5.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/65

Mnenje Odbora regij o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Kultura 2007“ (2007-2013)

(2005/C 164/08)

ODBOR REGIJ JE,

ob upoštevanju predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Kultura 2007 (2007-2013) (COM(2004)469 final — 2004/0150 (COD));

ob upoštevanju sklepa Evropske komisije z dne 15. julija 2004, da se bo o tej zadevo posvetovala z Odborom regij, v skladu s prvim odstavkom člena 265 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti;

ob upoštevanju sklepa svojega predsednika z dne 27. januarja 2004, da komisijo za kulturo in izobraževanje zaprosi, naj o tej zadevi pripravi mnenje;

ob upoštevanju člena III-280 osnutka Pogodbe o Ustavi za Evropo;

ob upoštevanju sporočila Komisije o uresničevanju aktivnega državljanstva: spodbujanje evropske kulture in raznolikosti s programi za mladino, kulturo, avdio-vizualnimi mediji in udeležbo državljanov (COM (2004) 154 final);

ob upoštevanju sporočila Komisije o oblikovanju naše skupne prihodnosti — Politični izzivi in proračunska sredstva razširjene Unije 2007-2013 (COM (2004) 101 final);

ob upoštevanju svojega mnenja o predlogu o ustanovitvi akcije Skupnosti za spodbujanje programa Kulturna prestolnica Evrope v obdobju 2005-2019 (CdR 393/2003 fin) (1);

ob upoštevanju predloga mnenja OR 259/2004 rev. 1, ki ga je komisija za kulturo in izobraževanje sprejela 7. decembra 2004 (poročevalka: ga. Rosemary Butler, izvoljena članica Narodne skupščine Walesa (UK/PES);

soglasno sprejel naslednje mnenje na 58. plenarnem zasedanju dne 23. in 24. februarja 2005 (seja z dne 23. februarja).

1.   Stališča Odbora regij

ODBOR REGIJ:

Splošne ugotovitve

1.1

potrjuje pomembnost programa evropskega kulturnega sodelovanja in meni, da je s političnega stališča zaradi naraščajoče potrebe po pospeševanju razumevanja in strpnosti znotraj EU in z našimi sosedi bolj pomemben kot kdaj koli;

1.2

se strinja s predlogom Komisije o pomembnosti racionalizacije programa na tri obsežne cilje in tri akcijska področja. OR ceni novo strukturo, ki naj bi pripomogla k bolj koherentnemu in usmerjenemu programu in pozdravlja oddaljevanje od področnega pristopa;

1.3

meni, da bi morala Evropska komisija storiti vse za spodbujanje medpodročnih projektov in trdi, da bi morala biti merila za izbor oblikovana v korist inovativnim, tveganim ali pilotskim projektom, s tem, da je inovacija relativen pojem in je odvisen od lokalnih in regionalnih okoliščin;

1.4

upa, da bo združitev treh področij v en program pripomogla k sinergiji med akcijskimi področji in povečala povezanost programa; OR poziva upravljalni odbor, naj nadzoruje ali so sinergije takšne vrste sploh možne;

1.5

podpira tri obsežne cilje, ki predstavljajo podlago programa, in sicer mobilnost umetnikov, mobilnost dela ter medkulturni dialog;

1.6

pozdravlja administrativno, finančno in zakonodajno poenostavitev, ki upošteva posebnost kulturnega področja, kot na primer enostavnejši obrazci za prijavo, pavšali za določljive proračunske postavke, boljše informacije za kandidate in omejeno preverjanje financ organizacij, ki prejemajo nizke subvencije. Vsekakor OR obžaluje, da izboljšanja niso vključena v zakonodajno besedilo samo, temveč le v obrazložitveni memorandum. Meni tudi, da je postopek poenostavitve še naprej treba razvijati z bolj prilagodljivim pristopom do investiranja in povečane sorazmernosti; pri čemer so birokratske zahteve za nosilce projektov sorazmerne z višino proračuna projekta;

1.7

opozarja, da imajo majhni kulturni izvajalci običajno omejene vire, tako človeške kot tudi finančne, in imajo zato več težav pri razvoju zahteve za financiranje kot pa njihovi večji tekmeci. Ob upoštevanju tega Odbor zahteva, da so stroški za pripravo projekta upravičeni do financiranja v okviru programa. Na splošno bi morale javne oblasti v državah članicah razmisliti o ustanovitvi majhnega kapitalskega sklada za podporo majhnim izvajalcem pri izvajanju in v fazi priprave;

