega dodatka v prvih treh mesecih prebivanja v tej državi članici upravičen le, če v tem obdobju prejema nacionalne dohodke, medtem ko je državljan navedene države članice, ki bi se vrnil v to državo članico po tem, ko je v skladu s pravom Unije prebival v drugi državi članici, do teh dodatkov upravičen takoj po vrnitvi neodvisno od dohodkov.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Da bi Sodišču ponudil koristen odgovor na to vprašanje, bom na prvem mestu preučil, ali položaj tožeče stranke v postopku v glavni stvari in njenih otrok spada na področje uporabe člena 24(2) Direktive 2004/38 (razdelek A). Ker – kot je razvidno iz mojega razlogovanja v nadaljevanju – menim, da ni tako, bom na drugem mestu preučil, ali je nacionalna zakonodaja iz postopka v glavni stvari v skladu z načelom prepovedi diskriminacije, ki je določeno v členu 18 PDEU ter konkretizirano v členu 24(1) te direktive in členu 4 Uredbe št. 883/2004 (razdelek B).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uporabljivost člena 24(2) Direktive 2004/38</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Uvodoma je treba opozoriti, da bi morali skladu s členom 24(1) Direktive 2004/38 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>vsi državljani Unije, ki na podlagi te direktive prebivajo na ozemlju države članice gostiteljice, uživati enako obravnavanje kot državljani te države članice v okviru Pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>. Člen 24(2) te direktive določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>[z] odstopanjem od odstavka 1 država članica gostiteljica ni dolžna podeliti pravice do socialne pomoči v prvih treh mesecih prebivanja ali, kjer ustreza, v daljšem obdobju, predvidenem v členu 14(4)(b), […] drugim osebam, razen delavcem, samozaposlenim osebam, osebam, ki ohranijo takšen status in članom njihovih družin<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Kot sem navedel, se v obravnavani zadevi postavlja vprašanje, ali položaj iz postopka v glavni stvari spada na področje uporabe odstopanja iz člena 24(2) Direktive 2004/38. Sodišče je to določbo že imelo priložnost razlagati v zadevah, v katerih so bile izdane sodbe Dano, Alimanovic, García-Nieto in drugi ter Jobcenter Krefeld<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20201006">6. oktobra 2020</DATE> (C‑181/19, v nadaljevanju: <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Jobcenter Krefeld</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:794">EU:C:2020:794</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Za presojo, ali se vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, umešča v to vejo sodne prakse, se mi zdi koristno najprej predstaviti spoznanja iz teh sodb.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Okvir sodne prakse</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sodbe Dano, Alimanovic ter García-Nieto in drugi</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbah Dano, Alimanovic ter García-Nieto in drugi opredelilo pogoje, pod katerimi lahko država članica gostiteljica ekonomsko neaktivnega državljana Unije, ki je državljan druge države članice, na področju socialne pomoči odstopa od pravice do enakega obravnavanja iz člena 24(1) Direktive 2004/38 in člena 4 Uredbe št. 883/2004, ki jo ima tak državljan Unije. Zadeve, v katerih so bile izdane te sodbe, so se namreč nanašale na to, da so nemški organi državljanom drugih držav članic zavrnili dodelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>prejemkov temeljnega varstva<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, določenih v nemški zakonodaji, zlasti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>prejemkov za kritje stroškov preživljanja<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V zadevi, v kateri je bila izdana sodba Dano, E. Dano ni nikoli delala v Nemčiji, ni bilo indicev, da išče zaposlitev, svojo pravico do prostega gibanja pa je izvajala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>zgolj z namenom, da bi prejela socialno pomoč<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> v Nemčiji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba Dano, točka 78.</P></NOTE>, kjer je s svojim majhnim sinom prebivala <HT TYPE="ITALIC">več kot tri mesece</HT>. Sodišče je razsodilo, da se E. Dano in njen sin, ker nimata zadostnih sredstev in torej ne moreta uveljavljati pravice do prebivanja v državi članici gostiteljici na podlagi Direktive 2004/38, ne moreta sklicevati na načelo prepovedi diskriminacije iz člena 24(1) te direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodba Dano, točki 69 in 81.</P></NOTE> Pojasnilo je – v zvezi s čimer je sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca M. Watheleta<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Dano</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑333/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:341">EU:C:2014:341</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0107">107</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> – da bi, če bi se<?PAGE NO="7"?> zadevni državi članici v takih okoliščinah odvzela možnost zavrniti dodelitev socialnih prejemkov državljanom Unije, to <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>pomenilo, da bi osebe, ki ob prihodu na ozemlje druge države članice ne bi imele dovolj sredstev za preživljanje, samodejno pridobile ta sredstva s podelitvijo posebnega denarnega prejemka, za katero se ne plačujejo prispevki in katere namen je upravičencem zagotoviti kritje stroškov preživljanja<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba Dano, točka 79.</P></NOTE> Sodišče je navedlo, da enaka ugotovitev velja glede člena 4 Uredbe št. 883/2004, ker se v njem navedene dajatve na podlagi tega člena dodelijo izključno v državi članici, v kateri zainteresirana oseba prebiva, in v skladu z zakonodajo te države članice<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba Dano, točka 83.</P></NOTE> ter torej s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>V zadevi, v kateri je bila izrečena sodba Alimanovic<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Točki 29 in 34.</P></NOTE>, je N. Alimanovic, ki je v Nemčiji prebivala <HT TYPE="ITALIC">več kot tri mesece</HT>, vložila zahtevo za socialno pomoč zase in za svojo hčer. Obe sta bili manj kot eno leto zaposleni v okviru kratkotrajnih zaposlitev ali ukrepov za spodbujanje zaposlovanja, ki so trajali manj kot eno leto, in na dan, ko jima je bila zavrnjena dodelitev zadevne pomoči, nista več imeli statusa iskalca zaposlitve na podlagi člena 7(3)(c) Direktive 2004/38.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodba Alimanovic, točki 27 in 55.</P></NOTE> Sodišče je pojasnilo, da čeprav bi lahko po mnenju predložitvenega sodišča N. Alimanovic in njena hči uveljavljali svojo pravico do prebivanja na podlagi člena 14(4)(b) te direktive, je treba poudariti, da bi se lahko država članica gostiteljica sklicevala na odstopanje iz člena 24(2) te direktive, da jima ne bi dodelila zahtevane socialne pomoči.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba Alimanovic, točki 56 in 57.</P></NOTE> Sodišče je pojasnilo, da ta možnost odstopanja temelji na večstopenjskem sistemu ohranjanja statusa delavca, namenjenem varovanju pravice do prebivanja in dostopa do socialnih prejemkov. Sodišče je tako presodilo, da Direktiva 2004/38 s tem, da uvaja ta sistem, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>upošteva različne dejavnike v zvezi s posamičnim položajem vsakega prosilca za socialne prejemke in, med drugim, trajanje opravljanja poklicne dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>; zato v okviru izvajanja tega odstopanja državi članici gostiteljici ni treba opraviti posamične preučitve niti zato, da bi se upošteval individualni položaj zadevne osebe, niti zato, da bi se ugotovilo, ali zadevni državljan Unije med prebivanjem pomeni nesorazmerno breme za sistem socialne pomoči.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba Alimanovic, točka 60.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>V zadevi, v kateri je bila izrečena sodba García-Nieto in drugi, so bile tožeče stranke v postopku v glavni stvari, ki so v Nemčiji prebivale <HT TYPE="ITALIC">manj kot tri mesece</HT>, iskalci zaposlitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>J. Peña Cuevas je s sinom vstopil v Nemčijo, da bi se pridružil J. García-Nieto, ki je pred tem vstopila v Nemčijo z njuno hčerjo, se prijavila kot iskalka zaposlitve ter nato opravljala poklic kuhinjske pomočnice. Sodba García-Nieto in drugi, točki 28 in 29.</P></NOTE> Sodišče je odločilo, da je iz besedila člena 24(2) Direktive 2004/38 izrecno razvidno, da lahko država članica gostiteljica drugim osebam – razen delavcem, samozaposlenim osebam in osebam, ki ohranijo tak status – zavrne dodelitev socialne pomoči v prvih treh mesecih prebivanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba García-Nieto in drugi, točka 44.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V teh treh sodbah je Sodišče torej razsodilo, da člen 24 Direktive 2004/38 in člen 4 Uredbe št. 883/2004 ne nasprotujeta ureditvi države članice, na podlagi katere so državljani drugih držav članic izključeni od prejemanja socialne pomoči, če ti državljani nimajo pravice do prebivanja v državi članici gostiteljici na podlagi te direktive<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba Dano, točka 84 in izrek.</P></NOTE> ali imajo pravico do prebivanja v tej državi članici za obdobje treh mesecev na podlagi člena 6(1) navedene direktive<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba García-Nieto in drugi, točka 53 in izrek.</P></NOTE> ali pravico do prebivanja, ki temelji samo na členu 14(4)(b) te direktive<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba Alimanovic, točka 63 in izrek.</P></NOTE>, medtem ko so te dajatve zagotovljene<?PAGE NO="8"?