<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-381/18</NO.CASE><NO.CASE>C-382/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018CJ0381</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1072">EU:C:2019:1072</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>11</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>11</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20191212">12. 12. 2019</DATE> – Združeni zadevi C‑381/18 in C‑382/18</HT></P><P><HT TYPE="SC">G. S. in V. G. (Grožnja javnemu redu)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (prvi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20191212">12. decembra 2019</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: nizozemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Mejni nadzor, azil in priseljevanje</KEYWORD><KEYWORD>Politika priseljevanja</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2003/86/ES</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do združitve družine</KEYWORD><KEYWORD>Pogoji za uveljavljanje pravice do združitve družine</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>razlogi javnega reda<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Zavrnitev prošnje za vstop in prebivanje družinskega člana</KEYWORD><KEYWORD>Preklic dovoljenja za prebivanje družinskega člana ali zavrnitev njegovega podaljšanja</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V združenih zadevah C‑381/18 in C‑382/18,</P><P>katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ju je vložilo Raad van State (državni svet, Nizozemska) z odločbama z dne <DATE ISO="20180606">6. junija 2018</DATE>, ki sta prispeli na Sodišče <DATE ISO="20180611">11. junija 2018</DATE>, v postopkih</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">G. S</HT>. (C‑381/18),</P><P><HT TYPE="BOLD">V. G</HT>. (C‑382/18)</P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (prvi senat),</P><P>v sestavi J.‑C. Bonichot, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, podpredsednica Sodišča, M. Safjan in L. Bay Larsen (poročevalec), sodnika, ter C. Toader, sodnica,</P><P>generalni pravobranilec: G. Pitruzzella,</P><P>sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20190502">2. maja 2019</DATE>,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za G. S. M. Strooij in J. Hoftijzer, advocaten,</P></ITEM><ITEM><P>za V. G. V. Sarkisian in N. Melehi, advocaten,</P></ITEM><ITEM><P>za nizozemsko vlado M. K. Bulterman, L. Noort, A. M. de Ree in J. M. Hoogveld agenti,</P></ITEM><ITEM><P>za nemško vlado sprva T. Henze in R. Kanitz, nato R. Kanitz, agenta,</P></ITEM><ITEM><P>za poljsko vlado B. Majczyna, agent,</P></ITEM><?PAGE NO="2"?><ITEM><P>za Evropsko komisijo C. Cattabriga in G. Wils, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20190711">11. julija 2019</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 6(1) in (2) Direktive Sveta 2003/86/ES z dne <DATE ISO="20030922">22. septembra 2003</DATE> o pravici do združitve družine (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 224).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predloga sta bila vložena v okviru sporov med G. S. (zadeva C‑381/18) in V. G. (zadeva C‑382/18) ter Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (državni sekretar za pravosodje in varnost, Nizozemska; v nadaljevanju: državni sekretar) v zvezi z zakonitostjo, na eni strani, odločbe, s katero je bilo zavrnjeno podaljšanje dovoljenja za prebivanje G. S. zaradi združitve družine in retroaktivno preklicano to dovoljenje za prebivanje, in na drugi strani, odločbe, s katero je bila zavrnjena prošnja V. G. za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2003/86</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 2 in 14 Direktive 2003/86 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>(2)</NO.P><TXT>Ukrepe, ki se nanašajo na združitev družine, je treba sprejeti v skladu z obvezo, da se družina varuje in družinsko življenje spoštuje, kar je poudarjeno v mnogih aktih mednarodnega prava. Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti člen 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin [podpisana <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE> v Rimu,] in Listina Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(14)</NO.P><TXT>Združitev družine je mogoče zavrniti iz ustrezno utemeljenih razlogov. Oseba, ki želi, da se ji omogoči združitev družine, zlasti ne sme ogrožati javne politike [javnega reda] ali javne varnosti. Pojem javne politike [javnega reda] lahko pokriva obsodbo za hudo kaznivo dejanje. V tem smislu je treba omeniti, da pojem javne politike [javnega reda] in javne varnosti pokriva tudi primere, v katerih državljan tretje države pripada zvezi, ki podpira terorizem, podpira takšno zvezo ali ima ekstremistične težnje.