<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2026-09-202609C124202501760-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0176-25-202604252-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="true" name="ParExtraits_2021"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="28/09/2026 16:50:25" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="yVHuXYfzGoKawAepL2EvKjeY1GcVU4d7qQAJO3Afnjpgy4yS0adIJNTHu12rqBgeRTGVVguQr9lN0bIOc10uHFubgT8RnPLXL+zhQ/fiIKEttsVkwICFjIXA4SS6kDSI7yLmOVp8qypk0ctj2FULj04wMRkooAuYjie/eoXUDE8=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0176" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2025" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 14-09-26 17:08:13" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="fcdf6ffef6434827b99fd6893173315a" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0176" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi N. Emiliouja – Zadeva C-176/25</div>
      <div id="rId21" style="default">Steiser</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      NICHOLASA EMILIOUJA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 23. aprila 2026 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C-176/25 (Steizer) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">i</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      IU
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      BT
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Območje svobode, varnosti in pravice – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pravo, ki se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredbi (ES) št. 593/2008 (Rim I) in št. 864/2007 (Rim II) – Izključna licenca za avtorsko pravico, ki jo je oseba A podelila osebi B z ustnim dogovorom – Tožba zaradi kršitve zadevnih avtorskih pravic, ki jo je oseba B vložila proti osebi C – Ugovor, ki ga je podala oseba C, da oseba B nima procesnega upravičenja, ker je pogodbena licenca, podeljena osebi B, zaradi neizpolnjevanja nekaterih obličnostnih zahtev neveljavna – Pravo, ki ureja vprašanje formalne veljavnosti te pogodbene licence“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija). Predložitveno sodišče želi z vprašanjema v bistvu izvedeti, katero pravo se uporablja za formalno veljavnost pogodbene licence ali prenosa avtorskih pravic, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">2</a>
</span>) kadar to veljavnost izpodbija tretja oseba v okviru postopka za ugotavljanje kršitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, Sodišče je pozvano, naj pojasni, ali so upoštevna kolizijska pravila v zvezi s tem (a) pravila iz Uredbe (ES) št. 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">3</a>
</span>) (v nadaljevanju: Uredba Rim I), (b) pravila iz Uredbe (ES) št. 864/2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">4</a>
</span>) (v nadaljevanju: Uredba Rim II), ali (c) kolizijska pravila, določena v nacionalnih pravih držav članic na področju avtorskega prava. Iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, menim, da je treba izbrati prvo od teh možnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Bernska konvencija</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 5 Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del (Pariški akt z dne 24. julija 1971) v različici po spremembi z dne 28. julija 1979 (v nadaljevanju: Bernska konvencija), naslovljen „Zagotovljene pravice: 1. In 2. Zunaj države izvora; 3. V državi izvora; 4. ‚Država izvora‘“, v upoštevnih delih določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-3">
      „(1) Na delih, za katera jim daje varstvo ta [k]onvencija, uživajo avtorji v državah Unije izven države izvora dela pravice, ki jih zakoni v teh državah priznavajo ali jih bodo pozneje priznavali svojim državljanom, kot tudi pravice, specialno priznane s to [k]onvencijo.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-3">
      (2) Za uživanje in izvrševanje teh pravic ne velja nobena formalnost in sta neodvisni od varstva v državi izvora dela. Izven določb te konvencije določajo torej obseg varstva in pravna sredstva, ki so avtorju zajamčena za varstvo njegovih pravic, izključno zakoni države, v kateri se varstvo zahteva.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba Rim I</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1 Uredbe Rim I, naslovljen „Vsebinsko področje uporabe“, v točki 1 določa, da se „[ta] uredba […] uporablja za pogodbena obligacijska razmerja v civilnih in gospodarskih zadevah v primerih, ko pride do kolizije med zakoni več držav“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 te uredbe, naslovljen „Svoboda izbire“, v točki 1 določa, da „[p]ogodbo ureja pravo, ki ga izbereta pogodbeni stranki“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4 te uredbe, naslovljen „Pravo, ki se uporablja, če pogodbeni stranki ne izbereta prava“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-23" title="page-4">
      „1. Če pogodbeni stranki nista izbrali prava v skladu s členom 3, se pravo, ki se uporablja za pogodbo, določi […], kakor sledi:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-24" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-25" title="page-4">
      (b) za pogodbo o opravljanju storitev se uporablja pravo države, v kateri ima običajno prebivališče izvajalec storitev;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-26" title="page-4">
      […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 11 Uredbe Rim I, naslovljen „Formalna veljavnost“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-4">
      „1. Pogodba, sklenjena med osebami, ki so ali katerih zastopniki so ob sklenitvi pogodbe v isti državi, je formalno veljavna, če zadosti obličnostnim zahtevam po pravu, ki se v skladu s to uredbo uporablja za samo vsebino pogodbe, ali obličnostnim zahtevam po pravu države, v kateri je pogodba sklenjena.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-29" title="page-4">
      2. Pogodba, sklenjena med osebami, ki so ali katerih zastopniki so ob sklenitvi pogodbe v različnih državah, je formalno veljavna, če zadosti obličnostnim zahtevam po pravu, ki se v skladu s to uredbo uporablja za vsebino pogodbe, ali obličnostnim zahtevam po pravu ene od držav, v kateri se ob sklenitvi pogodbe nahaja ena od pogodbenih strank ali eden od zastopnikov, ali po pravu države, v kateri je imela ena od pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe običajno prebivališče.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-30" title="page-4">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 12 te direktive, naslovljen „Obseg uporabe prava, ki se uporablja“ v točki 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-4">
      „Pravo, ki se uporablja za pogodbo v skladu s to uredbo, ureja predvsem: 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-33" title="page-4">
      (a) razlago; 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-34" title="page-4">
      (b) izpolnitev; 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-35" title="page-4">
      (c) v mejah pristojnosti, ki jih ima sodišče v skladu s procesnim pravom, posledice delne in popolne neizpolnitve obveznosti […];
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-36" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-37" title="page-5">
      (e) posledice neveljavnosti pogodbe.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba Rim II</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1 Uredbe Rim II, naslovljen „Področje uporabe“, v točki 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-40" title="page-5">
      „Ta uredba se v primeru kolizije zakonov uporablja za nepogodbene obveznosti v civilnih in gospodarskih zadevah. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 8 te uredbe, naslovljen „Kršitev pravic intelektualne lastnine“, v točki 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-42" title="page-5">
      „Za nepogodbene obveznosti, nastale zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine, se uporablja pravo države, za katero se zahteva zaščita.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 15 navedene uredbe, naslovljen „Področje uporabe prava, ki se uporabi“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-5">
      „Pravo, ki se na podlagi te uredbe uporablja za nepogodbene obveznosti, ureja zlasti:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-45" title="page-5">
      (a) podlago in obseg odgovornosti, vključno z določitvijo oseb, ki bi lahko bile odgovorne za svoja dejanja;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-46" title="page-5">
      (b) razloge za izključitev odgovornosti, njeno omejitev ali delitev;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-47" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-48" title="page-5">
      (f) osebe, upravičene do nadomestila za osebno utrpelo škodo;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-49" title="page-5">
      […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">D.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nemški zakon o avtorski pravici</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 29 Urheberrechtsgesetz (nemški zakon o avtorski pravici, v nadaljevanju: nemški zakon o avtorski pravici), naslovljen „Prenos avtorske pravice“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-52" title="page-5">
      „(1) Avtorska pravica ni prenosljiva, razen če se prenese v okviru oporočnega razpolaganja ali na sodediče v okviru delitve zapuščine.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-53" title="page-5">