1.8

trdi, da predlog Komisije utegne ovirati sodelovanje majhnih izvajalcev in majhnih, a visoko kakovostnih projektov. Majhnim izvajalcem je treba dodatno zagotoviti, da je program skupen in jih aktivno spodbujati k udeležbi;

1.9

poudarja, da velikost ni enakovredna visoki kakovosti, ustvarjalnosti in inovativnosti in da je kritična masa odvisna od geografskega okvira. Na podeželskih območjih z nizko gostoto prebivalstva ima lahko projekt manjšega obsega nesporno odločilno vlogo in vpliv;

1.10

opaža namen Komisije, da zagotovi, da bo nov program dopolnjeval programe Evropske skupnosti na področju mladine, izobraževanja, športa, informacijske tehnologije itd., vendar se sprašuje, kako to izvesti in kako nadzirati cilj. OR meni, da bi morale biti kulturne dejavnosti poudarjene v programih za novo mladino in vseživljenjsko učenje (2007-2013);

1.11

pozdravlja člen III-280 osnutka Pogodbe o Ustavi za Evropo, ki določa, da se na področju kulture za zakonodajni postopek pri sprejemanju evropskih zakonov ali okvirnih zakonov, s katerimi se določijo spodbujevalni ukrepi, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in upravnih predpisov držav članic, uporablja postopek soodločanja s kvalificirano večino v Svetu;

1.12

poudarja, da je kulturna raznolikost ena izmed pomembnih značilnosti Evropske unije, raznolikost, ki se je odločno povečala s pristopom desetih novih držav članic. Potemtakem OR zahteva okrepljeno sklicevanje na to temeljno načelo v besedilu in vztraja, naj Kultura 2007 vključuje vse lokalne, regionalne in nacionalne oblike kulturne in jezikovne raznolikosti. Poleg tega Odbor meni, da bi moral zaradi upoštevanja raznolikosti v državah članicah in trendov priseljevanja, program posvečati posebno pozornost podpori projektov, usmerjenih k manjšinam samim ali k premostitvi razmejevanja manjšinske in večinske kulture s prizadevanjem za povečanje medsebojnega razumevanja;

1.13

meni, da mora Kultura 2007 varovati in spodbujati jezikovno raznolikost in zahteva, naj se sklicevanje na ta cilj vključi v besedilo, v skladu s členom 3 osnutka Pogodbe o Ustavi za Evropo in akcijskim načrtom Evropske komisije o učenju jezikov in jezikovni raznolikosti;

1.14

predlaga okrepljeno sklicevanje na ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri spodbujanju in prirejanju kulturnih dogodkov v njihovih skupnosti, ter poziva, naj Kultura 2007 spodbuja udeležbo regionalnih in lokalnih oblasti v programu. Dejavnosti naj bi bile bolj usmerjene v lokalno in regionalno raven kot pa v glavne in obsežne projekte;

1.15

pozdravlja predlagan proračun za Kulturo 2007, ki je višji od proračuna Kulture 2000. OR pričakuje, da bo v okviru širše razprave o financiranju EU za obdobje 2007-2013 sklenjen sprejemljiv kompromis. Zlasti pa upa, da bo končna odločitev o finančnih perspektivah ohranila ustrezno stopnjo sredstev za evropsko kulturno sodelovanje. To je pomembno, saj se je s priključitvijo desetih novih držav članic število prebivalcev povečalo za 20 %, pa tudi s stališča ciljev programa samega igra pomembno vlogo;

1.16

želi, da nov program poudari socialno-ekonomske koristi, ki jih lahko prinese kultura, predvsem pa kako lahko prispeva k doseganju lizbonskih ciljev EU. Na primer, Odbor vztraja, naj program poudarja enake možnosti dostopa do kulture in naj ne postane eliten, hkrati pa naj skrbi za ponovno oživitev in ozemeljsko kohezijo, ki jo lahko prinese kultura;

1.17

sprašuje, ali je delovanje dovolj obširno za izboljšanje usklajevanja med Evropsko skupnostjo in kulturnimi politikami v državah članicah, ob upoštevanju načela subsidiarnosti, z namenom povečati učinek vseh podpor za program Kultura Evropske skupnosti;

1.18

izraža zaskrbljenost v zvezi s predlogom Komisije o trajanju projekta, zaradi naraščanja števila soorganizatorjev in pravil o mejnih zneskih. Odbor meni, da bi morali biti kakovost in prilagodljivost osrednjega pomena za kulturni program v nasprotju z mehanicističnimi merili za izbor in neprilagodljivimi pravili.