> državljanom te države članice, ki so v enakem položaju. Po mnenju Sodišča bi bilo namreč to, da bi se tem osebam priznala pravica do socialnih prejemkov pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane te države, v nasprotju s ciljem, da se ohrani finančno ravnovesje <HT TYPE="ITALIC">sistema socialne pomoči</HT> držav članic, in sicer tako, da se prepreči, da bi osebe, ki uresničujejo svojo pravico do prebivanja, postale nesorazmerno breme sistema socialne pomoči v državi članici gostiteljici, kot izhaja iz uvodne izjave 10 Direktive 2004/38.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej sodbe Dano, točka 74, Alimanovic, točka 50, ter García-Nieto in drugi, točka 39.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sodba Jobcenter Krefeld</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Položaj, obravnavan v zadevi, v kateri je bila izrečena sodba Jobcenter Krefeld, ki se je nanašal na poljskega državljana, ki je s svojima mladoletnima hčerama prebival v Nemčiji, se precej razlikuje od položajev, obravnavanih v treh zgoraj navedenih zadevah. JD, državljan Unije, je v državi članici gostiteljici, preden je postal brezposeln, delal in šolal svoja otroka, zato je imel pravico do prebivanja na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20110405">5. aprila 2011</DATE> o prostem gibanju delavcev v Uniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Sodišče je menilo, da se položaj državljana Unije, kot je JD, glede na cilj ohranjanja finančnega ravnovesja sistema socialne pomoči držav članic bistveno razlikuje od položaja tožečih strank v zadevah, v katerih so bile izdane sodbe Dano (neobstoj pravice do prebivanja na podlagi Direktive 2004/38), Alimanovic (pravica do prebivanja, ki temelji zgolj na členu 14(4)(b) Direktive 2004/38 na podlagi iskanja zaposlitve) ter García-Nieto in drugi (pravica do prebivanja na podlagi člena 6(1) te direktive).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodba Jobcenter Krefeld, točki 67 in 68.</P></NOTE> Sodišče je v obrazložitvi te ugotovitve opozorilo, da pravica do prebivanja, ki je otrokom (nekdanjega) delavca migranta priznana za zagotovitev njihove pravice do dostopa do izobraževanja in iz katere je izvedena pravica tistega od staršev, ki ima pravico do varstva in vzgoje teh otrok, prvotno izhaja iz statusa delavca tega starša. Ko pa je ta pravica enkrat pridobljena, postane samostojna in lahko po izgubi tega statusa še traja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodba Jobcenter Krefeld, točka 50. Sodišče je v točki 52 te sodbe poudarilo, da se s tako razlago omogoča, da se oseba, ki namerava s svojo družino zapustiti izvorno državo članico, da bi delala v drugi državi članici, izogne tveganju, da biče bi izgubila zaposlitev, morala prekiniti šolanje svojih otrok in se vrniti v svojo izvorno državo, ker ne bi mogla prejemati socialnih prejemkov, ki jih določa nacionalno pravo in ki bi jim omogočale, da bi ona in njeni otroci imeli zadostna sredstva za preživljanje.</P></NOTE> Sodišče je nato odločilo, da imajo osebe, ki imajo tako pravico do prebivanja, tudi pravico, določeno v Uredbi št. 492/2011,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej člen 7(1) in (2) Uredbe št. 492/2011.</P></NOTE> da se jih na področju dodelitve socialnih ugodnosti obravnava enako kot domače državljane, in to tudi, kadar se ne morejo več sklicevati na status delavca, ki so ga pridobile na podlagi prvotne pravice do prebivanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodba Jobcenter Krefeld, točka 54. Poleg tega, kot je bilo poudarjeno v pravni teoriji s sklicevanjem na točki 64 in 65 te sodbe, člen 24(2) Direktive 2004/38 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>ne kodificira v celoti pogojev, pod katerimi imajo državljani Unije, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja, pravico do enakega obravnavanja kot državljani države članice gostiteljice, odstopanje od tega načela iz te določbe pa se uporablja le v primerih, ko pravica do prebivanja temelji na tej direktivi<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>: Lenaerts, K., in Adam, S., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>La solidarité, valeur commune aux États membres et principe fédératif de l’Union européenne<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, <HT TYPE="ITALIC">Cahiers de droit européen</HT>, št. 2, 2021, str. od 307 do 417, zlasti str. 327. V zvezi s tem je treba spomniti, kot je poudaril generalni pravobranilec J. Richard de la Tour v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>The Department for Communities in Northern Ireland</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑709/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:515">EU:C:2021:515</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in opomba 62), da lahko pravica do prebivanja temelji na drugi določbi prava Unije (glej sodbo Jobcenter Krefeld, točka 90 in izrek), pa tudi na ugodnejši določbi nacionalnega prava (glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040907">7. septembra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Trojani</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑456/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:488">EU:C:2004:488</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Združeno kraljestvo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:436">EU:C:2016:436</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Nekateri elementi sodne prakse, ki izhaja iz sodb Dano, Alimanovic, García-Nieto in drugi ter Jobcenter Krefeld se mi zdijo koristni za analizo vprašanja predložitvenega sodišča v tej zadevi, zlasti elementi, ki se nanašajo na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>socialna pomoč<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>. Zato se postavlja to vprašanje: ali je spoznanja iz te sodne prakse mogoče prenesti v zadevo v postopku v glavni stvari? O tem dvomim.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Posebnosti obravnavane zadeve</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Skupna točka položaja v sporu o glavni stvari in položajev v zadevah, v katerih so bile izdane sodbe Dano, Alimanovic, García-Nieto in drugi ter Jobcenter Krefeld, je, da državljan Unije v obdobju, za katero je nacionalni organ zavrnil njegovo zahtevo za družinske dodatke, v državi članici gostiteljici ni prejemal nacionalnih dohodkov. Poleg tega, tako kot v zadevi, v kateri je bila izdana sodba García Nieto in drugi, prebivanje S in njenih otrok v državi članici gostiteljici temelji na členu 6(1) Direktive 2004/38.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Vendar so drugače kot tožeča stranka v postopku v glavni stvari zadevni državljani Unije v zadevah, v katerih sta bili izdani sodbi Dano in Alimanovic, v državi članici gostiteljici prebivali <HT TYPE="ITALIC">več kot tri mesece</HT>, njihovo prebivanje pa je načeloma temeljilo na členu 7 Direktive 2004/38.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej točki 32 in 33 teh sklepnih predlogov. Člen 7(1)(b) Direktive 2004/38 določa, da imajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>[v]si državljani Unije […] pravico prebivati na ozemlju druge države članice v obdobju, daljšem od treh mesecev če […] imajo dovolj sredstev zase in za svoje družinske člane, da med njihovim prebivanjem ne bodo postali breme <HT TYPE="ITALIC">sistema socialne pomoči</HT> v državi članici gostiteljici in če imajo celovito zavarovalno kritje za primer bolezni v državi članici gostiteljici<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>. Moj poudarek.</P></NOTE> Še pomembneje, kot bom dokazal v nadaljevanju, se obravnavana zadeva ne nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>socialno pomoč<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, kot je veljalo v zadevah, v katerih so bile izdane sodbe Dano, Alimanovic ter García-Nieto in drugi, ampak na <HT TYPE="ITALIC">otroške dodatke</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Drugače kot v tej zadevi so bile predmet teh treh sodb posebne denarne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki, ki so urejene s členom 70(2) Uredbe št. 883/2004, ki spadajo na področje uporabe člena 4 navedene uredbe (sodba Dano, točka 55) in ki so se štele za <HT TYPE="ITALIC">socialno pomoč</HT> v smislu Direktive 2004/38.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah moram izraziti dvom glede možnosti države članice gostiteljice, da se glede na okoliščine obravnavane zadeve sklicuje na omejitve, določene v členu 24(2) Direktive 2004/38. Pred obravnavo tega vprašanja je treba ugotoviti, ali imajo S in njeni otroci pravico do enakega obravnavanja iz člena 24(1) te direktive, in sicer preveriti, ali S v tej državi članici prebiva zakonito.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej v zvezi s tem sodbo García-Nieto in drugi, točka 40.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravica do prebivanja iz člena 6 Direktive 2004/38</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodna pojasnila</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Sodišče je večkrat opozorilo, da je namen državljanstva Unije postati temeljni status državljanov držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010920">20. septembra 2001</DATE>, <NAME.CASE>Grzelczyk</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑184/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:458">EU:C:2001:458</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V skladu s členom 21(1) PDEU ima vsak državljan Unije pravico prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Kot določa člen 1 Direktive 2004/38, je namen te direktive med drugim določiti pogoje za uresničevanje te pravice in njene omejitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20211006">6. oktobra 2021</DATE>, <NAME.CASE>A (Prehod meja na rekreacijskem plovilu)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑35/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:813">EU:C:2021:813</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Te omejitve in pogoji vključujejo tiste iz člena 3(1) te direktive, ki se nanašajo na osebno področje uporabe te direktive,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>V skladu s členom 3(1) Direktive 2004/38 spadajo na področje uporabe te direktive in so upravičenci do pravic, ki jih ta podeljuje, državljani Unije, ki se preselijo ali prebivajo v državi članici, ki ni država, katere državljani so, in njihovi družinski člani, kot so opredeljeni v točki 2 člena 2 navedene direktive. Glej v zvezi s tem zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190910">10. septembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Chenchooliah</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑94/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:693">EU:C:2019:693</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> in nesporno tiste iz člena 6 navedene direktive.