      (2) Dovoljeno je podeljevanje pravic uporabe (člen 31), pogodbenih pooblastil in dogovorov na podlagi pravic do izkoriščanja ter sklepanje pogodb o moralnih pravicah avtorjev, kakor so urejene v členu 39.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 34 nemškega zakona o avtorski pravici, naslovljen „Prenos pravic uporabe“, v odstavku 1 določa, da se „[p]ravica do uporabe lahko prenese le s soglasjem avtorja […]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">E.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poljski zakon o avtorski pravici</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 53 Ustawa z dnia 4 lutego 1994 r. o prawie autorskim i prawach pokrewnych (zakon z dne 4. februarja 1994 o avtorski in sorodnih pravicah, v nadaljevanju: poljski zakon o avtorski pravici) določa, da mora biti „[z]a prenos materialnih avtorskih pravic pogodba sklenjena v pisni obliki, sicer je nična“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje, postopek v glavni stvari, vprašanji za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Oseba BT iz Nemčije prek spletnih platform, kot je eBay, trži dodatno opremo za motorna vozila, vključno s predpražniki. Za to je med aprilom 2014 in aprilom 2018 poljskemu fotografu (v nadaljevanju: fotograf) večkrat naročila izdelavo fotografij teh predpražnikov. Soprog osebe BT je predpražnike vsakič prepeljal v fotografov studio na Poljskem. Po vsakem fotografiranju je fotograf fotografije izročil soprogu osebe BT na pomnilniku USB. Zdi se, da sta se stranki ustno dogovorili, da lahko oseba BT te fotografije uporablja v svojih spletnih prodajnih ponudbah. Vendar med njima ni bila sklenjena nikakršna pogodba v pisni obliki. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">5</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med februarjem in marcem 2018 je drugi trgovec z dodatno opremo za motorna vozila, oseba IU, te fotografije reproduciral, da bi z njimi ponazoril svoje ponudbe predpražnikov na eBayu, ne da bi za to predhodno pridobil dovoljenje osebe BT.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Oseba BT je nato pri pristojnem Landgericht (deželno sodišče, Nemčija) zoper osebo IU vložila tožbo zaradi kršitve avtorskih pravic na fotografijah na podlagi nemškega zakona o avtorski pravici in med drugim predlagala prepoved nadaljevanja zatrjevane kršitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Landgericht (deželno sodišče) je tožbi ugodilo. Med drugim je ugotovilo, da so bile zadevne fotografije varovane na podlagi nemškega zakona o avtorski pravici in da je fotograf na osebo BT prenesel izključne pravice do uporabe. Oseba IU naj bi te pravice kršila s tem, da je fotografije reproducirala v svojih ponudbah, ne da bi za to pridobila dovoljenje osebe BT.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Oseba IU je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija). Oseba IU je v pritožbi trdila, da oseba BT nima procesnega upravičenja, ker fotograf nanjo ni veljavno prenesel izključne pravice do uporabe fotografij. Po njenem mnenju je bil ustni dogovor med osebo BT in fotografom neveljaven, ker niso bile spoštovane zahteve po pisni obliki, določene v poljskem pravu (ki se po njenem mnenju na podlagi člena 11 Uredbe Rim I uporablja za formalno veljavnost tega dogovora).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Oseba BT je v odgovor navedla, da ima procesno upravičenje, saj so bile izključne pravice do uporabe fotografij, ker so varovane z nemškim zakonom o avtorski pravici, nanjo veljavno prenesene. Po njenem mnenju je treba vprašanje formalne veljavnosti ustnega dogovora v zvezi s tem razlikovati od vprašanja formalne veljavnosti „dejanja razpolaganja“ z avtorsko pravico kot tako. Oseba BT trdi, da drugo vprašanje v skladu s členom 8(1) Uredbe Rim II ureja pravo države, za katero se zahteva varstvo (lex loci protectionis), in sicer nemško pravo, in da to pravo za tak prenos ne določa pisne oblike dogovora.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-65" title="page-7">
      „1 Ali je treba člen 8(1) Uredbe Rim II razlagati tako, da se pravo države, za katero se zahteva varstvo, uporablja tudi za vprašanje (formalne) veljavnosti prenosa izključnih pravic do uporabe fotografij z avtorja na pooblaščenega uporabnika?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-66" title="page-7">
      2. Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: Ali je za vprašanje (formalne) veljavnosti prenosa izključnih pravic do uporabe fotografij z avtorja na pooblaščenega uporabnika upošteven lex contractus in se torej uporabljata člena 4 in 11 Uredbe [Rim I]?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pisna stališča sta predložili oseba BT in Evropska komisija. Oseba IU in Komisija sta bili zastopani na obravnavi, ki je potekala 15. januarja 2026.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je navedeno v uvodu, želi predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je primerno obravnavati skupaj, v bistvu ugotoviti, katero pravo se uporablja za vprašanje formalne veljavnosti pogodbene licence ali prenosa avtorske pravice, kadar to veljavnost izpodbija tretja oseba v okviru postopka za ugotavljanje kršitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Da bi bila ponazoritev čim nazornejša, bom najprej predstavil vsebinsko vprašanje in kolizijo zakonov, ki sta predmet obravnave (A), nato pa bom obravnaval upoštevna pravila mednarodnega zasebnega prava (B).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsebinsko vprašanje in kolizija zakonov v obravnavi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodoma je treba opozoriti, da je avtorska pravica oblika „intelektualne lastnine“, ki jo države dodelijo na podlagi svojih nacionalnih zakonov (ti zakoni pa so bili kljub temu pomembno harmonizirani z različnimi mednarodnimi instrumenti, zlasti z Bernsko konvencijo ter v okviru Evropske unije z več direktivami). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">6</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Avtorska pravica v bistvu pod določenimi pogoji (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">7</a>
</span>) pripada ustvarjalcu (ali „avtorju“) intelektualne stvaritve (ali „dela“) in mu daje skupek izključnih materialnih in moralnih pravic (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">8</a>
</span>) nad uporabo tega dela, ki jih je mogoče uveljavljati erga omnes. Vendar je ta pravni monopol ozemeljsko omejen: obstaja le na območju pristojnosti države, ki ga dodeljuje (kar je na splošno znano kot „načelo teritorialnosti“ avtorske pravice). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">9</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V postopku v glavni stvari očitno ni sporno, da je fotograf kot „avtor“ zadevnih fotografij med drugim na podlagi nemškega prava varovan z avtorsko pravico na teh „delih“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">10</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Avtorji lahko svoje avtorske pravice izkoriščajo na različne načine. Zlasti lahko tretjim osebam podelijo licence in jim s tem dovolijo dejanja, s katerimi bi bile sicer izključne pravice teh avtorjev kršene. Lahko pa avtorji svoje avtorske pravice prenesejo na tretje osebe in tako prenesejo imetništvo same pravice, običajno proti plačilu. Take prostovoljne licence ali prenosi avtorskih pravic so lahko določeni bodisi v samostojnih pogodbah bodisi v klavzulah, ki so del širših pogodbenih razmerij, kot so pogodbe o opravljanju storitev, založniške pogodbe ali distribucijske pogodbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">11</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi se prav tako ne zdi sporno, da je fotograf na osebo BT nameraval prenesti avtorsko pravico na fotografijah, ki se priznava z nemškim pravom. Čeprav predložitveno sodišče navaja le omejena pojasnila, se zdi, da je bil tak prenos del niza ustnih pogodb o fotografskih storitvah, sklenjenih med tema strankama. Na podlagi teh pogodb se je fotograf zavezal ne le za izdelavo teh fotografij, temveč tudi za njihovo izročitev osebi BT. Prenos zadevne avtorske pravice je bil stranski vidik zadnjenavedene obveznosti. Oseba BT namreč brez nekakšne oblike licence ali prenosa te avtorske pravice ne bi mogla zakonito izkoriščati fotografij (z njihovo objavo v prodajnih ponudbah na eBayu) v Nemčiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančna pravna opredelitev tega dogovora o avtorski pravici ostaja negotova. Predložitveno sodišče sicer navaja, da je fotograf na osebo BT prenesel zadevno avtorsko pravico, vendar oseba BT trdi, da ji je v resnici podelil izključno licenco na avtorsko pravico. Zdi se, da je druga opredelitev bolj v skladu z nemškim zakonom o avtorski pravici, ki avtorjem prepoveduje prenos njihove (nemške) avtorske pravice kot take, vendar jim dovoljuje, da s tako izključno licenco prenesejo „pravice do uporabe“ na zadevno „delo“. Vendar taka licenca prevzemniku licence dovoljuje uporabo „dela“ z izključitvijo vseh drugih, tudi avtorja, in ima zato funkcionalno enake učinke kot prenos. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">12</a>
</span>) Zato tega razlikovanja ne bom podrobneje obravnaval (ki navsezadnje za namene te analize ni odločilno).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po tem pojasnilu je treba navesti, da nacionalni pravni sistemi pogosto določajo nekatere omejitve glede pogodbenega licenciranja in/ali prenosa avtorskih pravic. Zlasti pogosto določajo nekatere zahteve glede oblike, kot je zahteva, da se licenca podeli ali da se prenos opravi s pisnim dokumentom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">13</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Težave pa nastanejo, kadar se take transakcije izvajajo v čezmejnem okviru. V takih položajih lahko prava različnih držav, povezanih s transakcijo, določajo različne ali celo nasprotujoče si zahteve. V obravnavani zadevi gre prav za to. Zadevna transakcija je povezana zlasti s Poljsko (zaradi običajnega prebivališča fotografa in kraja izvora zadevnih „del“) in Nemčijo (zaradi običajnega prebivališča osebe BT in kraja izkoriščanja avtorske pravice). Medtem ko se s poljskim pravom zahteva pisna oblika, se po mnenju predložitvenega sodišča z nemškim pravom ne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta kolizija zakonov je v jedru postopka za ugotavljanje kršitev, ki ga je začela oseba BT in ki teče pred predložitvenim sodiščem. V okviru navedenega postopka oseba IU trdi, da je izključna pogodbena licenca na avtorsko pravico, na kateri temelji zahtevek osebe BT, v poljskem pravu formalno neveljavna (ker med njo in fotografom v zvezi s tem ni bil sklenjen dogovor v pisni obliki). Oseba IU meni, da ker oseba BT ni imela veljavne licence ali prenosa avtorske pravice, ni imela procesnega upravičenja za začetek navedenega postopka. Oseba BT pa se za uveljavljanje veljavnosti te licence in s tem svoje pravice do uveljavljanja zadevnih avtorskih pravic sklicuje na nemško pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je odločilno vprašanje, katero od med seboj konkurenčnih nacionalnih prav bi moralo predložitveno sodišče uporabiti za ugotavljanje, ali je zadevna izključna pogodbena licenca formalno veljavna in torej ali ima oseba BT procesno upravičenje za začetek postopka za ugotavljanje kršitev proti tretji osebi, kot je oseba IU. To vprašanje je treba rešiti ob upoštevanju upoštevnih kolizijskih pravil, ki jih bom obravnaval v nadaljevanju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo, ki se na podlagi upoštevnih kolizijskih pravil uporablja za formalno veljavnost pogodbene licence ali prenosa avtorske pravice</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če domnevni pridobitelj licence ali prenosa avtorske pravice (kot je oseba BT) proti tretji osebi (kot je oseba IU) pred sodiščem države članice začne postopek za ugotavljanje kršitev, ni enega samega kolizijskega pravila, ki bi določalo neko materialno pravo, ki bi ga bilo treba uporabljati za vsa vprašanja, ki se v takem postopku lahko postavijo. Nasprotno, glede na naravo posameznega zadevnega vprašanja oziroma posameznih vprašanj so lahko upoštevna različna kolizijska pravila, povezana z različnimi kategorijami, znanimi v zasebnem pravu, ki določajo (potencialno) različna materialna prava (1). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">14</a>