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(c) te direktive je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>sponzor<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> opredeljen kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>državljan[…] tretje države, ki zakonito biva v državi članici in prosi za združitev s svojimi družinskimi člani ali čigar družinski člani prosijo za združitev z njim/njo<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 3(3) navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Ta direktiva se ne uporablja za družinske člane državljana Unije.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 4(1) iste direktive določa, da države članice na podlagi te direktive in v skladu s pogoji, določenimi v Poglavju IV in členu 16, dovolijo vstop in bivanje družinskim članom, ki so v njem navedeni.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 6(1) in (2) Direktive 2003/86 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice lahko zavrnejo prošnjo za vstop in prebivanje družinskih članov zaradi javne politike [iz razlogov javnega reda], javne varnosti ali javnega zdravja.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice lahko umaknejo ali zavrnejo podaljšanje dovoljenja za prebivanje za družinskega člana zaradi javne politike [iz razlogov javnega reda], javne varnosti ali javnega zdravja.</ALINEA><ALINEA>Pri sprejemanju ustrezne odločitve država članica poleg člena 17 upošteva tudi resnost ali vrsto kršitve javne politike [javnega reda] ali javne varnosti, ki jo je zagrešil družinski član, ali nevarnosti, ki jih takšna oseba predstavlja.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 17 te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Države članice ustrezno upoštevajo naravo in trdnost družinskih razmerij osebe in trajanje njegovega bivanja v državi članici ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z njegovo državo izvora, kadar zavrnejo prošnjo, prekličejo ali ne podaljšajo dovoljenja za prebivanje ali se odločijo, da bodo ukazale izgon sponzorja ali članov njegove družine.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2004/38/ES</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 27(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46), določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Ukrepi, sprejeti zaradi javnega reda ali javne varnosti, so v skladu z načelom sorazmernosti in temeljijo izključno na osebnem obnašanju zadevnega posameznika. Predhodne kazenske obsodbe same po sebi še ne predstavljajo razlogov za sprejetje takšnih ukrepov.</ALINEA><ALINEA>Osebno obnašanje zadevnega posameznika mora predstavljati resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe. Utemeljitve, ki niso neposredno povezane s podrobnostmi posameznega primera ali ki se nanašajo na splošno preventivo, niso dovoljene.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spora o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Zadeva C‑381/18</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>G. S., državljanu tretje države, je bilo <DATE ISO="20090408">8. aprila 2009</DATE> na Nizozemskem na podlagi nacionalnih določb o združitvi družine izdano dovoljenje za prebivanje kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>partnerju<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> sponzorja. To dovoljenje je bilo podaljšano za obdobje od <DATE ISO="20100309">9. marca 2010</DATE> do <DATE ISO="20140828">28. avgusta 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>G. S. je bil <DATE ISO="20120817">17. avgusta 2012</DATE> v Švici obsojen na kazen štirih let in treh mesecev zapora zaradi udeležbe pri nedovoljeni trgovini s prepovedanimi drogami, pri čemer je bilo zadnje dejanje storjeno <DATE ISO="20100904">4. septembra 2010</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Nato je vložil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje na Nizozemskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Državni sekretar je <DATE ISO="20150924">24. septembra 2015</DATE> to prošnjo zavrnil iz razlogov javnega reda. Prav tako je z retroaktivnim učinkom od <DATE ISO="20100904">4. septembra 2010</DATE> preklical dovoljenje za prebivanje, ki ga je imel G. S., in mu izrekel prepoved vstopa.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Državni sekretar se je pri sprejetju teh odločb oprl na okvir za oceno iz nacionalnega prava, ki omogoča preklic dovoljenja za prebivanje ali zavrnitev njegovega podaljšanja, če je bila zadevna oseba obsojena na dovolj visoko kazen glede na trajanje njegovega zakonitega prebivanja na Nizozemskem. Poleg tega je državni sekretar tehtal med interesi navedene osebe in njenega partnerja ter splošnim interesom varstva javnega reda.