Posebne ugotovitve

Mreže sodelovanja

1.19

išče pojasnilo, kako bo delovalo upadanje skupne podporne ureditve glede na podporo mrež sodelovanja;

1.20

izraža dvom glede realnosti pričakovanja, da bodo po izteku podpore Evropske skupnosti vse mreže sodelovanja postale trajno in finančno samostojne.

Raziskave in analize

1.21

pozdravlja predlog o porabi 8,56 milijonov eurov za raziskave in analize, saj obstaja velika potreba po zanesljivih informacijah o kulturnem področju v Evropi na splošno, in zlasti o evropskem kulturnem usklajevanju. Prav tako bi razvoj ključnih kazalcev pomagal lokalnim in regionalnim oblastem, da bi lahko z njihovo pomočjo primerjalno analizirala svoje dejavnosti in tako zagotovila boljše informacije in po možnosti tudi prenos uspešne politike na področje kulture.

Zbiranje in širjenje informacij

1.22

zahteva utemeljitev potrebe po namenitvi 3,43 milijonov eurov internetnemu portalu za področje kot strošek za štiriletni pilotski projekt Evropski kulturni laboratorij, katerega cilj je ustanoviti internetni portal, ocenjen v višini 1,5 milijonov eurov. Poleg tega OR ugotavlja, da kulturni portal že obstaja;

1.23

predlaga, da v zvezi s podporo „dejavnostim za varovanje evropskih in mednarodnih zgodovinskih mest in krajev, kjer so stala nacistična koncentracijska taborišča“ (drugi sveženj), te dejavnosti vključujejo varovanje mest in krajev v spomin na grozote v totalitarnem režimu nekdanje Sovjetske zveze.

Člen 8 — Izvajanje

1.24

se sklicuje na dobro opravljeno delo Komisije za izboljšanje delovanja programa Kultura 2007, na primer za odpravo zamud pri organizaciji javnih razpisov, ki spremljajo tekoči program vse od začetka. Za nadaljnjo izboljšanje delovanja programa zahteva tudi, da Komisija nadaljuje svoje delo in tako zagotovi hitro izplačevanje podpor, s ciljem zmanjšanja težav z razpoložljivostjo denarnih sredstev kulturnih izvajalcev, ter nosilce projektov, ki niso bili uspešni s svojim projektom, ustrezno obvesti in navede razlog;

1.25

poziva, da je treba razmisliti o zagotavljanju skladnosti strokovnega znanja članov žirije s projekti, ki jih je treba oceniti. Na ta način zagotavlja učinkovito in prepričljivo oceno, ki teži zlasti k oddaljevanju od področnega pristopa. V primeru medpodročnih projektov, je za oceno individualnih projektov lahko potrebnih več ocenjevalcev.

Člen 10 — Kulturne stične točke

1.26

zavzema se za razvoj dela kulturnih stičnih točk s spodbujanjem izmenjave najboljše prakse in usklajevanja.

Člen 11 — Finančne določbe

1.27

meni, da bi moral upravljalni odbor v začetnih letih novega programa narediti čim več, kar je mogoče za spodbujanje vključenosti kulturnih izvajalcev, vključno z regionalnimi in lokalnimi oblastmi iz novih držav članic. Na primer, OR meni, da bi minimalni finančni prispevek 5 % za prvi dve leti programa lahko razpolovili na 2,5 %, saj bo 5 % prispevek realno predstavljal več v novih državah članicah kot pa v „starih“, glede na to, da je povprečni dohodek novih članic nižji. Pravilo 2,5 % je treba uporabljati za vse nove države članice, ki se bodo EU priključile po začetku programa, in naj se nadaljuje, če bo nizka udeležba novih držav članic;

Člen 13 — Nadzor in ocenjevanje

1.28

meni, da je treba nosilce in upravičence vključiti v proces ocenjevanja, na primer prek kulturne stične točke;

1.29

predlaga, da se program Kultura 2007 oceni glede na cilje, zastavljene v sklepu, da se zagotovi, da bodo doseženi cilji in predloženi dokazi za razvoj prihodnjih kulturnih programov;

Priloga II — Vodenje programa

1.30

izraža zaskrbljenost, da bi združevanje virov v eno ogromno izvajalsko agencijo, ki si jo delijo drugi programi financiranja Evropske skupnosti, kot sta mladina in vseživljenjsko učenje, lahko povzročilo izgubo strokovnega znanja ter občutljivost področja kulture, česar pa se je potrebno na vsak način izogibati;

2.   Priporočila Odbora regij

Priporočilo 1

Uvodna izjava 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Kultura mora prispevati k izboljšanju zunanje podobe Evropske unije s spodbujanjem kulturne raznolikosti in skupne razsežnosti njenih kultur.