</span>) Zato je za določitev upoštevnih pravil v zvezi s formalno veljavnostjo pogodbene licence ali prenosa avtorskih pravic in nazadnje prava, ki se uporablja, bistveno, da se to vprašanje pravilno opredeli, torej da se določi, v katero kategorijo ga je mogoče ustrezno uvrstiti (2).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kolizijska pravila, ki si „konkurirajo“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je navedeno v prejšnji točki, so v okviru postopka za ugotavljanje kršitev pred sodiščem države članice upoštevna različna kolizijska pravila glede vprašanj, povezanih z nepogodbeno odgovornostjo (a), z licenčno pogodbo ali pogodbo o prenosu (b) ter z avtorsko pravico kot tako (c).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nepogodbena odgovornost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, kolizijska pravila iz Uredbe Rim II so upoštevna (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">15</a>
</span>) za vprašanja, ki (se štejejo, da) se nanašajo na morebitno nepogodbeno odgovornost (ali, če uporabim besedilo te uredbe, „nepogodbeno obveznost“) domnevnega kršitelja v razmerju do tožeče stranke. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">16</a>
</span>) V skladu s členom 15 te uredbe ta vprašanja v zvezi z „nepogodbeno odgovornostjo“ ureja pravo, ki se uporablja za zadevno „nepogodbeno obveznost“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 8 Uredbe Rim II se za „nepogodbene obveznosti“, nastale zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine, vključno z avtorsko pravico, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">17</a>
</span>) uporablja „pravo države, za katero se zahteva zaščita“ (ali lex loci protectionis). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">18</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi bilo torej treba šteti, da se formalna veljavnost pogodbene licence ali prenosa avtorske pravice nanaša na „nepogodbeno odgovornost“, bi to vprašanje v postopku v glavni stvari na podlagi člena 8 Uredbe Rim II v povezavi z njenim členom 15 urejalo nemško pravo, saj oseba BT zahteva varstvo avtorske pravice v Nemčiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pogodba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, kolizijska pravila iz Uredbe Rim I so upoštevna (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">19</a>
</span>) za vprašanja, ki (se štejejo, da) se nanašajo na „pogodbene obveznosti“, ki izhajajo iz licenčne pogodbe ali pogodbe o prenosu avtorske pravice (ali klavzule), ki zavezuje stranki. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">20</a>
</span>) V skladu s členom 12 Uredbe Rim I ta „pogodbena“ vprašanja ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo (v nadaljevanju: lex contractus).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 3(1) Uredbe Rim I je pravo, ki se uporablja za pogodbo (vključno s pogodbo za podelitev licence ali prenos avtorske pravice), pravo, ki sta ga izbrali pogodbeni stranki. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">21</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če do take izbire ne pride (kar se zdi, da drži v obravnavani zadevi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">22</a>
</span>)), člen 4 Uredbe Rim I določa objektivna pravila za določitev prava, ki se uporablja za zadevno pogodbo. Ta pravila so precej zapletena. Za obravnavano zadevo zadostuje pojasnilo, da je v členu 4(1) naveden izčrpen seznam naveznih okoliščin za nekatere kategorije pogodb. Pogodbe o pravicah intelektualne lastnine kot take na tem seznamu sicer niso navedene, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">23</a>
</span>) vendar člen 4(1)(b) določa tako navezno okoliščino za „pogodb[e] o opravljanju storitev“, v to kategorijo pa seveda spadajo dogovori, kakršne sta sklenila fotograf in oseba BT. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">24</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s to določbo se za tako pogodbo uporablja „pravo države, v kateri ima običajno prebivališče izvajalec storitev“. V postopku v glavni stvari ni sporno, da ima „izvajalec storitev“, torej fotograf, „običajno prebivališče“ na Poljskem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">25</a>
</span>) Zato je upoštevno poljsko pravo lex contractus. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">26</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba dodati, da Uredba Rim I za nekatera „pogodbena vprašanja“ ne določa zgolj lex contractus in rešitve teh vprašanj prepušča navedenemu pravu, temveč določa skoraj materialnopravna (ali „v rezultat usmerjena“) pravila. V členu 11 tega instrumenta so navedena taka pravila o „formalni veljavnosti“ pogodbe. Ta pravila se razlikujejo glede na to, ali sta bili stranki (oziroma njuni pooblaščeni osebi) ob sklenitvi zadevne pogodbe v isti državi ali ne. V obravnavani zadevi se zdi, da predložitveno sodišče izhaja iz predpostavke, da sta bila oseba BT (oziroma njen „zastopnik“, in sicer njen mož) in fotograf ob sklenitvi njunih dogovorov v isti državi, in sicer na Poljskem (in da sta bili zato pogodbi sklenjeni tam). Ker je to dejansko vprašanje, bom v nadaljevanju izhajal iz te predpostavke. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">27</a>
</span>) V takem položaju člen 11(1) določa, da je pogodba formalno veljavna (od tod „v rezultat usmerjena“ narava tega pravila), če izpolnjuje obličnostne zahteve bodisi (i) lex contractus bodisi (ii) prava države, v kateri je bila pogodba sklenjena (oziroma lex loci contractus). V obravnavani zadevi bi moralo biti iz razlogov, navedenih zgoraj, v obeh primerih poljsko pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi bilo torej treba formalno veljavnost pogodbene licence ali prenosa avtorskih pravic šteti za „pogodbeno“ vprašanje, bi na podlagi členov 4 in 11 Uredbe Rim I področje iz postopka v glavni stvari urejalo poljsko pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Avtorska pravica kot taka</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, ker na ravni Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">28</a>
</span>) ali v Bernski konvenciji (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">29</a>
</span>) ni upoštevnih kolizijskih pravil, so za zadeve, ki se (štejejo, da) se nanašajo na avtorsko pravico kot tako, torej za bistvene značilnosti te pravice „intelektualne lastnine“, upoštevna nacionalna kolizijska pravila držav članic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">30</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med temi nacionalnimi kolizijskimi pravili obstajajo nekatera razhajanja. Vendar ta pravila glede na naravo avtorske pravice (monopolno varstvo, ki ga država na podlagi lastnega prava zagotavlja izključno za svoje ozemlje) običajno določajo, kot v obravnavani zadevi nemška kolizijska pravila, da se za taka vprašanja, ki se nanašajo na „avtorsko pravico kot tako“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">31</a>
</span>) uporablja (tudi) lex loci protectionis. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">32</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi bilo torej treba šteti, da se vprašanje formalne veljavnosti pogodbene licence ali prenosa avtorske pravice nanaša na avtorsko pravico kot tako, bi se za to vprašanje v postopku v glavni stvari na podlagi nemških kolizijskih pravil uporabljalo nemško pravo, saj oseba BT zahteva varstvo avtorske pravice v Nemčiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravilna opredelitev vprašanja formalne veljavnosti pogodbene licence ali prenosa avtorske pravice</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na to raznolikost kolizijskih pravil je določitev pravil, ki so upoštevna v zvezi s formalno veljavnostjo pogodbene licence ali prenosa avtorskih pravic (in nazadnje vprašanjem, ali postopek v glavni stvari ureja nemško ali poljsko pravo), odvisna od pravilne opredelitve tega vprašanja, in sicer, ali ga je treba šteti za vprašanje, ki se nanaša na „nepogodbeno odgovornost“, „pogodbo“ ali „avtorsko pravico kot tako“. Napačna opredelitev bi privedla do napačne razlage teh pravil in uporabe neustreznega materialnega prava. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">33</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za namene te razvrstitve je treba obseg kategorij „nepogodbena odgovornost“ in „pogodba“ opredeliti avtonomno in ob upoštevanju ciljev, ki se uresničujejo z uredbama Rim I in Rim II, zlasti potrebe po zagotavljanju pravne varnosti glede prava, ki se uporablja, in „predvidljivosti izida pravde“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">34</a>
</span>) Če ne bi bilo tako, bi se lahko razvrstitev določenega vprašanja (in s tem morebitna uporaba teh instrumentov) razlikovala glede na sodišče, ki mu je zadeva predložena. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">35</a>