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Državni sekretar je na podlagi pritožbe, ki jo je vložil G. S., z odločbo z dne <DATE ISO="20161021">21. oktobra 2016</DATE> tej pritožbi ugodil v delu, ki se je nanašal na prepoved vstopa, in odločil, da G. S. ne more zakonito prebivati na ozemlju Nizozemske. V preostalem je državni sekretar potrdil prvotne odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>G. S je zoper odločbo državnega sekretarja pri rechtbank Den Haag, zittingsplaats Amsterdam (sodišče v Haagu, ki zaseda v Amsterdamu, Nizozemska) vložil tožbo. To sodišče je s sodbo z dne <DATE ISO="20170203">3. februarja 2017</DATE> odločbo z dne <DATE ISO="20150924">24. septembra 2015</DATE> v delu, v katerem je bila izrečena prepoved vstopa, in odločbo z dne <DATE ISO="20161021">21. oktobra 2016</DATE> v delu, v katerem je bilo odločeno, da G. S. ne more zakonito prebivati na ozemlju Nizozemske, odpravilo. V preostalem pa je tožbo razglasilo za neutemeljeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>G. S. je zoper to sodbo vložil pritožbo pri predložitvenem sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se sprašuje, ali mora pristojni organ, da bi se lahko upravičeno skliceval na razloge javnega reda v smislu člena 6(2) Direktive 2003/86, dokazati, da individualno ravnanje zadevnega državljana tretje države predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Poudarja, da bi taka zahteva lahko izhajala iz rešitev, ki jih je Sodišče uporabilo v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150611">11. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Zh. in O</NAME.CASE>. (<NO.CASE>C‑554/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:377">EU:C:2015:377</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150624">24. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>T.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑373/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:413">EU:C:2015:413</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ter iz omejitve diskrecijske pravice držav članic pri izvajanju Direktive 2003/86, kot izhaja zlasti iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100304">4. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Chakroun</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑578/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:117">EU:C:2010:117</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Ob tem naj bi se zlasti ob upoštevanju uvodne izjave 2 Direktive 2003/86 in sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060627">27. junija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Parlament/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑540/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:429">EU:C:2006:429</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), lahko štelo, da je treba to direktivo izvajati v okviru, opredeljenem s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, s katero naj bi bila nacionalna praksa skladna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Raad van State (državni svet, Nizozemska) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 6(2) Direktive [2003/86] razlagati tako, da se za preklic ali zavrnitev podaljšanja dovoljenja za prebivanje družinskega člana iz razlogov javnega reda zahteva, da se obrazloži, da osebno obnašanje zadevnega družinskega člana pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je treba na prvo vprašanje odgovoriti nikalno, katere zahteve glede obrazložitve morajo potem v skladu s členom 6(2) Direktive [2003/86] veljati za odločbo o preklicu ali zavrnitvi podaljšanja dovoljenja za prebivanje družinskega člana iz razlogov javnega reda?</TXT><P>Ali je treba člen 6(2) Direktive [2003/86] razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero je mogoče družinskemu članu preklicati dovoljenje za prebivanje ali zavrniti njegovo podaljšanje iz razlogov javnega reda, če je kazen zapora ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, ki je izrečen zadevnemu družinskemu članu, dovolj visoka glede na trajanje njegovega zakonitega prebivanja na Nizozemskem […], pri čemer je bilo na podlagi meril iz sodb Evropskega sodišča za človekove pravice z dne <DATE ISO="20010802">2. avgusta 2001</DATE>, Boultif proti Švici, (ECLI:CE:ECHR:2001:0802JUD005427300), in z dne <DATE ISO="20061018">18. oktobra 2006</DATE>, Üner proti Nizozemski,<?PAGE NO="5"?> (ECLI:CE:ECHR:2006:1018JUD004641099), izvedeno tehtanje med interesi zadevnega družinskega člana, da na Nizozemskem uveljavlja pravico do združitve družine, in interesom nizozemske države, da zavaruje javni red?