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="10"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Zakonitost prebivanja na podlagi člena 6 Direktive 2004/38</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>V zvezi z osebnim področjem uporabe člena 24 Direktive 2004/38 naj spomnim, da je Sodišče v sodbah Dano, Alimanovic ter García-Nieto in drugi odločilo, da državljan Unije, kar zadeva dostop do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>socialne pomoči<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, lahko zahteva, da se ga v skladu s členom 24(1) te direktive obravnava enako kot državljane države članice gostiteljice le, če na ozemlju države članice prebiva <HT TYPE="ITALIC">ob spoštovanju pogojev iz navedene direktive</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodbe Dano, točka 69; Alimanovic, točka 49, ter García-Nieto in drugi, točka 38.</P></NOTE> Ta zahteva je torej predhodni pogoj za uživanje pravice do enakega obravnavanja iz te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Komisija v pisnih stališčih trdi, da čeprav imajo državljani Unije v prvih treh mesecih na podlagi člena 6 Direktive 2004/38 pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici, je lahko to prebivanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>zakonito<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 7(1) te direktive. To trditev je pojasnila v pisnem odgovoru na vprašanje Sodišča v zvezi s tem in navedla, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>pravica do prebivanja državljana Unije iz druge države članice v prvih treh mesecih […] še ni <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>pravica do zakonitega prebivanja <HT TYPE="ITALIC">v smislu člena 7(1)</HT> [te direktive]<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="2018" ID="QE0025"/><QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Ne strinjam se s stališčem Komisije in menim, da lahko uporabljeni izrazi povzročijo zmedo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, naj spomnim, da imajo na podlagi člena 6(1) Direktive 2004/38 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>[d]ržavljani Unije […] pravico prebivati na ozemlju druge države članice v obdobju do treh mesecev <HT TYPE="ITALIC">brez kakršnih koli pogojev ali kakršnih koli formalnosti</HT>, razen zahteve, da imajo veljavno osebno izkaznico ali potni list<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> Ta pravica do prebivanja se torej prizna vsem državljanom Unije ne glede na to, ali so ekonomsko aktivni ali neaktivni. Člen 14(1) te direktive navedeno pravico do prebivanja ohranja, dokler državljan Unije in njegovi družinski člani ne postanejo nesorazmerno breme <HT TYPE="ITALIC">sistema socialne pomoči</HT> v državi članici gostiteljici. Tako glede na zakonitost pravice do prebivanja iz člena 6 navedene direktive v splošnem okviru te direktive<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Naj v zvezi s splošnim okvirom Direktive 2004/38 spomnim, da je ta predvidela <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>postopni sistem za pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici, ki v bistvu prevzema stopnje in pogoje iz različnih instrumentov prava Unije in sodne prakse, ki so obstajali pred to direktivo, ter pripelje do pravice do stalnega prebivališča<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>. Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Ziolkowski in Szeja</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑424/10 in C‑425/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:866">EU:C:2011:866</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ni mogoče zanikati, kot je razvidno iz spisa, predloženega Sodišču, da lahko S in njeni otroci, svojo pravico do (zakonitega) prebivanja na ozemlju države članice gostiteljice utemeljijo s členom 6(1) te direktive in da zato na podlagi člena 24(1) te direktive uživajo pravico, da se jih v okviru uporabe Pogodbe obravnava enako kot državljane te države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, to, da Komisija izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>pravica do zakonitega prebivanja<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> razlaga tako, da se nanaša le na pravico do prebivanja iz člena 7(1) Direktive 2004/38, in ne na pravico iz člena 6 te direktive, bi lahko povzročilo zmedo, zlasti pri nacionalnih organih države članice gostiteljice, čemur se je treba izogniti. Ta izraz namreč ustvarja vtis, da pravica do prebivanja iz člena 6 Direktive 2004/38 ni pravica do zakonitega prebivanja na podlagi te direktive. Vendar ni tako. Pristop Komisije ne izhaja niti iz sistematike niti iz besedila te direktive. To stališče prav tako ne izhaja iz cilja, ki ga uresničuje ta direktiva, ki je, kot je razvidno iz ustaljene sodne prakse, olajšati uresničevanje temeljne in individualne pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki je s členom 21(1) PDEU neposredno podeljena državljanom Unije, in to pravico krepiti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191002">2. oktobra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Bajratari</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑93/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:809">EU:C:2019:809</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Poleg tega se Komisija v utemeljitev svojega argumenta sklicuje na točki 68 in 75 sodbe Komisija/Združeno kraljestvo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE> (<NO.CASE>C‑308/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:436">EU:C:2016:436</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>. Vendar je treba ugotoviti, da se splošno sklicevanje Sodišča v teh točkah na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>pogoje za pridobitev pravice do zakonitega prebivanja v državi članici gostiteljici<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Združeno kraljestvo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:436">EU:C:2016:436</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>načeloma nič ne nasprotuje temu, […] da se zahteva, da mora biti za dodelitev socialnih prejemkov delovno neaktivnim državljanom Unije izpolnjen vsebinski pogoj, da ti državljani izpolnjujejo zahteve za to, da imajo <HT TYPE="ITALIC">pravico do zakonitega prebivanja v državi članici gostiteljici</HT><QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>. Moj poudarek.</P></NOTE> ne nanaša samo na pogoje za pridobitev pravice do prebivanja, daljše od treh mesecev, določene v členu 7 Direktive 2004/38, ampak tudi na pogoje za pridobitev pravice do prebivanja v obdobju do treh mesecev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>V zvezi s tem naj spomnim, da se Sodišče v točki 68 navedene sodbe Komisija/Združeno kraljestvo sklicuje na točko 44 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130919">19. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Brey</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑140/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:565">EU:C:2013:565</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in na točko 83 sodbe Dano. Iz teh točk je razvidno, da gre za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/><HT TYPE="ITALIC">pravico do prebivanja na podlagi Direktive 2004/38</HT> [v državi članici gostiteljici]<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>. Moj poudarek. Zato so različne vrste pravic do prebivanja, določene v členih 6, 7 in 16 te direktive, <HT TYPE="ITALIC">vse</HT> pravice do zakonitega prebivanja na podlagi te direktive.</P></NOTE> Naj še enkrat spomnim, da postopni sistem za pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici, vzpostavljen s to direktivo, pomeni, da lahko državljan Unije in njegovi družinski člani preidejo eno ali več faz uresničevanja svoje pravice do prostega gibanja v državi članici gostiteljici, če izpolnjujejo pogoje iz navedene direktive, ki se razlikujejo glede na trajanje prebivanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Ob tem pojasnilu in ob upoštevanju, da je očitno, da se S lahko sklicuje na pravico do zakonitega prebivanja na podlagi člena 6(1) Direktive 2004/38 v obdobju, za katero je bil zavrnjen njeno zahtevo za <HT TYPE="ITALIC">otroški dodatek</HT>, to je v prvih treh mesecih njenega prebivanja v Nemčiji, bom zdaj obravnaval stvarno področje uporabe člena 24 te direktive in torej pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>socialna pomoč<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, kot ga je opredelilo Sodišče v svoji sodni praksi, da bi ugotovil, ali se člen 24(2) navedene direktive uporablja za položaj, kakršen je ta v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Ali zadevni otroški dodatki spadajo v okvir pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>socialna pomoč<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> v smislu Direktive 2004/38?