</span>) Poleg tega je treba v okviru nacionalnih sistemov kolizijskih pravil ustrezno razmejiti obseg preostale kategorije, torej kategorije, ki se nanaša na avtorsko pravico kot tako. Te različne kategorije se namreč ne bi smele prekrivati. Če bi posamezno vprašanje hkrati spadalo v dve kategoriji, bi to lahko privedlo do sočasne določitve različnih, potencialno nasprotujočih si materialnih prav. Tak rezultat bi ogrozil samo funkcijo kolizijskih pravil ter uredbama Rim I in Rim II odvzel polni učinek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nadaljevanju bom najprej pojasnil, zakaj se formalna veljavnost pogodbene licence ali prenosa avtorskih pravic ne nanaša na „nepogodbeno odgovornost“ (a). Nato bom navedel razloge, iz katerih se tega vprašanja kljub nekaterim težavam ne sme razvrstiti kot vprašanje, ki se nanaša na avtorsko pravico kot tako, temveč kot „pogodbeno“ vprašanje (b).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Formalna veljavnost pogodbene licence ali prenosa avtorske pravice se ne nanaša na „nepogodbeno odgovornost“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nekaj je jasno. Kot navaja Komisija, se vprašanje formalne veljavnosti pogodbene licence ali prenosa avtorskih pravic, tudi če se postavlja v okviru postopka za ugotavljanje kršitev, ne nanaša na „nepogodbeno odgovornost“. Kolizijska pravila iz Uredbe Rim II zato niso upoštevna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na vsebinski ravni namreč med tem vprašanjem in (domnevno) odgovornostjo (domnevnega) kršitelja ni povezave. Oseba BT brez veljavne pogodbene licence ali prenosa zadevne avtorske pravice seveda morda ni upravičena začeti postopka za ugotavljanje kršitev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">36</a>
</span>) Vendar je vprašanje veljavnosti te pogodbene licence ali prenosa predhodno glede na (in ga mora seveda zato sodišče, ki odloča o zadevi, rešiti, preden začne) kakršno koli razpravo o tem, ali je tožena stranka kršila avtorsko pravico. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">37</a>
</span>) Dejstvo, da se vprašanje veljavnosti pogodbene licence ali prenosa lahko pojavi v povsem drugačnih postopkovnih okvirih (kot so postopki, katerih predmet je ugotavljanje lastništva, veljavnost licenčne pogodbe ali pogodbe o prenosu avtorskih pravic, in tako dalje), prav tako poudarja, da med navedenim vprašanjem in odgovornostjo ni vsebinske povezave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru je trditev osebe BT, da bi moralo to vprašanje veljavnosti kljub temu spadati v kategorijo „nepogodbene odgovornosti“, kadar se postavlja v okviru postopka za ugotavljanje kršitev, ker bi sodišče, ki odloča o zadevi, tako lažje celoten postopek presojalo na podlagi enega samega materialnega prava, določenega v členu 8(1) Uredbe Rim II, napačna. V skladu s splošnimi načeli, na katerih temelji opredelitev v koliziji zakonov, ki je povzeta v točki 35 zgoraj, so kolizijska pravila in posledično pravo, ki se uporablja za posamezno vprašanje, odvisni od narave tega vprašanja, ne pa od postopkovnega okvira, v katerem se postavlja. Nasprotni pristop bi pomenil tveganje, da bi se na primer štelo, da je določena pogodbena licenca ali prenos veljaven na podlagi enega sklopa materialnopravnih pravil, kadar bi se njegova veljavnost izpodbijala v postopku za ugotavljanje kršitev, medtem ko bi se štelo, da je na podlagi drugega sklopa materialnopravnih pravil neveljaven v okviru postopka za ugotovitev imetništva (ali nasprotne tožbe za ugotovitev neveljavnosti prenosa, in tako dalje), in obratno. Tak rezultat ne bi bil združljiv s ciljema pravne varnosti in predvidljivosti, na katerih temeljita uredbi Rim I in Rim II. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">38</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Formalna veljavnost pogodbene licence ali prenosa avtorske pravice ni vprašanje, ki se nanaša na avtorsko pravico kot tako, temveč je „pogodbeno“ vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti je treba še, ali je treba vprašanje formalne veljavnosti pogodbene licence ali prenosa opredeliti kot „pogodbeno“ vprašanje ali kot vprašanje, ki se nanaša na avtorsko pravico kot tako. To vprašanje je treba podrobneje vsebinsko pojasniti, zlasti ker je privedlo do različnih stališč med sodišči držav članic in v pravni teoriji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na splošno je treba pri takih pogodbenih dogovorih, povezanih z avtorskimi pravicami, vedno jasno razlikovati med vprašanji, ki se nanašajo na avtorsko pravico kot tako, in „pogodbenimi“ vprašanji. Vprašanja, ki se nanašajo na zadevno avtorsko pravico „kot tako“, je treba ne glede na pravo, ki se v skladu z Uredbo Rim I uporablja za pogodbo, vedno presojati glede na pravo, ki ureja to pravico in se določi na podlagi nacionalnih kolizijskih pravil (praviloma lex loci protectionis). Tako razdelitev vprašanj poleg razlogov, navedenih v točki 49 zgoraj, upravičujejo tudi razlogi, povezani s preudarki pravne ureditve: čeprav morata imeti stranki v skladu s to uredbo možnost, da svobodno izbereta pravo, ki se uporablja za njune „pogodbene obveznosti“, pa jima ne bi smelo biti omogočeno, da to storita glede bistvenih značilnosti avtorske pravice kot take. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">39</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kategorija vprašanj, ki se nanašajo na avtorsko pravico kot tako, nedvomno zajema temeljno vprašanje prenosljivosti zadevne avtorske pravice, torej vprašanje, ali je mogoče to pravico prenesti z njenega prvotnega imetnika (avtorja) na drugo osebo, zlasti s pogodbo. Prenosljivost (in njen obseg) je namreč bistvena značilnost zadevne pravice. Tako se lahko licenca za avtorske pravice podeli ali avtorska pravica prenese s pogodbo le, če to dopušča pravo, ki ureja zadevno pravico, in to ne glede na pravo, ki se uporablja za to pogodbo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">40</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno, če (in v obsegu, v katerem) pravo, ki ureja avtorsko pravico, dopušča njen prenos s pogodbo (kar velja v obravnavani zadevi, saj nemško pravo sicer izključuje prenos avtorske pravice, vendar dopušča podelitev izključnih licenc, kot je ta), se poznejše vprašanje, ali mora biti pogodbena licenca ali prenos te avtorske pravice v skladu z nekaterimi obličnostnimi zahtevami (vključno z, v obravnavani zadevi, zahtevo po pisnem dokumentu), v bistvu ne nanaša na pravico „kot tako“, temveč na temeljno pogodbo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">41</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te zahteve namreč ne izhajajo iz narave avtorske pravice. Nasprotno, naložene so zaradi varstva avtorja, ki se v pogodbah, povezanih z avtorskimi pravicami, pogosto šteje za šibkejšo stranko (v nasprotju s posredniki, kot so založniki). Natančneje, namen teh zahtev je zagotoviti informirano privolitev avtorja k vsaki obveznosti, ki izhaja iz take pogodbe, da podeli licenco ali prenese svojo avtorsko pravico, in preglednost glede natančne vsebine vsake take obveznosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">42</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato ni presenetljivo, da so take zahteve pogosto naložene pod sankcijo ničnosti zadevne licenčne pogodbe ali pogodbe o prenosu (ali pogodbene klavzule) (kot na primer velja v skladu s členom 53 poljskega zakona o avtorski pravici). Kadar je tako, se zadevne zahteve očitno nanašajo na „formalno veljavnost“ te pogodbe (ali klavzule) v smislu člena 11 Uredbe Rim I. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">43</a>
</span>) Tudi kadar so take zahteve določene za dokazne namene (na primer kadar se zahteva pisni dokument kot edino dopustno dokazno sredstvo za dokazovanje take pogodbene licence ali prenosa), je njihov praktični učinek primerljiv: licence ali prenosa, katerih obstoja ni mogoče dokazati, ni mogoče uveljavljati. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-45" href="#t-45">44</a>
</span>) Zato narava vprašanja ni bistveno drugačna in pravila Uredbe Rim I se še naprej uporabljajo (zlasti njen člen 18(2), ki napotuje na njen člen 11). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-46" href="#t-46">45</a>
</span>) Ne glede na natančno naravo teh zahtev (formalno ali dokazno) v nacionalnem pravu se torej take zahteve po svoji naravi nanašajo na (veljavnost ali dokazovanje) „pogodbenih obveznosti“, ki zavezujejo stranki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To, da se take obličnostne zahteve ne nanašajo na avtorsko pravico „kot tako“, temveč na pogodbo, s katero se ta pravica licencira ali prenese, dodatno potrjuje dejstvo, da se podobne zahteve v nacionalnih pravnih sistemih pojavljajo v zvezi s pogodbami in klavzulami, ki se nanašajo na različna vprašanja (na primer v zvezi s konkurenčnimi klavzulami v pogodbah o zaposlitvi, mednarodnimi sporazumi o izbiri sodišča, in tako dalje), (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-47" href="#t-47">46</a>
</span>) običajno za podobne namene varstva. Dejstvo, da se v obravnavani zadevi take zahteve nanašajo na pogodbe o avtorski pravici, ne spremeni bistveno „pogodbene“ narave temeljnega vprašanja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-48" href="#t-48">47</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te razlage ne omajajo trditve osebe BT in Komisije. Po mnenju teh zainteresiranih strank je treba razlikovati med (i) formalno veljavnostjo licenčne pogodbe ali pogodbe o prenosu avtorske pravice ter (ii) formalno veljavnostjo „dejanja prenosa“ avtorske pravice. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-49" href="#t-49">48</a>
</span>) Medtem ko je prvo dejansko „pogodbeno vprašanje“ (saj se nanaša le na „pogodbene obveznosti“, ki stranki zavezujejo inter partes), je drugo „vprašanje, ki se nanaša na avtorsko pravico kot tako“ (ker prenos avtorske pravice sam po sebi vpliva na tretje osebe). Poleg tega, ker v postopku v glavni stvari ne gre za spor med pogodbenima strankama, temveč za spor med eno od teh strank in tretjo osebo, je upošteven le drugi vidik. Resnično vprašanje je namreč, ali je bilo na osebo BT preneseno imetništvo avtorske pravice in ali lahko zato to pravico uveljavlja proti taki tretji osebi. Zato bi se morale uporabljati obličnostne zahteve, ki jih v zvezi s tem določa lex loci protectionis (v obravnavani zadevi nemško pravo). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-50" href="#t-50">49</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da te trditve temeljijo na napačnem razumevanju narave obravnavanega vprašanja. Da bi to zmoto razumeli, je potrebnih nekaj pojasnil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razlikovanje – ki ga predlagata oseba BT in Komisija – med „formalno veljavnostjo pogodbe“ in „formalno veljavnostjo dejanja prenosa“, ki je pod močnim vplivom nemškega zasebnega prava (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-51" href="#t-51">50</a>