Kultura mora prispevati k izboljšanju zunanje podobe Evropske unije s spodbujanjem kulturne raznolikosti in skupne razsežnosti njenih kultur. Posebno pozornost je treba nameniti varovanju položaja majhnih evropskih kultur ter jezikov, ki se uporabljajo v ožjem prostoru.

Obrazložitev

Sklicevanje na varovanje položaja manjših kultur in manj uporabljenih jezikov bi moralo biti vključeno v besedilo Kultura 2007, kot je bilo v primeru Sklepa Kultura 2000. Črtanje tega besedila daje negativno sporočilo nosilcem projektov teh skupnosti, ki potrebujejo zagotovilo, da je nov program odprt zanje.

Priporočilo 2

Uvodna izjava 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Zato je treba nadaljevati dejavnosti, ki jih je začela izvajati Evropska unija v okviru Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 792/2004/ES in dodeliti sredstva za varovanje evropskih in mednarodnih zgodovinskih mest in krajev, kjer so stala nacistična koncentracijska taborišča.

Zato je treba nadaljevati dejavnosti, ki jih je začela izvajati Evropska unija v okviru Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 792/2004/ES in dodeliti sredstva za varovanje evropskih in mednarodnih zgodovinskih mest in krajev, kjer so stala nacistična koncentracijska taborišča. Program mora biti odprt za projekte, ki so povezani z izgoni, mesti in kraji, kjer so stala nacistična koncentracijska taborišča ter spominom na žrtve, ki so trpeli zaradi sovjetskega totalitarnega režima.

Obrazložitev

Predlagano besedilo uvodne izjave 13) temelji na razumevanju, da je treba podpreti tudi dejavnosti za varovanje in v spomin na mesta in kraje ter arhive v zvezi z izgoni, mesti in kraji, kjer so stala koncentracijska taborišča, ter dejavnosti za ohranitev spomina na žrtve, ki so trpele zaradi sovjetskega totalitarnega režima. Glede na evropsko zgodovino II. svetovne vojne in povojno obdobje program ne sme poudarjati ohranjanja in varovanja le krajev in arhivov v zvezi z izgoni in spominom na žrtve nacističnih taborišč, temveč bi moral podpreti tudi dejavnosti v zvezi s sovjetskim totalitarnim režimom, ki je prizadel predvsem države in narode Vzhodne Evrope. Kot ugotavljajo latvijski zgodovinarji, je bil sovjetski režim totalitaren in je močno vplival na evropske države, takrat poznane kot „socialistični blok“, in ni bil nič manj zloglasen kot nacistični totalitarni režim.

Omeniti velja tudi, da se pod kraji in mesti nekdanjih koncentracijskih taborišč v sistemu sovjetskega totalitarnega režima razumejo taborišča za prisilno delo, ki so enakovredna taboriščem v nacističnem režimu. Zato jih je treba prav tako varovati kot zgodovinske spomenike.

Priporočilo 3

Člen 3(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Splošni cilj programa je prispevati k vrednosti skupnega evropskega kulturnega programa z razvojem kulturnega sodelovanja med ustvarjalci, kulturnimi delavci in kulturnimi institucijami držav, ki sodelujejo v programu, za spodbujanje zavesti o evropskem državljanstvu.

Splošni cilj programa je prispevati k vrednosti skupnega evropskega kulturnega programa z razvojem kulturnega sodelovanja med ustvarjalci, kulturnimi delavci, in kulturnimi institucijami ter tudi regionalnimi in lokalnimi oblastmi držav, ki sodelujejo v programu, za spodbujanje zavesti o evropskem državljanstvu ter jezikovno in kulturno raznolikost.

Obrazložitev

Priporočilo za vključitev lokalnih in regionalnih oblasti zaradi njihove vloge pri spodbujanju kulture njihovih skupnosti na primer s festivali, ohranjanjem kulturne dediščine, varovanjem umetniških del, ljudskih projektov in s partnerskim delom kulturnih izvajalcev.

Poleg tega bi bilo treba v sklepu Kultura 2007 še bolj poudariti sklicevanja na cilje Evropske unije o kulturni in jezikovni raznolikosti. To bi pomagalo zagotoviti prihodnjim ustvarjalcem projektov iz skupnosti, ki govorijo manj uporabljane, regionalne ali manjšinske jezike, da si program Kultura 2007 prizadeva za cilj vključevanja projektov teh skupnosti v redne programe financiranja.