</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>socialna pomoč<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/></HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Iz stališč S, nemške, češke in poljske vlade ter Komisije je razvidno, da po njihovem mnenju zadevni otroški dodatki ne spadajo v okvir pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>socialna pomoč<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> v smislu člena 24(2) Direktive 2004/38. Poleg tega češka in poljska vlada ter Komisija trdijo, da se ta določba v obravnavani zadevi ne uporablja. Zato se postavlja vprašanje, ali je zadevne otroške dodatke mogoče opredeliti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>socialno pomoč<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> v smislu te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, opozarjam, da je Sodišče pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>socialna pomoč<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> opredelilo kot vse sisteme pomoči javnih organov, ne glede na nacionalno, regionalno ali lokalno raven, za katere se lahko obrne posameznik, ki nima zadostnih sredstev za kritje svojih osnovnih potreb ali osnovnih potreb svojih družinskih članov in za katerega torej obstaja tveganje, da bo med prebivanjem postal breme za javne finance države članice gostiteljice, kar bi lahko vplivalo na celotno raven pomoči, ki jo ta država članica lahko dodeli.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130919">19. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Brey</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑140/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:565">EU:C:2013:565</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), Dano, točka 63, Alimanovic, točka 44, ter García-Nieto in drugi, točka 38.</P></NOTE> Poleg tega je Sodišče navedlo še, da je treba prejemke za kritje stroškov preživetja, katerih namen je, da se z njimi njihovim upravičencem zagotovijo minimalna sredstva za preživljanje, da se jim omogoči človeka dostojno življenje, šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>socialno pomoč<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> v smislu člena 24(2) Direktive 2004/38.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Sodba Jobcenter Krefeld (točka 57 in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, ugotavljam, da naj bi se glede na navedbe predložitvenega sodišča, navedene v točki 18 teh sklepnih predlogov, v postopku v glavni stvari ti otroški dodatki financirali iz davkov in se upravičencem dodelili na podlagi zakonsko opredeljenega položaja, <HT TYPE="ITALIC">ki naj bi bil neodvisen od dohodkov staršev</HT> in v okviru katerega naj se ne bi upošteval individualni položaj osebnih potreb vlagatelja zahteve. Iz teh navedb je razvidno tudi, da v skladu s pravno teorijo otroški dodatki pomenijo <HT TYPE="ITALIC">prejemke</HT> <HT TYPE="ITALIC">iz sistema socialne varnosti</HT> v pravem pomenu besede, če za njihovo dodelitev <HT TYPE="ITALIC">ne velja pogoj glede sredstev</HT>. Drugače rečeno, kot je razvidno tudi iz stališča nemške vlade,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Tudi nemška vlada priznava, da otroški dodatki iz postopka v glavni stvari ne spadajo v okvir socialne pomoči v strogem smislu člena 24 Direktive 2004/38, temveč v okvir člena 3(1)(j) Uredbe št. 883/2004 v povezavi s členom 1(z) te uredbe. Ta vlada navaja, da so ti prejemki podobni denarni dajatvi, namenjeni pokrivanju družinskih izdatkov, ki se izplača <HT TYPE="ITALIC">ne glede na potrebo po pomoči</HT>.</P></NOTE> naj dodelitev teh prejemkov ne bi bila odvisna ne od dohodka staršev ne od osebnih potreb vlagateljev zahtev in <HT TYPE="ITALIC">naj tudi ne bi bila namenjena zagotavljanju sredstev za preživljanje</HT> vlagatelja zahteve in njegove družine. Če je namreč namen teh dodatkov omogočiti davčno oprostitev minimalnega zneska, ki je potreben za preživljanje otroka, naj bi bili, kot jasno navaja predložitveno sodišče, namenjeni tudi socialnopravni podpori družine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba po mojem mnenju poudariti, da je glede na sodno prakso Sodišča prejemke, ki se dodeljujejo samodejno družinam, ki izpolnjujejo določena objektivna merila, ki se med drugim nanašajo na njihovo velikost, njihove dohodke in njihova kapitalska sredstva, ne glede na posamično in diskrecijsko presojo osebnih potreb, in so namenjeni plačevanju družinskih izdatkov, treba šteti za <HT TYPE="ITALIC">prejemke iz sistema socialne varnosti</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE> <NAME.CASE>Komisija/Združeno kraljestvo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:436">EU:C:2016:436</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210715">15. julija 2021</DATE>, <NAME.CASE>A (Javna zdravstvena oskrba)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑535/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:595">EU:C:2021:595</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Če se torej ta merila uporabijo za zadevne otroške dodatke, jih je treba ob upoštevanju preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, opredeliti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>dajatve iz sistema socialne varnosti<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> v smislu člena 3(1)(j) Uredbe št. 883/2004 v povezavi s členom 1(z) te uredbe<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>družinske dajatve<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> iz člena 1(z) Uredbe št. 883/2004 v opombi 7 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Iz tega po mojem mnenju izhaja, da zadevnih otroških dodatkov ni mogoče opredeliti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>socialno pomoč<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> v smislu člena 24(2) Direktive 2004/38 in da se zato ta določba za položaj iz postopka v glavni stvari ne uporablja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pristop nemške vlade</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Nemška vlada vseeno meni, da je treba <HT TYPE="ITALIC">ratio legis</HT> člena 24(2) Direktive 2004/38 uporabiti za zadevne otroške dodatke. Ti dodatki naj bi bili z vidika svojih učinkov podobne socialni pomoči, ko gre za ekonomsko neaktivne osebe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>S tem stališčem se ne strinjam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, naj spomnim, da je položaj S in njenih otrok položaj državljana Unije, ki svojo pravico do prebivanja na ozemlju države članice gostiteljice utemeljuje s členom 6 Direktive 2004/38. Res je, da je Sodišče presodilo, da je, ker države članice od državljanov Unije ne morejo zahtevati, da imajo dovolj sredstev za kritje stroškov preživljanja in osebno zavarovalno kritje za primer bolezni, kadar na njihovem ozemlju prebivajo največ tri mesece, upravičeno, da se državam članicam v tem obdobju ne nalaga obveznosti prevzema odgovornosti zanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Sodba García-Nieto in drugi, točka 45. Glej v zvezi s tem sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Watheleta v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Dano</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑333/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:341">EU:C:2014:341</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar je treba poudariti, da se ta trditev nanaša na cilj ohranjanja finančnega ravnovesja <HT TYPE="ITALIC">sistema socialne<?PAGE NO="13"?> pomoči</HT> držav članic, ki ga uresničuje Direktiva 2004/38 (uvodna izjava 10), s tem ciljem pa je usklajeno odstopanje iz člena 24(2) te direktive. Iz te določbe je jasno razvidno, da <HT TYPE="ITALIC">se nanaša samo na</HT> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>socialno pomoč<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Zato bi bila zavrnitev zahtevanega otroškega <HT TYPE="ITALIC">dodatka</HT> na podlagi člena 24(2) Direktive 2004/38, kot je to storila nemška vlada, v nasprotju z besedilom te določbe. Namen zakonodajalca Unije namreč ni bil izključiti prejemkov <HT TYPE="ITALIC">iz sistema socialne varnosti</HT>, temveč preprečiti, da bi državljan Unije, ki je državljan druge države članice, postal nesorazmerno breme <HT TYPE="ITALIC">sistema socialne pomoči</HT> v državi članici gostiteljici. Poleg tega je razlaga nemške vlade v nasprotju s splošnim pojmovanjem, na katerem temelji večstopenjski sistem, uveden z Direktivo 2004/38, glede pravice do prebivanja v državi članici gostiteljici, ker pravica do prebivanja iz člena 6 te direktive na podlagi člena 14 te direktive ne traja, dokler državljan in njegovi družinski člani ne postanejo <HT TYPE="ITALIC">nesorazmerno breme sistema socialne varnosti</HT>, temveč traja, dokler ne postanejo <HT TYPE="ITALIC">nesorazmerno breme sistema socialne pomoči</HT> države članice gostiteljice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, poudarjam, da ker sodna praksa, ki izhaja iz sodb Dano in Alimanovic, temelji na povezavi med načelom prepovedi diskriminacije državljanov Unije in pogoji za prebivanje iz člena 7(1)(b) Direktive 2004/38, in sicer zlasti pogojem glede razpolaganja z zadostnimi sredstvi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>V zvezi s tem opozarjam, da sodna praksa, ki izhaja iz sodb Dano, Alimanovic ter García-Nieto in drugi, temelji na odstopanju, ki ga je zakonodajalec Unije v členu 24(2) Direktive 2004/38 določil glede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>socialne pomoči<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>. Vendar je bilo v teh sodbah zadevne državljane Unije mogoče izvzeti iz prejemanja teh prejemkov, ker so v državi prebivali <HT TYPE="ITALIC">več kot tri mesece, ne da bi izpolnjevali pogoje za prebivanje iz člena 7(1)(b) te direktive</HT> (sodba Dano, točki 75 in 76), ali le s pravico do prebivanja na podlagi člena 14(4)(b) navedene direktive (sodba Alimanovic, točke od 57 do 58), ali pa so prebivali <HT TYPE="ITALIC">manj kot tri mesece</HT>, vendar so zaprosili za <HT TYPE="ITALIC">socialno pomoč</HT> (kot v zgoraj navedeni sodbi García-Nieto in drugi).