</span>) (ki lahko na prvi pogled pri pravnikih iz drugih pravnih tradicij povzroči zmedo), se po mojem razumevanju nanaša na to, kar se v drugih pravnih sistemih običajno razume kot razlikovanje med (i) veljavnostjo pogodbene licence ali prenosa intelektualne lastnine in (ii) učinkovanjem te licence ali tega prenosa proti tretjim osebam.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, potem ko je med dvema osebama sklenjena veljavna pogodba o prenosu pravice intelektualne lastnine ali o izključni licenci, se lahko postavi ločeno vprašanje, ali lahko prevzemnik prenosa ali licence uveljavlja prenos te pravice (oziroma, povedano drugače, posledice te pogodbe) proti tretjim osebam, med drugim v postopku za ugotavljanje kršitev (kot je to storila oseba BT v razmerju do osebe IU). V nekaterih pravnih sistemih je to mogoče šele po izpolnitvi nekaterih formalnosti, običajno z registracijo zadevne licence ali zadevnega prenosa v poseben javni register. Na tej točki želim poudariti, da se zadevne formalnosti poleg tega, da se običajno ne zahtevajo pri pogodbenih prenosih avtorske pravice, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-52" href="#t-52">51</a>
</span>) bistveno razlikujejo od obličnostnih zahtev, obravnavanih v tej zadevi. Te formalnosti so v bistvu upravni postopki zunaj pogodbe, pri katerih sodelujejo javni organi in katerih naloga ni zaščititi (ene od) pogodbenih strank, temveč zagotoviti javnost, informiranost in preglednost ter navsezadnje pravno varnost v zvezi s statusom intelektualne lastnine v interesu skupnosti. Očitno je, da je to posebno vprašanje učinkovanja proti tretjim osebam (vključno z morebitno uporabo teh formalnosti) po svoji naravi vprašanje, ki se nanaša na avtorsko pravico kot tako. Nanaša se na bistveno lastnost zadevne pravice intelektualne lastnine, da učinkuje erga omnes. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-53" href="#t-53">52</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar vprašanje, postavljeno v postopku v glavni stvari, v bistvu ni povezano s tem vprašanjem učinkovanja proti tretjim osebam. Oseba IU ne izpodbija, da je na podlagi nemškega prava mogoče izključno pogodbeno licenco na avtorsko pravico uveljavljati proti tretjim osebam, med drugim v okviru postopka za ugotavljanje kršitev, ne da bi se v zvezi s tem zahtevale kakršne koli formalnosti. Nasprotno, naj spomnim, da oseba IU izpodbija sam obstoj veljavne pogodbene licence med fotografom in osebo BT (brez katerega oseba BT ne bi imela procesnega upravičenja) zaradi domnevnega nespoštovanja zgoraj obravnavanih obličnostnih zahtev. Iz zgoraj navedenih razlogov se to vprašanje veljavnosti in te zahteve po svoji naravi nanašajo na pogodbe, sklenjene med osebo BT in fotografom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-54" href="#t-54">53</a>
</span>) Seveda če med strankama ne obstaja veljavna licenčna pogodba ali pogodba o prenosu (ali klavzula), prenos avtorske pravice, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati proti tretji osebi, prav tako ne more obstajati. Vendar je vprašanje veljavnosti predhodno vsakršni razpravi o učinkovanju proti tretjim osebam. Dejstvo, da to vprašanje kot ugovor uveljavlja taka tretja oseba, ki se želi izogniti postopku za ugotavljanje kršitev, ne spremeni njegove „pogodbene“ narave. Tudi v tem primeru je opredelitev pravnega vprašanja odvisna od njegove objektivne narave in ne od identitete stranke, ki se nanj sklicuje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-55" href="#t-55">54</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razlaga, ki jo predlagam in v skladu s katero je treba vprašanje formalne veljavnosti pogodbene licence ali pogodbenega prenosa avtorske pravice opredeliti kot „pogodbeno“ vprašanje, zaradi česar zanj veljajo kolizijska pravila iz Uredbe Rim I, zlasti njenega člena 11, je skladna s ciljem pravne varnosti in predvidljivosti, ki se uresničuje s to uredbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta razlaga namreč olajšuje čezmejne transakcije, povezane z avtorsko pravico. V skladu s členom 11 te uredbe se pogodbena licenca ali prenos avtorske pravice običajno (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-56" href="#t-56">55</a>
</span>) šteje za veljaven in s pravnim učinkom, če izpolnjuje bodisi zahteve lex contractus bodisi lex loci contractus. To strankam zagotavlja pravno varnost glede (formalne) veljavnosti in učinkovanja njihovih dogovorov, zlasti kadar se ti nanašajo na več nacionalnih avtorskih pravic, ki jih ureja prav toliko nacionalnih prav: strankam ni treba skrbeti, da bo njihova transakcija (deloma ali v celoti) neveljavna zaradi neizpolnitve različnih zahtev, ki jih lahko določajo ta nacionalna prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno pa bi pristop, ki ga zagovarjata oseba BT in Komisija, pomenil, da bi morali stranki spoštovati tako obličnostne zahteve lex contractus in/ali lex loci contractus (kot so določene v členu 11 Uredbe Rim I) kot tudi zahteve, ki so določene v pravu, ki ureja avtorsko pravico kot tako (ali v pravih, če se pogodba nanaša na več nacionalnih avtorskih pravic). Tak pristop bi povečal tveganje neveljavnosti pogodb o avtorski pravici zaradi napake v obličnosti, s čimer bi se členu 11 odvzela večina polnega učinka v zvezi s to kategorijo pogodb. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-57" href="#t-57">56</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, razumem, da se opredelitev obravnavanega vprašanja kot „vprašanja, ki se nanaša na avtorsko pravico kot tako“, včasih v resnici ne utemeljuje z objektivno naravo tega vprašanja, temveč s pomislekom, da bi stranki sicer lahko na podlagi člena 11 Uredbe Rim I zaobšli obličnostne zahteve, določene s pravom, ki ureja avtorsko pravico (tudi v tem primeru praviloma z lex loci protectionis), tako da bi za pravo, ki ureja njuno pogodbo, izbrali manj strogo pravo, medtem ko države glede na cilj varstva avtorja, ki mu te zahteve sledijo, te zahteve pogosto štejejo za posebej pomembne. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar ta pomislek ni značilen le za pogodbe o avtorskih pravicah. Pojavi se vsakič, kadar nacionalna prava za nekatere pogodbe ali klavzule določajo obličnostne zahteve. V zvezi s tem moram navesti, da se je zakonodajalec Unije, ki se je dobro zavedal pomena, ki bi ga nacionalni zakonodajalci lahko pripisali zadevnim zahtevam, odločil, da v skladu s členom 11 Uredbe Rim I da prednost formalni veljavnosti pogodb pred strogim izvajanjem teh zahtev, da bi strankama zagotovil pravno varnost v skladu s splošnimi cilji Uredbe Rim I. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-58" href="#t-58">57</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker nobena posebna določba ne določa nasprotno, ne vidim razloga, zakaj bi bilo treba pri pogodbah, ki se nanašajo na pravice intelektualne lastnine, izključiti uporabo člena 11 Uredbe Rim I in zakonodajnopolitično izbiro, ki je izražena v tej določbi, tako da bi se zahteve, obravnavane v teh sklepnih predlogih, umetno (ponovno) opredelile kot vprašanje, ki se nanaša na „avtorsko pravico kot tako“. Glede vprašanja, ali bi bilo z zakonodajnega vidika zaželeno, da se formalne zahteve, določene v lex loci protectionis, vedno uporabljajo pod sankcijo neveljavnosti temeljne pogodbe, mora presoditi zakonodajalec Unije. Če bi menil, da je tak pristop upravičen, bi lahko ustrezno spremenil člen 11 te uredbe, na primer z uvedbo posebnih pravil, prilagojenih pogodbam o pravicah intelektualne lastnine. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-59" href="#t-59">58</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba Rim I v sedanji obliki vsekakor že vključuje mehanizme za upoštevanje teh preudarkov. Natančneje, člen 9 te uredbe sodišču, ki odloča o sporu, dopušča določeno diskrecijsko pravico, da ne glede na pravo oziroma prava, ki pogodbo urejajo na podlagi običajnih pravil te uredbe, uporabi „prevladujoče obvezne določbe“ (ali lois de police), določene v njegovem lastnem pravu (člen 9(2) te uredbe) ali v pravu „države, v kateri morajo biti ali so bile izpolnjene obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe“ (člen 9(3) te uredbe).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če torej država, katere pravo ureja avtorsko pravico, šteje, da so obličnostne zahteve, določene s tem pravom, dovolj „ključne“, da jih je mogoče opredeliti kot „prevladujoče obvezne določbe“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-60" href="#t-60">59</a>
</span>) in če se to pravo ujema (i) s pravom države sodišča ali (ii) s pravom države, v kateri je treba izpolniti pogodbene obveznosti, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-61" href="#t-61">60</a>
</span>) se ta pravila lahko uporabijo (in se lahko pogodba zaradi neizpolnitve formalnih zahtev šteje za neveljavno), ne glede na pravila iz člena 11 Uredbe Rim I. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-62" href="#t-62">61</a>
</span>) Vendar je treba to presojo nujno opraviti za vsak primer posebej. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-63" href="#t-63">62</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je v postopku v glavni stvari vprašanje formalne veljavnosti izključne pogodbene licence, na katero se sklicuje oseba BT, po naravi „pogodbeno“, se uporabljajo kolizijska pravila iz Uredbe Rim I. V skladu z njenim členom 11 so lahko temeljne pogodbe formalno neveljavne, če ne izpolnjujejo obličnostnih zahtev iz poljskega prava. Zato oseba BT brez veljavne licence ali prenosa avtorskih pravic v njeno korist morda nima procesnega upravičenja pred predložitvenim sodiščem, kot trdi oseba IU. Vendar mora to preveriti navedeno sodišče. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-64" href="#t-64">63</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju vseh zgornjih preudarkov Sodišču predlagam, naj na vprašanji, ki ju je postavilo Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-133" title="page-25">
      Člen 1(1), člen 10, člen 11 in člen 18(2) Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, je treba razlagati tako, da v položaju kolizije zakonov vprašanje morebitnih obličnostnih zahtev, ki jih mora pogodbena licenca ali pogodbeni prenos avtorske pravice izpolnjevati, da se šteje za veljaven oziroma da je njegov obstoj mogoče dokazati, ureja materialno pravo oziroma urejajo materialna prava, določena s pravili iz navedene uredbe.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: angleščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">i</a>
</span>) Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">2</a>
</span>) Za več podrobnosti glej točke od 25 do 34 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">3</a>
</span>) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 (UL 2008, L 177, str. 6).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">4</a>
</span>) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 (UL 2007, L 199, str. 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">5</a>