Priporočilo 4

Člen 4.1b

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

do podpore so upravičene organizacije, ki ohranjajo in obujajo spomin na glavne kraje in arhive, ki so povezani z izgoni in ki simbolizirajo spomin na mesta, kjer so stala taborišča in druga mesta mučenja ter množičnega pobijanja, pa tudi dejavnosti, ki ohranjajo spomin na žrtve;

do podpore so upravičene organizacije, ki ohranjajo in obujajo spomin na glavne kraje in arhive, ki so povezani z izgoni in ki simbolizirajo spomin na mesta, kjer so stala taborišča in druga mesta mučenja ter množičnega pobijanja, pa tudi dejavnosti, ki ohranjajo spomin na žrtve množičnih pobojev in mučenja, množičnih izgonov ter ohranjajo glavne kraje in spomenike, vključno z nekdanjimi koncentracijskimi taborišči, in dokumentirajo te dogodke, da bi se ohranil spomin na žrtve;

Obrazložitev

Zavedamo se, da s predlogom za vključitev obujanja spomina na žrtve sovjetskega totalitarnega režima v skupno zgodovinsko preteklost Evrope širimo strukturirano in na konsenzu temelječe pojmovanje zgodovine celine in da je taka pobuda politično „občutljiva“. Načelo, ki nas je vodilo k pobudi za ta predlog, izhaja iz prepričanja, da bi ignoriranje politično „občutljivih“ tem znatno zmanjšalo zaupanje do Unije, zlasti v očeh tistih državljanov, za katere so te teme in spomin nanje nedavna in boleča resničnost.

Težko je ignorirati tudi dejstvo, da zgodovinska resnica II. svetovne vojne in povojnega obdobja pripoveduje jasno in nedvoumno zgodbo mnogih človeških usod, ki jih je uničila sovjetska strahovlada v deželah, ki so sedaj države članice Evropske unije.

Priporočilo 5

Člen 4(3) nov

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

 

Izvajalci bodo imeli možnost predlagati projekte, ki ustrezajo njihovim interesom in težnjam, ne glede na to ali so področni ali medpodročni, če si prizadevajo uresničiti vsaj dva omenjena cilja. Nobena od kulturnih in umetniških dejavnosti ne bo zato vnaprej izključena.

Obrazložitev

V zakonodaji bi bilo treba poudariti dejstvo, da so vsa področja ustrezna. Pomembno je, da je jezik sklepa čim bolj jasen, enostaven in nedvoumen, da bodo vsi potencialni nosilci projektov razumeli besedilo in se zavedali da so, na primer literarni prevodi upravičeni do podpore v okviru programa Kultura 2007.

Priporočilo 6

Priloga (1.1) sprememba poglavja

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

1.1

Točke sodelovanja

1.1

 Mreže sodelovanja Vozlišča ustvarjalnosti

Obrazložitev

Izraz „mreže sodelovanja“ je treba spremeniti, saj je preveč podoben izrazu „kulturna stična točka“, kar lahko povzroči zmedo. Izraz „vozlišča ustvarjalnosti“ jedrnato opisuje namen akcijskega področja. Beseda „sodelovanje“ je nepotrebna, saj morajo sodelovati vsi projekti, ki jih financira Evropski kulturni program za sodelovanje.

Priporočilo 7

Priloga (1.1) odstavek 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Vsaka točka mora biti sestavljena iz najmanj šestih delavcev iz šestih različnih držav, ki sodelujejo pri programu, in lahko združuje delavce enega ali več sektorjev pri različnih dejavnostih ali večletnih projektih sektorske ali medsektorske narave, vendar projektov, ki sledijo skupnim ciljem.

Vsaka točka mora biti sestavljena iz najmanj šestih petih delavcev iz šestih petih različnih držav, ki sodelujejo pri programu, in lahko združuje delavce enega ali več sektorjev pri različnih dejavnostih ali večletnih projektih sektorske ali medsektorske narave, vendar projektov, ki sledijo skupnim ciljem.

Pet soorganizatorjev jasno predstavlja evropsko dodano vrednost in nosilci projekta ne bi smeli biti prisiljeni od leta 2007 naprej iskati šestih soorganizatorjev. Pomembno je uresničevanje projektov s skupnim delom in kakovostjo samih projektov.

Priporočilo 8

Priloga (1.1) odstavek 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Vsaka točka sodelovanja določa realizacijo številnih strukturiranih in večletnih kulturnih dejavnosti.

Vsaka točka sodelovanja določa realizacijo številnih strukturiranih in večletnih kulturnih dejavnosti in delovati kot telo, ki začasno izplačuje podporo.