<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Zadeva C‑382/18</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>V. G., državljan tretje države, je v letih od 1999 do 2011 – delno zakonito – prebival na Nizozemskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>V. G. so bile v tem obdobju izrečene štiri kazenske obsodbe na kazen dela v splošno korist oziroma denarno kazen zaradi kraje v trgovini in zaradi vožnje pod vplivom opojnih snovi. Junija 2011 je bil predan armenskim organom zaradi domnevnih kršitev zakonodaje o prepovedanih drogah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Žena V. G., ki je nizozemska državljanka, je <DATE ISO="20160728">28. julija 2016</DATE> na podlagi zakonodaje o združitvi družine vložila prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje V. G.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Državni sekretar je <DATE ISO="20160919">19. septembra 2016</DATE> to prošnjo zavrnil iz razlogov javnega reda.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Državni sekretar se je pri sprejetju te odločbe oprl na okvir za oceno iz nacionalnega prava, ki omogoča zavrnitev vstopa državljana tretje države zaradi združitve družine, če je bil ta obsojen za kaznivo dejanje na kazen dela v splošno korist ali denarno kazen, tudi – pod pogojem, da je zadevna oseba povratnik – če je bilo kaznivo dejanje storjeno pred več kot petimi leti. Poleg tega je državni sekretar tehtal interese navedene osebe s splošnim interesom varstva javnega reda.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Državni sekretar je po pritožbi V. G. z odločbo z dne <DATE ISO="20170206">6. februarja 2017</DATE> potrdil svojo prvotno odločbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>V. G je zoper to odločbo pri rechtbank Den Haag, zittingsplaats Amsterdam (sodišče v Haagu, ki zaseda Amsterdam) vložil tožbo. To sodišče je s sodbo z dne <DATE ISO="20170623">23. junija 2017</DATE> to tožbo zavrnilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>V. G. je zoper to sodbo vložil pritožbo pri predložitvenem sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Raad van State (državni svet) navaja, da v skladu s členom 3(3) Direktive 2003/86 položaj iz postopka v glavni stvari ne spada na področje uporabe te direktive, saj je zakonec V. G. nizozemski državljan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Vendar to sodišče poudarja, da je treba člen 6 navedene direktive uporabiti za V. G. po analogiji, saj nizozemsko pravo določa, da kadar – kot v obravnavani zadevi – nizozemska zakonodaja in ureditev ne razlikujeta med položajem, za katerega velja pravo Unije, in položajem, za katerega to pravo ne velja, se upoštevne določbe navedenega prava za notranji položaj uporabljajo neposredno in brezpogojno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče zato meni, da je razlaga člena 6 Direktive 2003/86 odločilna za rešitev spora o glavni stvari. Vendar se glede na sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Nolan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑583/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:638">EU:C:2012:638</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), sprašuje, ali je Sodišče pristojno za odgovor na vprašanja, ki se nanašajo na ta člen v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Če je odgovor pritrdilen, se predložitveno sodišče sprašuje, ali mora pristojni organ, da bi se lahko skliceval na razloge javnega reda v smislu člena 6(1) te direktive, dokazati, da osebno obnašanje zadevnega državljana tretje države pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Navaja, da bi taka zahteva lahko izhajala iz sodne prakse Sodišča, navedene v točki 19 te sodbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Vendar naj bi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Koushkaki</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑84/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:862">EU:C:2013:862</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170404">4. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>Fahimian</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑544/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:255">EU:C:2017:255</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), govorili v prid temu, da se, kadar gre za zapletene presoje – kot je to v primeru, ko je treba odločiti o vstopu državljana tretje države na ozemlje držav članic – uporabi prožnejši standard.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Raad van State (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ta vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>1.</NO.P><TXT>Ali je Sodišče Evropske unije glede na člen 3(3) Direktive [2003/86] in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Nolan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑583/10</NO.CASE>,<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:638">EU:C:2012:638</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), pristojno, da odgovori na vprašanja za predhodno odločanje nizozemskega sodišča o razlagi določb navedene direktive v sporu glede prošnje za vstop in prebivanje družinskega člana sponzorja, ki ima nizozemsko državljanstvo, če je bilo v nizozemskem pravu razglašeno, da se ta direktiva neposredno in brezpogojno uporablja za takega družinskega člana?