</span>) Ali pa vsaj ne takrat (glej opombo 63 spodaj). Prav tako ni bil sklenjen dogovor o pravu, ki se uporablja za naročilo fotografa in prenos avtorske pravice.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">6</a>
</span>) Glej zlasti Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29/ES z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">7</a>
</span>) Natančneje, „delo“ je varovano le, če je „izvirno“ (glej v tem smislu člen 2(3) in člen 14a(1) Bernske konvencije ter sodbo z dne 16. julija 2009, Infopaq International, C-5/08, EU:C:2009:465, točka 37).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">8</a>
</span>) Glej člene od 9 do 14b Bernske konvencije in člene od 2 do 4 Direktive 2001/29 na eni strani ter člen 6 Bernske konvencije na drugi strani.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">9</a>
</span>) Glej člen 5(2) Bernske konvencije in sodbo z dne 22. januarja 2015, Hejduk (C-441/13, EU:C:2015:28, točka 22 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">10</a>
</span>) In verjetno tudi v drugih državah članicah v skladu z njihovimi pravi. Vendar oseba BT pred predložitvenim sodiščem ne zahteva teh drugih nacionalnih avtorskih pravic. Zato v postopku v glavni stvari niso upoštevne.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">11</a>
</span>) Glej poleg tega Guibault, L., Hugenholtz, P. B., van Eechoud, M. M. M., van Gompel, S. J., in Helberger, N., The Recasting of Copyright &amp; Related Rights for the Knowledge Economy, Institute for Information Law, University of Amsterdam, Nizozemska, 2006, točki 3.2.1 in 3.2.2; ter Fawcett, J. J., in Torremans, P., Intellectual Property and Private International Law, Oxford Private International Law Series, 3. izdaja, 2024, točke 14.01, 14.02, 14.14, 14.107 in 14.108.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">12</a>
</span>) Primerjaj člen 29(1) in (2) nemškega zakona o avtorski pravici. Glej tudi Guibault, L., Hugenholtz, P. B., in drugi, opomba 11, op. cit., točka 3.2.2.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">13</a>
</span>) Poleg tega ti zakoni včasih zahtevajo, da avtor podpiše vsako povezano klavzulo, da so zadevne pravice ter obseg in trajanje licence ali prenosa jasno navedeni, in tako dalje. Glej na primer v Franciji člena L-131–2 in L-131–3 code de la propriété intellectuelle (zakonik o intelektualni lastnini), v Združenem kraljestvu pa člen 90(3) Copyright, Designs and Patents Act 1988 (zakon o avtorski pravici, modelih in patentih iz leta 1988). Za primerjalno analizo prava držav v zvezi s tem glej na splošno Guibault, L., Hugenholtz, P. B., in drugi, opomba 11, op. cit., in Kono, T. (ur.), Intellectual Property and Private International Law: Comparative Perspectives, Hart Publishing, Oxford, 2012.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">14</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 21. januarja 2016, ERGO Insurance in Gjensidige Baltic (C-359/14 in C-475/14, EU:C:2016:40, točke od 47 do 62), in z dne 28. julija 2016, Verein für Konsumenteninformation (C-191/15, EU:C:2016:612, točke od 35 do 60). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca H. Saugmandsgaarda Øeja v zadevi Verein für Konsumenteninformation (C-191/15, EU:C:2016:388, točka 51); Fawcett, J. J., in Torremans, P., opomba 11, op. cit., točke od 14.15 do 14.17 in 15.09 ter od 15.32 do 15.35; ter Plender, R., in Wilderspin, M., The European Private International Law of Obligations, Sweet &amp; Maxwell, 4. izdaja, London, 2015, točke od 2-069 do 2-075 ter od 22-041 do 22-047. Iz tega nujno sledi, da mora sodišče za isti postopek pogosto uporabiti različno materialno pravo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">15</a>
</span>) „Nepogodbene obveznosti“ (glej v zvezi s tem pojmom sodbo z dne 21. januarja 2016, ERGO Insurance in Gjensidige Baltic, C-359/14 in C-475/14, EU:C:2016:40, točka 46), ki izhajajo iz kršitev pravic intelektualne lastnine, namreč spadajo na področje uporabe „civilnih in gospodarskih zadev“ v smislu člena 1(1) Uredbe Rim II (glej po analogiji sodbo z dne 8. septembra 2022, IRnova, C-399/21, EU:C:2022:648, točka 30). Poleg tega te „obveznosti“ niso izključene s področja uporabe te uredbe na podlagi njenega člena 1(2).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">16</a>
</span>) Glej v tem smislu člen 1(1) in člen 15 Uredbe Rim II. V zadnjenavedeni določbi je navedeno, da ta kategorija med drugim zajema vprašanja, kot so podlaga in obseg odgovornosti, razlogi za izključitev odgovornosti, obstoj, narava in ocena škode ali zahtevana odškodnina (in tako dalje).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">17</a>
</span>) Glej v tem smislu uvodno izjavo 26 Uredbe Rim II.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">18</a>
</span>) Glej uvodno izjavo 26 Uredbe Rim II. Tako kolizijsko pravilo je skladno s členom 5(2) Bernske konvencije, ki v upoštevnih delih določa, da „določajo obseg varstva in pravna sredstva, ki so avtorju zajamčena za varstvo njegovih pravic, izključno zakoni države, v kateri se varstvo zahteva“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">19</a>
</span>) „Pogodbene obveznosti“ (glej v zvezi s tem pojmom sodbo z dne 21. januarja 2016, ERGO Insurance in Gjensidige Baltic, C-359/14 in C-475/14, EU:C:2016:40, točka 44), ki izhajajo iz licenčne pogodbe ali pogodbe o prenosu avtorske pravice, namreč spadajo na področje uporabe „civilnih in gospodarskih zadev“ v smislu člena 1(1) Uredbe Rim I (glej po analogiji sodbo z dne 8. septembra 2022, IRnova, C-399/21, EU:C:2022:648, točka 30). Poleg tega te „pogodbene obveznosti“ niso izključene s področja uporabe te uredbe na podlagi njenega člena 1(2).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">20</a>
</span>) Glej v tem smislu člen 1 in člene od 10 do 12 Uredbe Rim I. Zlasti iz členov od 10 do 12 te uredbe je razvidno, da ta kategorija zajema zlasti vprašanja, kot so (materialna in formalna) veljavnost teh „obveznosti“, njihova razlaga, njihova izvršitev, posledice kršitve teh obveznosti (in tako dalje).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">21</a>
</span>) Ker je Sodišče to vprašanje bežno naslovilo na obravnavi, želim poudariti, da ta možnost izbire nikakor ni v nasprotju z Bernsko konvencijo. Poleg tega, da v Bernski konvenciji ni pravil v zvezi s pogodbami o avtorski pravici, „varstvo“ te pravice, kot je predvideno v členu 5(2) te konvencije, ni ogroženo, če je ta pravica predmet pogodbe, za katero se na podlagi izbire strank uporablja pravo, ki ni lex loci protectionis (glej tudi Fawcett, J. J., in Torremans, P., opomba 11, op. cit., točka 14.41; ter Raynard, J., Droit d’auteur et conflits de loi : essai sur la nature juridique du droit d’auteur, Litec, Pariz, 1990, str. 526 in 527).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">22</a>
</span>) Glej opombo 5 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">23</a>
</span>) Tako posebno pravilo je določeno v členu 4(1)(f) predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2005 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (COM/2005/0650 final). Vendar to pravilo v končni različici Uredbe ni bilo ohranjeno, najverjetneje zato, ker so pogodbe o pravicah intelektualne lastnine v praksi preveč raznolike (glej točko 28 zgoraj), da bi se zanje lahko razumno uporabljala ena sama navezna okoliščina (glej v tem smislu poročilo o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I), 21. november 2007 – COM(2005) 0650) – C6-0441/2005 – 2005/0261(COD)), Odbor za pravne zadeve, predlog sprememb 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">24</a>
</span>) Natančneje, v skladu s sodno prakso Sodišča pojem „pogodba o opravljanju storitev“ v smislu člena 4(1)(b) Uredbe Rim I zajema vsak dogovor, ki se nanaša na obveznost „opravljanja določene dejavnosti za plačilo“ (glej med drugim sodbo z dne 3. oktobra 2019, Verein für Konsumenteninformation, C-272/18, EU:C:2019:827, točka 46 in navedena sodna praksa). Fotografiranje se očitno šteje za „določeno dejavnost“, ki jo je fotograf za osebo BT opravil „za plačilo“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">25</a>
</span>) V zvezi s tem člen 19(1) Uredbe Rim I v upoštevnem delu določa, da je „običajno prebivališče fizične osebe, ki opravlja svojo poslovno dejavnost, […] glavni kraj njenega poslovanja“. V obravnavani zadevi je to zgoraj navedeni studio na Poljskem.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">26</a>
</span>) Razume se, da člen 4(3) Uredbe Rim I vsebuje „odstopno klavzulo“, v skladu s katero velja, da „kadar je iz vseh okoliščin primera razvidno, da je pogodba očitno v tesnejši zvezi z drugo državo kot z državo iz odstavka 1 […], se uporablja pravo te druge države“. Vendar v postopku v glavni stvari ni nobenega razloga za uporabo te klavzule. Glede na okoliščine obravnavane zadeve namreč zadevne pogodbe niso „očitno v tesnejši zvezi“ z, na primer, Nemčijo kot s Poljsko.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">27</a>
</span>) Kljub temu glej opombo 63 spodaj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">28</a>
</span>) Zlasti vprašanja, ki se nanašajo na avtorsko pravico kot tako, ne spadajo na področje uporabe uredb Rim I in Rim II (glej v tem smislu poročilo o Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, ki sta ga pripravila Mario Giuliano, profesor na Univerzi v Milanu, in Paul Lagarde, profesor na Univerzi v Parizu I (UL 1980, C 282, str. 1, v nadaljevanju: poročilo Giuliano-Lagarde), str. 10, ter Fawcett, J. J., in Torremans, P., opomba 11, op. cit., točka 14.10). Poleg tega direktive Unije o avtorski pravici, navedene v točki 25 zgoraj, v zvezi s tem ne določajo kolizijskih pravil.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">29</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 30. junija 2005, Tod’s in Tod’s France (C-28/04, EU:C:2005:418, točka 32).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">30</a>
</span>) Na splošno velja, da ta kategorija vključuje vprašanja, kot so obstoj, nastanek, veljavnost, narava in obseg dodeljenih pravic ter izjeme, njihovo trajanje (in tako dalje). Glej med drugim Fawcett, J. J., in Torremans, P., opomba 11, op. cit., točke od 13.46 do 13.74; Plender, R., in Wilderspin, M., op. cit., opomba 14, točke od 22-001 do 22-047; Basedow, J., „Article 3.102: Lex protectionis“, v Basedow, J., in drugi (ur.), Conflict of Laws in intellectual Property – The CLIP Principles and Commentary – European Max Planck Group on Conflict of Laws in Intellectual Property, Oxford University Press, 2013, točka 3:12.C07.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">31</a>