Obrazložitev

„Točkam sodelovanja“ bi moralo biti dovoljeno, da delujejo kot telesa, ki začasno izplačujejo podporo. Na ta način bi lahko točke sodelovanja skrbele za hitro financiranje, z omejeno birokracijo, za manjše in inovativne kulturne projekte sodelovanja. Sistem je dobro deloval v okviru strukturnih skladov in naj bi ga ponovili v okviru programa Kultura 2007.

Priporočilo 9

Priloga (1.1) odstavek 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Pomoč Skupnosti ne sme presegati 50 % proračuna projekta in se postopno zmanjšuje. Ne more presegati 500.000 EUR na leto. Ta pomoč bo dodeljena za obdobje petih let..

Pomoč Skupnosti ne sme presegati 50 % proračuna projekta in se postopno zmanjšuje. Ne more presegati 500.000 EUR na leto. Ta pomoč bo dodeljena za najmanj tri in največ pet let obdobje petih let.

Obrazložitev

Glede na trajanje projekta bi morala biti dovoljena večja fleksibilnost, ker ne bodo vsi nosilci projektov želeli ali potrebovali pet let za izvajanje projekta. Vsekakor se mnogi izvajalci spopadajo s težavami pri iskanju sofinanciranja za celotno petletno obdobje.

Priporočilo 10

Priloga (1.2) sprememba poglavja

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

1.2

Dejavnosti sodelovanja

1.2

 Projekti sodelovanja Ustvarjalne dejavnosti

Obrazložitev

Izraz „dejavnosti sodelovanja“ je preveč tehnokratski, medtem ko izraz „ustvarjalne dejavnosti“ poudarja, da bo imela pri izbiri projektov prednost ustvarjalnost.

Priporočilo 11

Priloga (1.2) odstavek 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Vsako dejanje mora biti načrtovano in izvedeno v sodelovanju z najmanj štirimi kulturnimi izvajalci iz treh različnih sodelujočih držav, če ti izvajalci izhajajo iz enega ali več sektorjev

Vsako dejanje mora biti načrtovano in izvedeno v sodelovanju z najmanj štirimi tremi kulturnimi izvajalci iz treh različnih sodelujočih držav, če ti izvajalci izhajajo iz enega ali več sektorjev

Trije soorganizatorji zadoščajo za zagotavljanje evropske dodane vrednosti Kot je že omenjeno v besedilu o evropskih mrežah sodelovanja, je treba projekte ocenjevati glede na njihovo notranjo kakovost in ne po mehanskih kriterijih za izbor.

Priporočilo 12

Priloga (1.2) odstavek 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Pomoč Skupnosti ne sme presegati 50 % proračuna projekta. Ne more biti manjša od 60.000 EUR na leto in višja od 200.000 EUR na leto. Ta pomoč bo dodeljena za obdobje največ dvanajstih mesecev.

Pomoč Skupnosti ne sme presegati 50 % proračuna projekta. Ne more biti manjša od 60.000 EUR na leto in višja od 200.000 EUR na leto. Ta pomoč bo dodeljena za obdobje največ najmanj dvanajstih mesecev in največ 24 mesecev.

Obrazložitev

Potrebna je večja prilagodljivost glede najnižje stopnje finančne pomoči Evropske skupnosti (60 000 eurov letno, kar pomeni minimalen obseg projekta 120 000 eurov letno), saj nekateri projekti morda ne potrebujejo ali niso zmožni porabiti te vsote, pa imajo še vedno odločilno vlogo in vpliv.

Poleg tega bi moralo biti dovoljeno, da projekti trajajo do dve leti; tako bi program postal bolj prilagodljiv in prijaznejši za nosilce.

Priporočilo 13

Priloga (1.3) odstavek 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Znatna podpora bo dodeljena tudi „evropskim kulturnim prestolnicam“ za pomoč pri izvajanju dejavnosti, ki poudarjajo evropsko vidnost in transevropsko kulturno sodelovanje..

90 % proračuna v okviru posebnih akcijskih področij Znatna podpora bo dodeljenih tudi „evropskim kulturnim prestolnicam“ za pomoč pri izvajanju dejavnosti, ki poudarjajo evropsko vidnost in čezevropsko kulturno sodelovanje.