</P></NOTE> ne vidim, kako bi bilo mogoče, kot predlaga nemška vlada, prenesti to sodno prakso v okvir pravice do prebivanja iz člena 6(1) te direktive, ki ne določa takega pogoja. Poleg tega je treba spomniti, kot je to storil generalni pravobranilec H. Saugmandsgaard Øe, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>pravo Unije temelji na vrednotah solidarnosti, ki so se od uvedbe državljanstva Unije še okrepile<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sklepni predlogi v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>A (Javna zdravstvena oskrba)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑535/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:114">EU:C:2021:114</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0153">153</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da sporni otroški dodatki ne spadajo v okvir pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>socialna pomoč<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> v smislu člena 24(2) Direktive 2004/38, kot ga je opredelilo Sodišče. Zato se država članica gostiteljica ne more opirati na to določbo, da bi glede dodelitve teh dodatkov odstopila od pravice do enakega obravnavanja iz člena 24(1) te direktive, ki jo imajo državljani Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="14"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Skladnost zakonodaje iz postopka v glavni stvari s pravico do enakega obravnavanja iz člena 24(1) Direktive 2004/38 in člena 4 Uredbe št. 883/2004</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Povezava med členom 24(1) Direktive 2004/38 in členom 4 Uredbe št. 883/2004</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Kot sem navedel, menim, da je treba sklepati, da je prebivanje S in njenih otrok, ki so državljani Unije, skladno s pravom Unije, če zakonito prebivajo v Nemčiji na podlagi člena 6 Direktive 2004/38.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej točke od 46 do 49 teh sklepnih predlogov. Glede tega se mi zdi koristno poudariti, da pravica do prebivanja tožeče stranke v postopku v glavni stvari nikakor ne temelji na pravici do zakonitega prebivanja v skladu z nacionalnim pravom, ki ne bi izpolnjevala pogojev za prebivanje iz člena 7 Direktive 2004/38, kot je bilo zlasti v zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Ziolkowski in Szeja</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑424/10 in C‑425/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:866">EU:C:2011:866</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), na katero se je Komisija sklicevala v pisnem odgovoru na vprašanja Sodišča, ali v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210715">15. julija 2021</DATE>, <NAME.CASE>The Department for Communities in Northern Ireland</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑709/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:602">EU:C:2021:602</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V zvezi s tem opozarjam, da je Sodišče v točki 46 sodbe Ziolkowski in Szeja navedlo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>mora pojem zakonitega prebivanja, ki izhaja iz izraza ,ki zakonito prebivajo‘ iz člena 16(1) Direktive 2004/38, obsegati prebivanje, ki je v skladu s pogoji, določenimi v tej direktivi, <HT TYPE="ITALIC">zlasti</HT> s pogoji iz njenega člena 7(1)<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> (moj poudarek). Zato je, kot sem že navedel, prebivanje lahko zakonito v smislu te direktive, če so izpolnjeni drugi pogoji iz te direktive, kot so zlasti pogoji iz njenega člena 6. Glej v zvezi s tem točke od 42 do 49 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Zato imajo na podlagi člena 24(1) te direktive na področju uporabe Pogodbe pravico do enakega obravnavanja kot državljani te države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah iz tega sledi, da se zato, ker S in njeni otroci niso zaprosili za socialno pomoč, temveč za prejemke iz sistema socialne varnosti (otroški dodatek), lahko uporabi člen 24(1) Direktive 2004/38<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Ugotavljam, da je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Združeno kraljestvo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:436">EU:C:2016:436</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ugotovilo, da se Direktiva 2004/38 uporablja za družinske dodatke, potem ko je v točki 61 pojasnilo, da so ti prejemki dejansko prejemki iz sistema socialne varnosti. Vendar je treba opozoriti, da se je ta zadeva nanašala na tožbo, katere namen je bil ugotoviti, ali Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ni izpolnilo obveznosti <HT TYPE="ITALIC">iz člena 4 Uredbe št. 883/2004</HT> s tem, da je dodelitev teh prejemkov pogojevalo z zakonitim prebivanjem na svojem ozemlju. Koristno se mi zdi poudariti, da se je Sodišče v tej sodbi neposredno sklicevalo na pravico do prebivanja iz člena 7(1) in člena 14(2) Direktive 2004/38 ter členov 12 in 13 te direktive (točke 81, 82 in 84). Na drugi strani pa nikakor ni omenilo člena 6 te direktive.</P></NOTE> in da se odstopanje od načela enakega obravnavanja iz člena 24(2) te direktive ne uporablja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej točke od 57 do 60 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v bistvu ugotavlja, da se v skladu s členom 62(1a) EStG <HT TYPE="ITALIC">državljanu druge države članice</HT>, kot je S, zavrne dodelitev otroškega dodatka v prvih treh mesecih prebivanja, če ne dokaže, da prejema dohodke iz opravljanja pridobitne dejavnosti (nacionalni dohodki), medtem ko <HT TYPE="ITALIC">nemški državljan</HT> ta dodatek prejema tudi, če ne opravlja take dejavnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glej točko 6 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> To sodišče zato meni, da zadevna nacionalna določba uvaja neenako obravnavanje na podlagi državljanstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Glede tega češka in poljska vlada menita, da zadevna nacionalna določba pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, ki je prepovedana s členom 24(1) Direktive 2004/38 in členom 4 Uredbe št. 883/2004 ter ki je ni mogoče upravičiti s sklicevanjem na izjemo iz člena 24(2) Direktive 2004/38.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Češka vlada in Komisija menita, da je treba vprašanje, ali zadevna nacionalna določba pomeni diskriminacijo na podlagi državljanstva, preučiti samo glede na člen 4 Uredbe št. 883/2004.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Zdaj se torej postavlja vprašanje, ali neenako obravnavanje, kot ga je ugotovilo predložitveno sodišče, pomeni diskriminacijo, ki je prepovedana s členom 24(1) Direktive 2004/38 in/ali členom 4 Uredbe št. 883/2004.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="15"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Obstoj neposredne diskriminacije, prepovedane s členom 4 Uredbe št. 883/2004</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Najprej naj spomnim, da člen 24(1) Direktive 2004/38 in člen 4 Uredbe št. 883/2004 konkretizirata načelo prepovedi diskriminacije, določeno v členu 18 PDEU. Glede tega se v okviru te zadeve postavlja vprašanje povezave med tema določbama.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Menim, da obstaja več razlogov za analizo neenakega obravnavanja iz postopka v glavni stvari samo z vidika člena 4 Uredbe št. 883/2004.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Prvič, kot sem navedel,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej točke od 29 do 60 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> se država članica gostiteljica ne more sklicevati na odstopanje iz člena 24(2) Direktive 2004/38. Čeprav je res, da so osebe, kot so S in njeni otroci, zajete s členom 24(1) te direktive, ker imajo pravico do prebivanja na podlagi člena 6 te direktive, vseeno ostaja dejstvo, da te osebe, če zaprosijo za prejemke <HT TYPE="ITALIC">iz sistema socialne varnosti</HT>, spadajo tudi na področje uporabe člena 4 Uredbe št. 883/2004 in imajo pravico do enakega obravnavanja pod posebnimi pogoji, določenimi v zadnjenavedeni določbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Drugič, kar zadeva zlasti <HT TYPE="ITALIC">prejemke iz sistema socialne varnosti</HT>, ki ne sodijo pod odstopanje iz člena 24(2) Direktive 2004/38, ker sta v njem določena dva posebna pogoja, člen 4 Uredbe št. 883/2004 pomeni <HT TYPE="ITALIC">lex specialis</HT> glede na člen 24(1) te direktive. Člen 4 te uredbe namreč določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>[č]e v tej uredbi ni določeno drugače, imajo osebe, za katere se uporablja ta uredba, <HT TYPE="ITALIC">enake pravice</HT> in <HT TYPE="ITALIC">obveznosti</HT> po zakonodaji vsake države članice, kot državljani te države članice<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> (moj poudarek).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Tretjič, glede na to, da Uredba št. 883/2004 ni ukrep za harmonizacijo nacionalnih sistemov socialne varnosti, temveč akt, katerega namen je koordinacija teh sistemov, države članice ohranijo pristojnost, da ob upoštevanju prava Unije v svoji zakonodaji določijo pogoje za dodelitev prejemkov iz sistema socialne varnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130411">11. aprila 2013</DATE>, <NAME.CASE>Jeltes in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑443/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:224">EU:C:2013:224</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Čeprav je v obravnavani zadevi država članica, kot je Zvezna republika Nemčija, na podlagi Uredbe št. 883/2004 pristojna za odločanje o pogojih za dodelitev otroških dodatkov na svojem ozemlju, člen 4 te uredbe določa pravico do enakega obravnavanja in ne vsebuje nobenega odstopanja, ki bi upravičevalo različno obravnavanje, kot je to v postopku v glavni stvari. Zato se država članica ne more izogniti obveznosti zagotavljanja enakega obravnavanja državljanov drugih držav članic in svojih državljanov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Poudariti je treba, da predložitveno sodišče izraža bojazen, da ni bil spoštovan člen 4 Uredbe št. 883/2004 in da zato zadevna zakonodaja pomeni neposredno diskriminacijo, pri čemer je odločilno merilo za razlikovanje državljanstvo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Prepričan sem tudi, da različno obravnavanje obeh zadevnih položajev ni v skladu s členom 4 Uredbe št. 883/2004.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Poleg tega zadevna nacionalna določba ni v skladu s ciljem prostega gibanja, ki ga zagotavljata Direktiva 2004/38 in Uredba št. 883/2004.