</span>) Ker je Sodišče to vprašanje bežno naslovilo na obravnavi, moram pojasniti, da se odvija razprava v zvezi z nekaterimi vprašanji, ki se nanašajo na avtorsko pravico „kot tako“, zlasti glede vprašanja prvotnega imetništva avtorske pravice (torej koga je treba šteti za „avtorja“ dela). V nekaterih nacionalnih kolizijskih pravilih, sodnih odločbah in/ali pravni literaturi to posebno vprašanje ureja lex loci protectionis, v drugih pa je sklicevanje na pravo države izvora zadevnega dela (lex originis). Država izvora je v členu 5(4) Bernske konvencije opredeljena tako, da se v bistvu nanaša na državo prve objave dela. V postopku v glavni stvari bi bilo lex originis poljsko pravo, ker so bile fotografije ustvarjene na Poljskem. Ta razhajanja izhajajo iz dvoumnosti Bernske konvencije glede vprašanja prvotnega imetništva avtorske pravice in obstajajo argumenti v podporo obema rešitvama (glej tudi Fawcett, J. J., in Torremans, P., opomba 11, op. cit., točke od 13.75 do 13.91). Vendar te razprave ne bom obravnaval. V tej zadevi namreč ni treba zavzeti stališča v zvezi s tem, saj se ne nanaša na vprašanje prvotnega imetništva avtorske pravice.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">32</a>
</span>) Kadar namreč nekdo v določeni državi zahteva varstvo pravice intelektualne lastnine, bi moralo pravo te države logično določati, ali tako varstvo dejansko obstaja, kakšna sta narava in obseg te monopolne pravice, kako dolgo traja in tako dalje. Tako kolizijsko pravilo je tudi v tem primeru skladno s členom 5(2) Bernske konvencije, ki določa, da „določajo obseg varstva in pravna sredstva […] izključno zakoni države, v kateri se varstvo zahteva“. Uporaba lex loci protectionis je včasih določena v zakonih o mednarodnem zasebnem pravu. V drugih primerih nacionalna sodišča uporabo tega pravila izpeljejo neposredno iz člena 5(2) Bernske konvencije. Glej tudi Fawcett, J. J., in Torremans, P., opomba 11, op. cit., točke od 12.22 do 12.28, od 13.13 do 13.45 in od 14.06 do 14.09; in Kono, T. (ur.), opomba 13, op. cit.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">33</a>
</span>) Res je, da je v obravnavani zadevi razlikovanje med kategorijo „nepogodbena odgovornost“ in kategorijo vprašanj, ki se nanašajo na avtorsko pravico kot tako, v praksi manj pomembno, saj kolizijska pravila, povezana z obema kategorijama, določajo uporabo lex loci protectionis. Vendar ostaja ta vidik pomemben na ravni načel.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">34</a>
</span>) Glej uvodni izjavi 6 in 16 Uredbe Rim I ter uvodni izjavi 6 in 14 Uredbe Rim II.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">35</a>
</span>) Države članice imajo namreč lahko v svojih zasebnih pravih različna stališča glede obsega zadevnih kategorij.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">36</a>
</span>) Glej tudi točko 66 spodaj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">37</a>
</span>) Glej po analogiji moje prve sklepne predloge v zadevi BSH Hausgeräte (C-339/22, EU:C:2024:159, točka 44). Glej tudi Fawcett, J. J., in Torremans, P., opomba 11, op. cit., točke 13.74 in od 15.32 do 15.35; Plender, R., in Wilderspin, M., op. cit., opomba 14, točke od 22-041 do 22-047; ter Dickinson, A., The Rome II Regulation – The Law Applicable to Non-Contractual Obligations, Oxford, 2010, točke od 3.88 do 3.90 in 8.18.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">38</a>
</span>) Glej Fawcett, J. J., in Torremans, P., opomba 11, op. cit., točka 13.74. Glede na vprašanja, ki jih je Sodišče postavilo na obravnavi, želim poudariti, da ob upoštevanju zgornjih pojasnil sklicevanja na „podlago […] odgovornosti“ iz člena 15(a) Uredbe Rim II ni mogoče razlagati tako, da zajema vprašanje veljavnosti pogodbene licence ali prenosa, na katerega se sklicuje tožeča stranka. Namen tega sklicevanja je zajeti „bistvene elemente odgovornosti“, kot so vprašanja v zvezi z „naravo odgovornosti (objektivno ali krivdno); opredelitvijo krivde, vključno z vprašanjem, ali opustitev lahko pomeni krivdo; vzročno zvezo med dogodkom, ki je povzročil škodo, in škodo; potencialno odgovornimi osebami“ (in tako naprej) (glej predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (COM(2003) 427 final, str. 13), obrazložitveni memorandum, str. 23). Tudi v tem primeru vprašanje veljavnosti ni povezano s temi „elementi“. Podobno sklicevanja v členu 15(f) Uredbe Rim II na „osebe, upravičene do nadomestila za osebno utrpelo škodo“ ni mogoče razumeti tako, da zajema to vprašanje. To verjetno nejasno sklicevanje se nanaša na vprašanje, „ali je oseba, ki ni ‚neposredna žrtev‘, upravičena do povračila škode, ki ji je nastala posredno, zaradi škode, ki jo je utrpela žrtev […], na primer […] škoda, ki jo utrpijo otroci ali zakonec umrle osebe“ (prav tam, str. 24; glej v zvezi s tem tudi sodbo z dne 10. decembra 2015, Lazar, C-350/14, EU:C:2015:802, točke od 25 do 28). Tako vprašanje se po svoji naravi razlikuje od vprašanja, ali je tožeča stranka pridobiteljica veljavne licence ali prenosa.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">39</a>
</span>) Kot je namreč pojasnjeno v opombi 32 zgoraj, lahko te bistvene značilnosti ureja le nacionalno pravo, ki zagotavlja varstvo v skladu s členom 5(2) Bernske konvencije (ali, kar zadeva prvotno imetništvo avtorske pravice, lex originis).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">40</a>
</span>) Glej Lucas, A., „Droit international privé et droit d’auteur“, Les Cahiers de propriété intellectuelle, letnik 22, št. 3, strani od 761 do 775, zlasti str. 769 in 770; Fawcett, J. J., in Torremans, P., opomba 11, op. cit., točke 13.41, od 13.99 do 13.104, 14.08 in od 14.15 do 14.17; Raynard, J., op. cit, opomba 21, str. 594; Plender, R. in Wilderspin, M., opomba 14, op. cit., točke od 22-041 do 22-047; Drexl, J., „Article 3:301: Transferability“, v Basedow, J., in drugi (ur.), opomba 30, op. cit. Glej po analogiji člen 14(2) Uredbe Rim I, v skladu s katerim je prenosljivost pogodbene terjatve vprašanje, ki se presoja glede na pravo, ki ureja zadevno terjatev. Kar zadeva prenosljivost, se prava držav razlikujejo. Prvič, medtem ko večina držav uporablja „dualističen“ pristop, v skladu s katerim se lahko materialne avtorske pravice prenesejo, moralne pravice pa ne, nekatere države (na primer Nemčija, kot je pojasnjeno v točki 30 zgoraj) uporabljajo „enoten“ pristop, v skladu s katerim avtorji svojih avtorskih pravic ne morejo prenesti, temveč lahko zgolj podelijo izključne licence na svoje materialne avtorske pravice (kar v bistvu privede do enakega rezultata). Drugič, obseg možnega prenosa se lahko razlikuje: nekatere države dovoljujejo le popoln prenos avtorske pravice, medtem ko druge dovoljujejo (delni) prenos le nekaterih izključnih pravic, in sicer za omejeno obdobje (in tako dalje) (za primerjalno analizo prav držav članic glej Guibault, L., Hugenholtz, P. B., in drugi, opomba 11, op. cit.).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">41</a>
</span>) Za enako stališče glej, Lucas, A., opomba 40, op. cit., strani od 761 do 775, zlasti str. 769 in 770; Fawcett, J. J., in Torremans, P., opomba 11, op. cit., točke 13.104, 14.182 in 14.183; Plender, R., in Wilderspin, M., opomba 14, op. cit., točke od 22-041 do 22-047; Drexl, J., opomba 40, op. cit., točka 3:301.C02; Heinze, C., „Article 3:504: Formal validity“, v Basedow, J., in drugi (ur.), opomba 30, op. cit., točka 3:504.C02. Poleg tega se zdi, da velika večina držav članic to vprašanje opredeljuje kot „pogodbeno“ vprašanje (za primerjalno analizo glej Kono, T., opomba 13, op. cit.).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">42</a>
</span>) Pisni dokument namreč običajno zagotavlja, da je avtor ustrezno seznanjen s tem, s čimer soglaša. Glej Guibault, L., Hugenholtz, P. B. in drugi, opomba 11, op. cit., str. 31 in 67; van Eechoud, M. M. M., „Choice of Law in Copyright and Related Rights: Alternatives to the Lex Protectionis“, Kluwer Law International, 2003, strani 196, 197, od 203 do 205; in Raynard, J., opomba 21, op. cit., strani od 641 do 654.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">43</a>
</span>) Natančneje, v členu 11 Uredbe Rim I pojem „formalna veljavnost“ sicer ni opredeljen, vendar je v poročilu Giuliano-Lagarde navedeno, da se pojem „oblika“ za namene te določbe nanaša na „vsak zunanji izraz, ki se zahteva od osebe, ki izraža voljo, da bo pravno zavezana, in brez katerega se tak izraz volje ne bi štel za izraz s polnim učinkom“ (prav tam, str. 29). To očitno vključuje zahtevo, da mora biti pogodba o licenci ali prenosu avtorske pravice sklenjena v pisni obliki pod sankcijo ničnosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-45" href="#c-45">44</a>
</span>) Glej na primer člen L-131-3 francoskega zakonika o intelektualni lastnini.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-46" href="#c-46">45</a>
</span>) V skladu s členom 18(2) Uredbe Rim I se „pravni posel […] lahko dokazuje z vsakim dokaznim sredstvom, ki ga dopušča pravo države sodišča, pred katerim poteka postopek, ali katero koli pravo iz člena 11, po katerem je pravni posel formalno veljaven, pod pogojem, da je tako dokazno sredstvo pred sodiščem, pred katerim poteka postopek, možno izvesti“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-47" href="#c-47">46</a>
</span>) Glej poročilo Giuliano-Lagarde, str. 31, oziroma člen 25(1) Uredbe Bruselj Ia.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-48" href="#c-48">47</a>
</span>) Dejstvo, da so zahteve, ki se obravnavajo v tej zadevi, pogosto navedene v zakonih o avtorski pravici držav (in ne v njihovem zakonu na področju pogodb) in so včasih oblikovane tako, kot da se ne nanašajo na pogodbo, ampak na avtorsko pravico „kot tako“ (primerjaj na primer člen 90(3) British Copyright, Designs and Patents Acts 1988 (zakon o avtorski pravici, modelih in patentih iz leta 1988), v skladu s katerim „prenos avtorske pravice ne učinkuje, če ni opravljen v pisni obliki […]“ (moj podarek), in člen 53 poljskega zakona o avtorski pravici, v skladu s katerim „je treba pogodbo [o prenosu avtorske pravice] skleniti pisno […]“ (moj poudarek)), ni pomembno. Opredelitev za namene določitve upoštevnih kolizijskih pravil ne more biti odvisna od formalne razvrstitve ali natančnega besedila nekaterih pravil na podlagi prava oziroma prav, ki se domnevno uporablja oziroma uporabljajo. Opraviti jo je treba neodvisno od teh preudarkov, ob upoštevanju avtonomno opredeljenih kategorij in narave zadevnega temeljnega vprašanja. Iz razlogov, pojasnjenih zgoraj, take zahteve z vidika pravil o koliziji zakonov, kadar jih nacionalni zakonodajalci določijo v zakonih o avtorski pravici, ne spadajo v kategorijo „avtorska pravica kot taka“, temveč v kategorijo „pogodba“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-49" href="#c-49">48</a>