Obrazložitev

Osredotočenje na posebna akcijska področja bi moralo biti pobuda za evropsko kulturno prestolnico. Finančna pomoč Evropske skupnosti za kulturno prestolnico Evrope bi moralo naraščati, saj bosta zaradi nedavne širitve EU od leta 2009 naprej verjetno dve kulturni prestolnici Evrope na leto. Večja podpora bi bila potrebna za pomoč mestnim oblastem in kulturnim izvajalcem za delo s partnerji v drugih državah članicah, da bi s tem spodbujali mednacionalno mobilnost in medkulturni dialog. Poleg tega dodeljevanje 90 % posebnega akcijskega proračuna Kulturni prestolnici Evrope povečuje preglednost tega področja delovanja, ki je bil v preteklosti ocenjen kot nepregleden. Preostalih 10 % bi bilo treba uporabiti za podeljevanje nagrad kot sta Europa Nostra in nagrada Evropske unije za sodobno arhitekturo (nagrada Mies van der Rohe).

Priporočilo 14

Člen 5(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Program je prav tako odprt tudi za sodelovanje drugih tretjih držav, ki so z Evropsko skupnostjo sklenile sporazume o pridružitvi ali o sodelovanju s klavzulami o kulturnem področju, na osnovi dodatnih sredstev in v skladu s posebnimi načini.

Program je prav tako odprt tudi za sodelovanje drugih tretjih držav, ki so z Evropsko skupnostjo sklenile sporazume o pridružitvi ali o sodelovanju s klavzulami o kulturnem področju, na osnovi dodatnih sredstev in v skladu s posebnimi načini pri čemer imajo v skladu z evropsko sosedsko politiko prednost naše najbližje sosede.

Obrazložitev

Program naj bi dajal prednost državam, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko. Pomembnosti dialoga med civilizacijami in proste izmenjave idej med kulturami, verstvi, tradicijami ni mogoče dovolj poudariti. Skupni projekti na kulturnem področju lahko prispevajo k uresničevanju glavnih ciljev evropskih sosedskih politik, tj. povezovanje ljudi in boljše medsebojno razumevanje drugih kultur, zgodovine, odnosa in vrednot ter s tem zmanjšanje izkrivljenih predstav.

Priporočilo 15

Člen 9(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in predstavnik Odbora regij, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

Obrazložitev

Ker so v številnih državah članicah pristojnosti za kulturno politiko pogosto na subnacionalni ravni, bi moral biti OR pristojen za imenovanje predstavnika Odbora. Poleg tega bi morala predstavništva držav članic v Odboru vključevati lokalne in regionalne predstavnike, kjer je to primerno.

Priporočilo 16

Člen 10.1

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Kulturne stične točke, kot so določene v točki I.3.3 Priloge, delujejo kot organizacije za razdeljevanje informacij o programu in delujejo na nacionalni ravni, tako kot to določata točka c) člena 54(2) in (3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Kulturne stične točke, kot so določene v točki I.3.3 Priloge, delujejo kot organizacije za razdeljevanje informacij o programu in delujejo tako na nacionalni kot tudi subnacionalni ravni, tako kot to določata točka c) člena 54(2) in (3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Obrazložitev

Ta amandma je v skladu s priporočilom 14 osnutka mnenja. Kulturne stične točke morajo biti zmožne delovati tudi na regionalni ravni, da se lažje približajo kulturnim izvajalcem in prilagodijo njihovim posebnim značilnostim. Za regionalne in lokalne oblasti ali njihove delegacije je zato lažje ustanoviti kulturne stične točke, ki so vedno na prostovoljni osnovi.

Priporočilo 17

Člen 10(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

2.

Kulturne stične točke morajo upoštevati naslednja merila:

2.

Kulturne stične točke morajo upoštevati naslednja merila

—

dovolj osebja različnih poklicev glede na naloge, ki jih opravljajo, ter znanje jezika, primerno za delo na področju mednarodnega sodelovanja;

—

dovolj osebja različnih poklicev glede na naloge, ki jih opravljajo, ter znanje jezika, primerno za delo na področju mednarodnega sodelovanja;

—

primerna infrastruktura, zlasti računalniška oprema in komunikacijska sredstva;

—

primerna infrastruktura, zlasti računalniška oprema in komunikacijska sredstva;

—

delovanje v administrativnem okolju, ki omogoča izvajanje nalog, in preprečevanje nasprotja interesov.

—

delovanje v administrativnem okolju, ki omogoča izvajanje nalog, kjer je to primerno, na primer kulturne stične točke bi morale delovati na subnacionalni ravni, in preprečevanje nasprotja interesov.

Obrazložitev

Kulturne stične točke je treba spodbujati k delovanju na subnacionalni ravni, kjer je to primerno, z namenom, da se približajo državljanom in kulturnim izvajalcem. Francoski sistem „regionalnih polov“, ki ga vodi francoska kulturna stična točka je primer dobre prakse, ki jo je treba prenesti tudi v druge države članice.