</P></NOTE> V teh okoliščinah menim, da zadevna nacionalna določba uvaja <HT TYPE="ITALIC">neposredno diskriminacijo</HT> na podlagi državljanstva, ki je, ker v Uredbi št. 883/2004 ni izrecno določeno odstopanje, ni mogoče upravičiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Zato argument Komisije, da glede dodelitve zadevnih dodatkov položaj državljanov Unije, kot je položaj S, ki v prvih treh mesecih prebivanja ne opravljajo pridobitne dejavnosti, in položaj nemških državljanov, ki se vrnejo v svojo državo ter v istem obdobju ne opravljajo take<?PAGE NO="16"?> dejavnosti, nista primerljiva, ni upoštevna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Glej točko 79 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Glede na to, da oseba S v državi članici gostiteljici prebiva zakonito, iz člena 4 Uredbe št. 883/2004 namreč izhaja, da so položaji državljanov drugih držav članic, za katere se uporablja ta uredba, in položaji državljanov države članice gostiteljice primerljivi; zato morajo imeti prvi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>enake pravice in obveznosti<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> kot drugi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">C.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Vmesni sklep</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vseh teh ugotovitev predlagam, naj se na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, odgovori, da je treba člen 4 Uredbe št. 883/2004 razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, ki določa, da je državljan Unije, ki je državljan druge države članice, upravičen do prejemanja otroških dodatkov v prvih treh mesecih prebivanja v tej državi članici, samo če v tem obdobju prejema nacionalne dohodke, medtem ko je državljan navedene države članice, ki se vrne v to državo članico po tem, ko je prebival v drugi državi članici na podlagi prava Unije, do teh dodatkov upravičen takoj po vrnitvi neodvisno od dohodkov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">D.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Obstoj diskriminacije, ki je prepovedana s členom 24(1) Direktive 2004/38</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Če bo Sodišče sledilo mojemu predlogu v zvezi s preučitvijo zadevnega neenakega obravnavanja glede na člen 4 Uredbe št. 883/2004, ne bo treba odgovoriti na vprašanje predložitvenega sodišča z vidika člena 24(1) Direktive 2004/38.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Analiza, ki sledi, je torej opravljena podredno, če bi se Sodišče pri preučitvi neenakega obravnavanja odločilo za bolj večplastno rešitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Najprej bom zavrnil argumente Komisije, ki se nanašajo na to, da zadevni položaji niso primerljivi, nato pa preveril, ali je, kot trdi nemška vlada, to, da so nacionalni organi zavrnili zadevne otroške dodatke, upravičeno in sorazmerno.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Argumenti Komisije, ki se nanašajo na primerljivost zadevnih položajev</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Iz pisnega odgovora na vprašanje Sodišča, ki se nanaša zlasti na upravičitev različnega obravnavanja, ki ga je ugotovilo predložitveno sodišče, je razvidno, da po mnenju Komisije zadevna položaja nista primerljiva. V zvezi s tem trdi, da pravica do prebivanja, ki jo imajo na podlagi člena 6(1) Direktive 2004/38 državljani Unije v prvih treh mesecih prebivanja ali krajšem obdobju, še ni pravica do zakonitega prebivanja v smislu člena 7(1) te direktive. Šele s pridobitvijo pravice do zakonitega prebivanja v smislu zadnjenavedene določbe naj bi se imel državljan Unije možnost sklicevati se na prepoved diskriminacije v zvezi s socialno pomočjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Teh argumentov ni mogoče sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Iz sodne prakse Sodišča je sicer res razvidno, da načeloma nič ne nasprotuje temu, da se zahteva, da mora biti za dodelitev socialnih prejemkov ekonomsko neaktivnim državljanom Unije izpolnjen vsebinski pogoj, da ti državljani izpolnjujejo zahteve za pridobitev pravice do zakonitega prebivanja v državi članici gostiteljici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE> <NAME.CASE>Komisija/Združeno kraljestvo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:436">EU:C:2016:436</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar na podlagi preudarkov, navedenih v točkah od 43 do 49 teh sklepnih predlogov, menim, da če imata državljan druge države članice, ki prebiva<?PAGE NO="17"?> v Nemčiji na podlagi člena 6 Direktive 2004/38, in nemški državljan, ki se vrne v to državo članico po bivanju v drugi državi članici, oba pravico do zakonitega prebivanja v tej državi članici, sta v položajih, ki sta vsaj primerljiva, če ne enaka<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Očitno je, da nemški državljani prebivajo v svoji izvorni državi članici na podlagi svojega nacionalnega prava.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Tako je treba ugotoviti, da tudi če neenako obravnavanje, kot ga je ugotovilo predložitveno sodišče, pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, ta ni arbitrarna in je lahko upravičena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>V pravni teoriji je bilo zlasti poudarjeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>čeprav je bila večina zadev v zvezi z državljanstvom odločena na podlagi modela nediskriminacije/enakega obravnavanja, je splošnejši premik k pristopu omejevanja/dostopa do trga, ki ga opazimo drugje v sodni praksi Sodišča v zvezi s prostim gibanjem, mogoče opaziti tudi na področju državljanstva Unije<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>, glej Barnard, C., <HT TYPE="ITALIC">The Substantive Law of the EU. The Four Freedoms</HT>, Oxford University Press, Oxford, 2019 (6. izdaja), str. od 352 do 360, zlasti str. 357, in delo istega avtorja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>Editorial Comments – Two-speed European Citizenship? Can the Lisbon Treaty Help Close the Gap?<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, <HT TYPE="ITALIC">Common Market Law Review</HT>, zvezek 45, 1, 2008, str. od 1 do 8. Glej tudi Nic Shuibhne, N., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>What I Tell You Three Times Is True. Lawful Residence and Equal Treatment after Dano<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>, <HT TYPE="ITALIC">Maastricht Journal of European and Comparative Law</HT>, zvezek 23, 6, 2016, str. od 908 do 936.</P></NOTE> Zato bom sedaj preučil razlog za utemeljitev zadevnega neenakega obravnavanja, ki ga je navedla nemška vlada.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Objektivna (ne)upravičenost zavrnitve iz postopka v glavni stvari</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Utemeljitve, ki jih navaja nemška vlada: cilj varstva javnih financ</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Nemška vlada trdi, da člen 62(1a) EStG ne uvaja neenakega obravnavanja med državljani drugih držav članic in nemškimi državljani. Vsekakor meni, zlasti na podlagi ugotovitev Sodišča v točki 80 sodbe Komisija/Združeno kraljestvo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE> (<NO.CASE>C‑308/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:436">EU:C:2016:436</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, ki se nanašajo na družinske dodatke, da je izključitev iz pravice do prejemkov za ekonomsko neaktivne družine upravičena s tem, da je primerna, nujna in ustrezna za dosego cilja varstva javnih financ. Namen te določbe naj bi tako bil preprečiti neustrezno koriščenje prejemkov iz socialnega zavarovanja v Nemčiji glede na tveganje za javne finance, ki ga na eni strani pomeni povečanje števila zahtev za otroške dodatke, ki so vložili jih državljani drugih držav članic ,med letoma 2010 in 2017, in na drugi strani večje število zlorab pri zahtevah za otroške dodatke. Povečanje števila zahtev naj bi namreč v letu 2020 znašalo 46,67 milijarde EUR, od česar naj bi bilo 21,28 % plačanih <HT TYPE="ITALIC">tujim</HT> državljanom. Poleg tega naj bi se število zaposlenih iz drugih držav članic v zadnjih letih močno povečalo, v nekaterih primerih pa tudi število otrok iz drugih držav članic, ki prejemajo otroške dodatke.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Za ponazoritev tega nemška vlada navaja Bolgarijo, kjer je znesek družinskih prejemkov znatno nižji od zneska v Nemčiji.</P></NOTE> Poleg tega naj bi bilo povprečno število otrok v družini iz druge države članice višje od povprečnega števila otrok v nemški družini, zato naj bi bili finančni stroški dodatkov, izplačanih družinam tujih državljanov, za približno 15 % višji od stroškov dodatkov, izplačanih nemškim družinam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Prvič, glede primernosti zadevne nacionalne določbe za dosego cilja varstva javnih financ nemška vlada trdi, da bi bilo z izključitvijo ekonomsko neaktivnih državljanov drugih držav članic od prejemanja otroških dodatkov v prvih treh mesecih prebivanja mogoče zmanjšati spodbudo za te državljane, da se nastanijo v Nemčiji. Poleg tega naj bi zahteva po opravljanju pridobitne dejavnosti privedla k zmanjšanju števila teh zahtev za dodatke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Drugič, nemška vlada glede nujnosti zadevne nacionalne določbe trdi, da ni drugega načina za dosego cilja varstva javnih financ. Na eni strani naj bi zadevna izključitev veljala le za obdobje prvih treh mesecev prebivanja ter naj bi se nanašala le na delovno neaktivne osebe in iskalce zaposlitve. Na drugi strani naj bi tako izključitev spremljali ukrepi za temeljito preučitev dejstev, ki jo opravi uprava, v primeru utemeljenega dvoma pa naj bi sam sklad za družinske dodatke<?PAGE NO="18"?