</span>) Glej točko 20 zgoraj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-50" href="#c-50">49</a>
</span>) Komisija je zato pojasnila, da je po njenem mnenju (i) pogodba o izključni licenci formalno veljavna v skladu s členom 11 Uredbe Rim I, ker splošna pravila o pogodbah, določena v poljskem pravu, dopuščajo ustne pogodbe; (ii) ni šlo za prenos poljske avtorske pravice, ker poljski zakon o avtorski pravici za veljavnost prenosa zahteva pisno obliko; (iii) vendar je bila nemška avtorska pravica veljavno prenesena na podlagi te pogodbe, ker v nemškem zakonu o avtorski pravici take zahteve ni.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-51" href="#c-51">50</a>
</span>) Natančneje, na ta pristop močno vpliva „Trennungs- und Abstraktionsprinzip“, ki je v nemškem civilnem pravu poznan v zvezi s prodajo lastnine in v skladu s katerim bi bilo treba posamezno prodajno transakcijo s pravnega vidika analizirati kot dve ločeni „dejanji“, in sicer (i) „akt, s katerim nastanejo obveznosti“, ki zavezujejo le prodajalca in kupca, vključno z obveznostjo prodajalca, da prenese lastnino na kupca (to je kupoprodajna pogodba), in (ii) „dejanje razpolaganja“, ki pomeni dejansko spremembo lastništva nad pravico s prodajalca na kupca z učinki erga omnes. Zaradi tega je del nemške sodne prakse in pravne teorije na področju kolizije zakonov sprejel Spaltungstheorie (teorijo ločitve), v skladu s katero naj bi prvo „dejanje“ urejalo lex contractus, drugo „dejanje“ pa pravo, ki se uporablja za lastninsko pravico kot tako (pri pravicah intelektualne lastnine lex loci protectionis). To teorijo v obravnavani zadevi v bistvu zagovarjata oseba BT in Komisija.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-52" href="#c-52">51</a>
</span>) Glej v zvezi s tem člen 5(2) Bernske konvencije, v skladu s katerim „uživanje in uveljavljanje [avtorske pravice] nista predmet nobene formalnosti“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-53" href="#c-53">52</a>
</span>) Glede teh formalnosti in kako se po naravi razlikujejo glede na obravnavane zahteve, glej Fawcett, J. J., in Torremans, P., opomba 11, op. cit., točka 14.01 in od 14.02, 14.08, 14.15 do 14.17; Raynard, J., opomba 21, op. cit., strani od 591 do 600, 635, 637, in 644; poročilo Giuliano-Lagarde, str. 29; Plender, R., in Wilderspin, M., opomba 14, op. cit., točka 14-071; Drexl, J., opomba 40, op. cit., točka 3:301.C07; in Heinze, C., opomba 41, op. cit., točka 3:504.C02.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-54" href="#c-54">53</a>
</span>) Da bi se torej izognili nadaljnji zmedi v zvezi s tem vprašanjem, bi bilo po mojem mnenju treba nemško Spaltungstheorie (teorija ločitve) opustiti v zvezi s pogodbami, ki se nanašajo na pravico intelektualne lastnine. To potrjuje člen 14(1) Uredbe Rim I. Ta določba se ne uporablja za prenos lastninske pravice (in rem), temveč za prostovoljni prenos terjatev. Vendar po analogiji določa, da „razmerje“ med odstopnikom in prevzemnikom ureja pravo, ki se na podlagi te uredbe uporablja za pogodbo med odstopnikom in prevzemnikom. Iz uvodne izjave 38 te uredbe je razvidno, da je zakonodajalec izraz „razmerje“ uporabil zato, da bi v redkih državah članicah, ki to razlikovanje uporabljajo, zajel tako „pogodbo“ kot „dejanje razpolaganja“. Zakonodajalec Unije je tako za namene Uredbe Rim I zavrnil zamisel, da je treba eno samo transakcijo analizirati kot dve ločeni pravni „dejanji“, katerih „formalno veljavnost“ bi lahko urejali dve različni pravi. Nasprotno pa je zakonodajalec razlikoval med veljavnostjo prenosa in učinkovanjem tega prenosa proti tretjim osebam (ki spada na področje uporabe nacionalnih kolizijskih pravil).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-55" href="#c-55">54</a>
</span>) Seveda se ob tem postavlja ločeno vprašanje, ali ima tretja oseba, kot je oseba IU, pravico uveljavljati neveljavnost licenčne pogodbe ali pogodbe o prenosu avtorske pravice (ali klavzule) zaradi neizpolnitve takih zahtev. Pogosto je ničnost (ali neobstoj), ki izhaja iz take neizpolnitve, relativna, torej jo lahko uveljavlja le stranka, ki uživa varstvo, zagotovljeno s temi zahtevami, in sicer avtor. To ločeno vprašanje je seveda tudi „pogodbeno“ vprašanje, urejeno z upoštevnim lex contractus.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-56" href="#c-56">55</a>
</span>) Glej Fawcett, J. J., in Torremans, P., opomba 11, op. cit., točka 14.183. Vendar glej točki 73 in 74 spodaj.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-57" href="#c-57">56</a>
</span>) Tak neugoden rezultat ne bi bil posledica zahtev Bernske konvencije. Obravnavano vprašanje je namreč povsem zunaj področja uporabe te konvencije. Nikakor se ne nanaša na „varstvo“, ki se avtorju zagotavlja z avtorsko pravico, kot je predvideno v členu 5(2) te konvencije, temveč na informiranost avtorja in njegovo soglasje v njegovih pogodbenih razmerjih z drugimi osebami.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-58" href="#c-58">57</a>
</span>) Glej poročilo Guiliano-Lagarde, str. 29 in 30.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-59" href="#c-59">58</a>
</span>) Taka posebna pravila že obstajajo v členu 11(5) Uredbe Rim I „za pogodb[e], kater[ih] predmet je stvarna pravica na nepremičnini ali najemna pravica na nepremičnini“. Za predloge v tem smislu glej van Eechoud, M. M. M., op. cit., opomba 42, str. 196 in 205.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-60" href="#c-60">59</a>
</span>) V členu 9(1) Uredbe Rim I je pojem „prevladujoče obvezne določbe“ opredeljen kot „določbe, katerih upoštevanje je po mnenju države bistvenega pomena za zaščito njenih javnih interesov, kot je na primer njena politična, socialna ali gospodarska ureditev, in sicer do take mere, da se te določbe uporabljajo za vse primere, ki sodijo na njihovo področje uporabe [...]“. Dejstvo, da zadevne zahteve varujejo predvsem zasebne stranke (in sicer avtorje), ne izključuje nujno ugotovitve, da se z njimi uresničuje „javni interes“ v smislu te določbe (glej po analogiji sodbo z dne 5. septembra 2024, HUK-COBURG-Allgemeine Versicherung II, C-86/23, EU:C:2024:689, točki 46 in 47).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-61" href="#c-61">60</a>
</span>) Pogosto bo treba pogodbo izpolniti v državi, v kateri velja varstvo, in vsaj mogoče je trditi, da zaradi nespoštovanja obličnostnih zahtev, določenih s pravom te države, izpolnjevanje pogodbe (zlasti obveznosti podeljevanja licence ali prenosa avtorske pravice) postane nezakonito.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-62" href="#c-62">61</a>
</span>) Glej Fawcett, J. J., in Torremans, P., opomba 11, op. cit., točke od 14.164 do 14.174 in točka 14.156, in poročilo Giuliano-Lagarde, str. 31. Priznati je treba, da člen 9 Uredbe Rim I – ker ne gre za obveznosti, temveč zgolj za določeno diskrecijsko pravico – ustvarja določeno stopnjo negotovosti glede tega, ali bi se obličnostne zahteve, določene z lex protectionis, lahko uporabile kot loi de police. Vendar je ta stopnja negotovosti neločljivo povezana z navedeno uredbo v njeni sedanji obliki. Za njeno odpravo bi moral zakonodajalec Unije bodisi (i) v celoti izključiti možnost uporabe loi de police v zvezi z obličnostnimi zahtevami bodisi (ii) v členu 11 določiti obvezno uporabo obličnostnih zahtev, določenih z lex protectionis.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-63" href="#c-63">62</a>
</span>) Za metodo, ki omogoča ugotavljanje loi de police, in pogoje za njeno uporabo glej tudi sodbo z dne 5. septembra 2024, HUK-COBURG-Allgemeine Versicherung I, (C-86/23, EU:C:2024:689, točke od 39 do 46). Poleg tega se, kadar je avtor zaposlena oseba ali potrošnik, uporabljajo posebna pravila o varstvu, ki omejujejo možnost strank, da izberejo pravo, ki se uporablja, in lahko avtorju omogočijo, da se sklicuje na varstvo, ki se zagotavlja s pravom njegovega običajnega prebivališča (ki pogosto ustreza lex loci protectionis) (za več podrobnosti glej člene 6, 8 in 11(5) Uredbe Rim I). Nazadnje, ta uredba določa tudi zaščitne ukrepe za „neresnične“ mednarodne položaje, in sicer kadar bi stranki z običajnim prebivališčem v isti državi glede avtorske pravice, podeljene v tej državi, v okviru, ki je sicer povsem „notranji“, izbrali tuje pravo zgolj zato, da bi zaobšli obvezne določbe, vključno z določbami o obličnosti, ki so določene v njunem skupnem pravu. Taka izbira tujega prava je v skladu s členom 3(1) Uredbe Rim I sicer načeloma veljavna, vendar člen 3(3) te uredbe določa, da ta izbira ne vpliva na uporabo teh obveznih določb.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-64" href="#c-64">63</a>
</span>) Predložitveno sodišče mora namreč v zvezi s tem preveriti več vprašanj. Prvič, preveriti mora, ali so bile zadevne pogodbe res sklenjene na Poljskem v navzočnosti strank (ali njunih zastopnikov), kot navedeno sodišče očitno predpostavlja (glej točko 44 zgoraj). Iz opisa dejanskega stanja se namreč zdi, da je oseba BT fotografu naročila fotografije vnaprej in morda iz Nemčije. Pogodbe so bile morda sklenjene že takrat. Kadar pa sta stranki ob sklenitvi pogodbe v različnih državah, člen 11(2) Uredbe Rim I določa, da je ta pogodba formalno veljavna, če zadosti obličnostnim zahtevam (i) po lex contractus ali (ii) po „pravu ene od držav, v kateri se ob sklenitvi pogodbe nahaja ena od pogodbenih strank“, ali (iii) po „pravu države, v kateri je imela ena od pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe običajno prebivališče“. Zato ni mogoče izključiti, da se na podlagi točke (ii) ali (iii) nemško pravo uporablja. Če je tako, bi bile zadevne pogodbe formalno veljavne na podlagi člena 11(2), saj se zdi, da nemško pravo ne določa, da je taka pogodba v pisni obliki. Drugič, če se za veljavnost pogodb uporablja izključno poljsko pravo, mora predložitveno sodišče pojasniti, ali pogodbe o izključni licenci spadajo na področje uporabe člena 53 poljskega zakona o avtorski pravici in ali se tretja oseba, kot je oseba IU, na podlagi poljskega prava lahko sklicuje na ničnost teh pogodb zaradi neizpolnitve zahteve iz te določbe (glej opombo 54 zgoraj). Nazadnje, oseba BT je pred Sodiščem navedla, da je fotograf pozneje pisno potrdil prenos. Predložitveno sodišče mora ugotoviti, kakšen učinek ima to potrdilo na podlagi poljskega prava na veljavnost pogodb.</p>
</body>
</html>