Priporočilo 18

Člen 12(d) nov

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

 

(d)

Spodbujanje jezikovne raznolikosti EU

Obrazložitev

Iz navedenih razlogov (priporočilo 1 in 2) je v besedilu treba poudariti sklicevanje na cilj jezikovne raznolikosti.

Priporočilo 19

Priloga V RAZČLENITEV CELOTNEGA PRORAČUNA

1. del

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Razčlenitev letnega proračuna za programe

Razčlenitev letnega proračuna za programe

Delež proračuna

Delež proračuna

1. del (podpora projektom) približno 77 %

—

točke sodelovanja približno 36 %

—

dejavnosti sodelovanja približno 24 %

—

posebne dejavnosti približno 17 %

1. del (podpora projektom) približno 77 %

—

točke sodelovanja približno 36 % 30 %

—

dejavnosti sodelovanja približno 24 % 30 %

—

posebne dejavnosti približno 17 %

Točke sodelovanja in dejavnosti sodelovanja bi morali prejeti vsak po 30 % celotnega proračuna in ne 36 % oziroma 24 %, kot je trenutno določeno. Odbor meni, da bi bili lahko zaradi trenutne razčlenitve zapostavljeni majhni izvajalci, ki so pogostokrat najbolj eksperimentalni in inovativni, saj je pri njih manj verjetno kot pri večjih akterjih, da bodo lahko zagotovili ustrezna sredstva sofinanciranja za pet let ter da bodo zmožni nadaljevati zahtevano obsežno razvojno delo.

Priporočilo 20

PRILOGA 2.2

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Do podpore so upravičene dejavnosti, ki ohranjajo in obujajo spomin na glavne kraje in arhive, ki so povezani z izgoni in ki simbolizirajo spomin na mesta, kjer so stala taborišča in druga mesta mučenja in množičnega pobijanja, pa tudi ohranjajo spomin na žrtve.

Do podpore so upravičene dejavnosti, ki ohranjajo in obujajo spomin na glavne kraje in arhive, ki so povezani z izgoni in ki simbolizirajo spomin na mesta, kjer so stala taborišča in druga mesta mučenja ter množičnega pobijanja, pa tudi ohranjajo spomin na žrtve množičnih pobojev ter ohranjajo glavne kraje in spomenike, vključno z nekdanjimi koncentracijskimi taborišči, in dokumentirajo te dogodke, da bi se ohranil živ spomin na žrtve.

Obrazložitev

Zavedamo se, da s predlogom za vključitev obujanja spomina na žrtve sovjetskega totalitarnega režima v skupno zgodovinsko preteklost Evrope širimo strukturirano in na konsenzu temelječe pojmovanje zgodovine celine in da je taka pobuda politično „občutljiva“. Načelo, ki nas je vodilo k pobudi za ta predlog, izhaja iz prepričanja, da bi ignoriranje politično „občutljivih“ tem znatno zmanjšalo zaupanje do Unije, zlasti v očeh tistih državljanov, za katere so te teme in spomin nanje nedavna in boleča resničnost.

Težko je tudi spregledati dejstvo, da zgodovinska resnica II. svetovne vojne in povojnega obdobja pripoveduje jasno in nedvoumno zgodbo mnogih človeških usod, ki jih je uničila sovjetska strahovlada v deželah, ki so sedaj države članice Evropske unije.

Priporočilo 21

PRILOGA 3.3

Predlog Komisije

Predlog spremembe Odbora regij

Za zagotavljanje ciljno naravnanega učinkovitega širjenja informacij o programu je predvidena postavitev „kulturnih kontaktnih točk“. Te organizacije, ki delujejo na nacionalni ravni, je ustanovila Komisija v sodelovanju z državami članicami na prostovoljni osnovi.

Za zagotavljanje ciljno naravnanega učinkovitega širjenja informacij o programu je predvidena postavitev „kulturnih kontaktnih točk“. Te organizacije, ki delujejo tako na nacionalni kot na subnacionalni ravni, je ustanovila Komisija v sodelovanju z državami članicami ali njihovimi regionalnimi oblastmi na prostovoljni osnovi.

Obrazložitev

Ta amandma je v skladu s priporočilom 14 osnutka mnenja. Kulturne stične točke morajo biti zmožne delovati tudi na regionalni ravni, da se lažje približajo kulturnim izvajalcem in prilagodijo njihovim posebnim značilnostim. Za regionalne in lokalne oblasti ali njihove delegacije je zato lažje ustanoviti kulturne stične točke vedno na prostovoljni osnovi.

V Bruslju, 23. februarja 2005

Predsednik

Odbora regij

Peter STRAUB

(1)  UL C 121 z dne 30.4.2004, str.15.