> v skladu s členom 62(1)(a) EStG v okviru zahteve za otroški dodatek preveril, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon o prostem gibanju državljanov Unije, kar naj bi omogočilo zgodnje odkrivanje in preprečevanje organiziranih zlorab prejemkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Tretjič, nemška vlada glede primernosti zadevne nacionalne določbe trdi, da ker država članica gostiteljica v skladu s členom 24(2) Direktive 2004/38 neaktivnim državljanom Unije ni dolžna podeliti pravice do socialne pomoči, ta država članica tudi ne more biti zavezana k plačilu drugih prejemkov, za katere se ne plačujejo prispevki, ki so sicer dodeljene ne glede na potrebo po pomoči, vendar se v primeru potrebe po socialni pomoči vštevajo v prejemke za kritje stroškov preživljanja in se financirajo iz davčnih prihodkov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Najprej opozarjam, da je lahko neenako obravnavanje, ki je posledica določbe iz postopka v glavni stvari, na podlagi prava Unije upravičeno le, če temelji na objektivnih preudarkih v splošnem interesu, ki niso odvisni od državljanstva zadevnih oseb, in če je sorazmerno s ciljem, ki ga legitimno uresničuje nacionalno pravo. Iz sodne prakse Sodišča je razvidno, da je ukrep sorazmeren, kadar pri doseganju zastavljenega cilja ne presega tega, kar je potrebno za njegovo doseganje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Glej po analogiji zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061026">26. oktobra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Tas-Hagen in Tas</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑192/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:676">EU:C:2006:676</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Čeprav mora o tem presoditi nacionalno sodišče, mu lahko Sodišče predloži elemente, ki mu omogočijo odločitev.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Obstoj dokazanih tveganj za javne finance</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, kar zadeva obstoj dokazanih tveganj za javne finance zaradi <HT TYPE="ITALIC">povečanja števila zahtev za otroške dodatke, ki jih vložijo državljani Unije</HT>, ki so državljani drugih držav članic, bi rad predstavil dva sklopa pripomb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Prvič, menim, da trditve nemške vlade, da imajo družine iz drugih držav članic večje število otrok kot nemške družine, niso upoštevne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Glej dokument Eurostata, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>Fertility Statistics<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>, o statistiki plodnosti: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Fertility_statistics.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Drugič, ugotavljam, da nemška vlada navaja le, da naj bi se 21,28 % zneska otroških dodatkov za leto 2020 izplačalo otrokom <HT TYPE="ITALIC">tujih</HT> državljanov, to je otrokom državljanov Unije, ki so državljani drugih držav članic, in otrokom državljanov tretjih držav. Vendar v obravnavani zadevi znesek, ki je bil izplačan zadnjenavedenim, ni upošteven. Kar zadeva državljane Unije, ta vlada tudi ne navaja višine zneskov, ki so bili izplačani otrokom <HT TYPE="ITALIC">ekonomsko</HT> <HT TYPE="ITALIC">neaktivnih</HT> državljanov in zneskov, ki so bili izplačani otrokom ekonomsko aktivnih državljanov, pri čemer zadnjenavedeni zneski v obravnavani zadevi prav tako niso upoštevni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Zato menim, da ni dokazano, da so povečanje izdatkov za zadevne otroške dodatke povzročili državljani drugih držav članic (ali njihovi otroci). Po mojem mnenju namreč dejstvo, da se zviša postavka izdatkov, kot so otroški dodatki, samo po sebi ne more biti negativen kazalnik gospodarskega položaja države članice. Zdi se mi namreč pomembno opozoriti, da lahko izdatki za socialno varnost na splošno prispevajo k socialni koheziji in gospodarski dejavnosti, saj upravičencem omogočajo, da so aktivnejši in več prispevajo na trgu dela. Poleg tega bi bilo treba učinke na proračunske prihodke in na dolgoročno dinamiko gospodarstva presoditi v okviru vključevanja na trg dela na ravni Unije. Tako lahko sprejemanje državljanov drugih držav članic<?PAGE NO="19"?> s povečanjem izdatkov za socialno varnost, zlasti na začetku, in po potrebi izdatkov za usposabljanje, pomeni tudi odzivanje države članice na potrebe gospodarstva, saj zagotavlja ustrezno delovno silo v nekaterih sektorjih, kjer je primanjkuje, in s tem prispeva k izboljšanju konkurenčnosti te države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>nesorazmerno breme<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> je treba presoditi ob upoštevanju ne samo morebitnih dodatnih izdatkov na začetku, ampak tudi dolgoročnih gospodarskih učinkov. Glede tega je mogoče potegniti vzporednico z izdatki za usposabljanje, ki lahko v okviru prostega gibanja oseb na nekaterih področjih naraščajo, vendar so sestavni del gospodarske rasti in usklajevanja potreb po delovni sili s potrebami na trgu dela.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Menim, da se je treba pri univerzalnih prejemkih iz socialne varnosti, ki se tako kot zadevni otroški dodatki nanašajo na otroke, opreti na natančne in točne podatke, da bi lahko ugotovili, da je neenako obravnavanje upravičeno. Če bi torej sprejeli, da splošni, nejasni in nenatančni finančni pomisleki lahko upravičijo različno obravnavanje državljanov drugih držav članic in lastnih državljanov, bi to pomenilo, da se uporaba in obseg tako temeljnega pravila Unije, kot je načelo prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva, lahko časovno in prostorsko spreminjata glede na stanje javnih financ držav članic,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Glej po analogiji zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> in to ne da bi zadevna država članica predložila natančne in temeljite dokaze, da obstaja resnično tveganje za javne finance.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100413">13. aprila 2010</DATE>, <NAME.CASE>Bressol in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:181">EU:C:2010:181</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>Taka objektivna, <HT TYPE="ITALIC">podrobna in s številkami prikazana</HT> analiza mora biti takšna, da je mogoče s <HT TYPE="ITALIC">pomembnimi, sovpadajočimi in dokazljivimi podatki</HT> dokazati, da dejansko obstaja nevarnost za javno zdravje.<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, glede obstoja dokazanih tveganj za ohranjanje javnih financ zaradi <HT TYPE="ITALIC">povečanega števila zlorab in goljufij, ki jih</HT> organizirano <HT TYPE="ITALIC">storijo državljani Unije</HT>, ki so državljani drugih držav članic, bi želel spomniti na naslednje elemente.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Prvič, iz sodne prakse Sodišča je razvidno, da je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>zloraba pravice<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> avtonomen pojem prava Unije, v skladu s katerim je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>[z]a dokaz, da gre za zlorabo, na eni strani potreben skupek objektivnih okoliščin, iz katerih izhaja, da cilj, ki mu ta predpis sledi, čeprav so bili spoštovani formalni pogoji, določeni v predpisu [Unije], ni bil dosežen. Na drugi strani mora obstajati subjektivni element, namreč namen pridobiti korist, ki izhaja iz predpisa [Unije], tako da se umetno ustvarijo pogoji za pridobitev te koristi<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Glej zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001214">14. decembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Emsland-Stärke</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑110/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:695">EU:C:2000:695</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121016">16. oktobra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Madžarska/Slovaška</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑364/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:630">EU:C:2012:630</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140312">12. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>O. in B.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑456/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:135">EU:C:2014:135</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>McCarthy in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑202/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2450">EU:C:2014:2450</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Drugič, Sodišče je poudarilo, da mora nacionalno sodišče v skladu z dokaznimi pravili nacionalnega prava, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/><HT TYPE="ITALIC">če to ne ogroža učinkovitosti prava [Unije]</HT><QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>, ugotoviti obstoj teh dveh elementov, objektivnega in subjektivnega.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001214">14. decembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Emsland-Stärke</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑110/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:695">EU:C:2000:695</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 52 do 54), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121016">16. oktobra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Madžarska/Slovaška</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑364/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:630">EU:C:2012:630</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Moj poudarek.</P></NOTE> Opozorilo je tudi, da izvajanje nacionalnega predpisa, ki se nanaša na zlorabo pravice, ne sme ogroziti polnega učinka in enotne uporabe predpisov Unije v državah članicah; zlasti nacionalna sodišča ne smejo spreminjati obsega te določbe ali ogrožati ciljev, ki jim ta določba sledi, kadar presojajo izvajanje pravice, ki izhaja iz določbe prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960312">12. marca 1996</DATE>, <NAME.CASE>Pafitis in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑441/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:92">EU:C:1996:92</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980512">12. maja 1998</DATE>, <NAME.CASE>Kefalas in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑367/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:222">EU:C:1998:222</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>V zvezi s tem menim, kot je presodilo Sodišče, da to, da se država članica – kot trdi nemška vlada – spopada z visokim številom primerov zlorabe pravic ali goljufije, ki jih na nepošten način storijo državljani drugih držav članic, ki prejemajo otroške dodatke, ne more upravičiti sprejetja nacionalne določbe, kot je ta v zadevi v glavni stvari, ki temelji na splošni prevenciji in ki izključuje vsako konkretno presojo ravnanja zadevne osebe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>McCarthy in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑202/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2450">EU:C:2014:2450</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je jasno, da dokazov, ki jih je predložila nemška vlada, ni mogoče šteti za konkretne dokaze, ki se nanašajo na individualno ravnanje tožeče stranke v postopku v glavni stvari. Ti dokazi namreč ne izpolnjujejo objektivnega in subjektivnega pogoja, ki morata biti izpolnjena, da se v konkretnem primeru ugotovi obstoj zlorabe pravice, kot je razvidno iz točk 94 in 95 teh sklepnih predlogov. V zvezi s tem predložitveno sodišče ni ugotovilo, da je tožeča stranka v postopku v glavni stvari zlorabila pravico. Vsekakor ne navaja, da bi tožeča stranka v postopku v glavni stvari svojo pravico do prostega gibanja izvajala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>zgolj z namenom, da bi prejela socialno podporo<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> v Nemčiji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Sodba Dano, točka 78.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Treba je tudi spomniti, da splošna domneva goljufije ne more zadoščati za utemeljitev ukrepa, ki omejuje cilje Direktive 2004/38.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121219">19. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Belgija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑577/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:814">EU:C:2012:814</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej tudi moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>McCarthy in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑202/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:345">EU:C:2014:345</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0134">134</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če bi se priznalo, da Zvezna republika Nemčija izvaja lahko splošne ukrepe, bi bilo to enako, kot če bi državi članici dovolili, da zaobide pravico do prostega gibanja in enakega obravnavanja, kar bi povzročilo, da bi še druge države članice lahko določile take ukrepe in enostransko prenehale uporabljati, med drugim, člen 24(1) navedene direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>McCarthy in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑202/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:345">EU:C:2014:345</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0139">139</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato ni mogoče šteti, da je S v Nemčijo prišla z namenom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>socialnega turizma<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> samo zato, da bi prejemala otroške dodatke, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Zato se mi zdi, da ni nobenega dvoma, da nemška vlada ni predložila dokazov o zlorabi pravice v zvezi s tožečo stranko v postopku v glavni stvari, saj v obravnavani zadevi ni mogoče jasno opredeliti nobenega, ne objektivnega ne subjektivnega elementa.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sorazmernost nacionalne določbe iz postopka v glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Če bi predložitveno sodišče kljub temu ugotovilo, da je nemška vlada dokazala obstoj dokazanih tveganj za javne finance, bom preučil, ali je mogoče nacionalno določbo iz postopka v glavni stvari ob upoštevanju informacij, ki jih je predložila ta vlada, šteti za primerno za to, da se zagotovi uresničitev cilja varstva javnih financ, in ali ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, glede primernosti nacionalne določbe, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, opozarjam, da položaj S in njenih otrok ni enak kot položaji, v katerih so bile izdane sodbe v zadevah Dano, Alimanovic ter García-Nieto in drugi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Glej točko 39 in naslednje teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Zato bi moralo predložitveno sodišče preveriti, ali nacionalni organi v okviru dodelitve otroških dodatkov, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, kar zadeva pravico do prebivanja do treh mesecev, izpolnjujejo zahteve iz člena 6 Direktive 2004/38, ker se pogoji iz člena 7 te direktive uporabljajo le pri prebivanju za več kot tri mesece. V tem okviru se mi zdi težko predstavljivo, da bi bil pogoj prebivanja za določen čas zahtevan kot integracijska vez z državo članico gostiteljico, ker če bi ta določen čas prebivanja trajal več kot tri mesece, bi bil ta pogoj neposredno v nasprotju z naravo in pogoji pravice do prebivanja iz člena 6 navedene direktive ter potencialno v nasprotju s pogoji, določenimi v členu 7 te direktive za prebivanje za več kot tri mesece.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, glede sorazmernosti nacionalne določbe, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, se postavlja vprašanje, ali obstajajo manj omejevalni ukrepi za dosego cilja varstva javnih financ.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="21"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>V tem okviru za ohranitev koherentnosti Direktive 2004/38 logika, na kateri temeljijo sodbe Dano, Alimanovic ter García-Nieto in drugi, v skladu s katero državi članici gostiteljici ni treba opraviti posamične preučitve v okviru člena 24(2) Direktive 2004/38,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>Sodba Alimanovic, točka 59.</P></NOTE> ni upoštevna za položaj oseb, kot so S in njeni otroci. Ker njihov položaj namreč ne spada na področje uporabe člena 24(2) Direktive 2004/38, se mi zdi presoja posamičnega položaja zadevnih oseb za dodelitev otroških dodatkov pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače državljane, upoštevna za preverjanje, ali te osebe dejansko prebivajo na ozemlju države članice gostiteljice<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Naj spomnim, da člen 11(1) Uredbe št. 883/2004 določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>[z]a osebe, za katere se uporablja ta uredba, velja zakonodaja ene same države članice<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>. Člen 11(3)(a) in (e) te uredbe določa, da v skladu s členi od 12 do 16 za osebo, ki opravlja dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe v državi članici, velja zakonodaja te države članice, in da za vsako drugo osebo, za katero se pododstavki (a) do (d) ne uporabljajo, velja zakonodaja <HT TYPE="ITALIC">države članice stalnega prebivališča</HT>, brez poseganja v druge določbe te uredbe, ki ji jamčijo dajatve po zakonodaji ene ali več drugih držav članic.</P></NOTE> in torej niso več upravičene do otroških dodatkov v državi članici, katere državljani so.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Taka posamična preučitev bi torej omogočila, da se na eni strani prepreči sistematično izključevanje samo ekonomsko neaktivnih državljanov drugih držav članic iz prejemanja otroških dodatkov ob upoštevanju njihove temeljne pravice do prostega gibanja ter da se na drugi strani prepoznajo primeri zlorabe pravic in goljufije, ki jih storijo državljani drugih držav članic, tudi organizirano, da bi se zmanjšalo število vlagateljev zahtev za take dodatke in s tem zaščitile javne finance.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Na tretjem in zadnjem mestu, naj spomnim, da mora predložitveno sodišče, ker se zavrnitev, obravnavana v postopku v glavni stvari, nanaša na otroške dodatke, preveriti tudi, ali so nacionalni organi upoštevali temeljne pravice, katerih spoštovanje zagotavlja Sodišče, zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, določeno v členu 7 Listine, v povezavi z obveznostjo upoštevanja <HT TYPE="ITALIC">koristi otroka</HT>, ki je priznana v členu 24(2) Listine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160913">13. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Rendón Marín</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑165/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:675">EU:C:2016:675</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Zato menim, da bi bilo, če bi Sodišče vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, obravnavalo z vidika člena 24(1) Direktive 2004/38, treba odgovoriti, da ta določba nasprotuje nacionalni določbi iz spora o glavni stvari, ki določa, da je državljan Unije, ki je državljan druge države članice, do prejemanja otroških dodatkov v prvih treh mesecih prebivanja v tej državi članici upravičen samo, če v tem obdobju prejema nacionalne dohodke, medtem ko je državljan navedene države članice, ki se v to državo članico vrne po tem, ko je v drugi državi članici prebival v skladu s pravom Unije, do teh dodatkov upravičen takoj po vrnitvi neodvisno od dohodkov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje, ki ga je postavilo Finanzgericht Bremen (finančno sodišče v Bremnu, Nemčija), odgovori:</TXT><P>Člen 4 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o koordinaciji sistemov socialne varnosti je treba razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, ki določa, da je državljan Unije, ki je državljan druge države članice, do prejemanja otroških dodatkov v prvih treh mesecih prebivanja v tej državi članici upravičen samo, če v tem obdobju prejema nacionalne dohodke, medtem ko je državljan navedene države članice, ki se v to državo članico vrne po tem, ko je v drugi državi članici prebival v skladu s pravom Unije, do teh dodatkov upravičen takoj po vrnitvi neodvisno od dohodkov.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>