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 6(1) Direktive [2003/86] razlagati tako, da je za zavrnitev prošnje za vstop in prebivanje družinskega člana iz razlogov javnega reda zahtevano, da se obrazloži, da osebno obnašanje zadevnega družinskega člana pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če je treba na drugo vprašanje odgovoriti nikalno, katere zahteve glede obrazložitve morajo potem v skladu s členom 6(1) Direktive [2003/86] veljati za odločbo o zavrnitvi prošnje za vstop in prebivanje družinskega člana iz razlogov javnega reda?</TXT><P>Ali je treba člen 6(1) Direktive [2003/86] razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero je mogoče prošnjo za vstop in prebivanje družinskega člana zavrniti iz razlogov javnega reda na podlagi obsodb v času prejšnjega prebivanja v zadevni državi članici, pri čemer je bilo na podlagi meril iz sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) z dne <DATE ISO="20010802">2. avgusta 2001</DATE>, Boultif proti Švici (ECLI:CE:ECHR:2001:0802JUD005427300), in z dne <DATE ISO="20061018">18. oktobra 2006</DATE>, Üner proti Nizozemski, (ECLI:CE:ECHR:2006:1018JUD004641099), izvedeno tehtanje med interesi zadevnega družinskega člana in zadevnega sponzorja, da na Nizozemskem izvajata pravico do združitve družine, ter interesom nizozemske države, da zavaruje javni red?<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Predsednik Sodišča je s sklepom z dne <DATE ISO="20180703">3. julija 2018</DATE> zadevi C‑381/18 in C‑382/18 združil za pisni in ustni postopek ter izdajo sodbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje v zadevi C‑382/18</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v zadevi C‑382/18 v bistvu sprašuje, ali je Sodišče na podlagi člena 267 PDEU pristojno za razlago člena 6 Direktive 2003/86 v položaju, v katerem mora sodišče odločiti o prošnji za vstop in prebivanje državljana tretje države, družinskega člana državljana Unije, ki ni uresničil svoje pravice do prostega gibanja, kadar se ta določba za tak položaj neposredno in brezpogojno uporablja na podlagi nacionalnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Po eni strani je treba navesti, da člen 2(c) Direktive 2003/86 določa, da se izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>sponzor<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> nujno nanaša na državljana tretje države, po drugi strani pa, da člen 3(3) te direktive določa, da se ta ne uporablja za družinske člane državljana Unije (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C in A</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Zakonodajalec Unije torej ni določil uporabe navedene direktive za državljana tretje države, družinskega člana državljana Unije, ki svoje pravice do prostega gibanja ni uresničil, kot je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, kar med drugim potrjujejo pripravljalni dokumenti za navedeno direktivo (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C in A</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa)</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Vendar je iz ustaljene sodne prakse Sodišča razvidno, da je to pristojno za odločanje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na določbe prava Unije, v položajih, v katerih se določbe navedenega prava – tudi če dejansko stanje v postopku v glavni stvari neposredno ne spada na področje uporabe tega prava – uporabljajo na podlagi nacionalnega prava, ker se to sklicuje na njihovo vsebino (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C in A</NAME.CASE>,<NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>V takih položajih namreč obstaja nedvomen interes Unije, da se določbe, prevzete iz prava Unije, za izognitev prihodnjim razhajanjem pri razlagi, razlagajo enako (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C in A</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Tako je razlaga Sodišča glede določb prava Unije v položajih, za katere se ne uporablja to pravo, upravičena, kadar se te določbe neposredno in brezpogojno uporabljajo za take položaje na podlagi nacionalnega prava, da bi se zagotovilo enako obravnavanje teh položajev in položajev, za katere se navedene določbe uporabljajo (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C in A</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je predložitveno sodišče, ki je edino pristojno za razlago nacionalnega prava v okviru sistema pravosodnega sodelovanja, vzpostavljenega s členom 267 PDEU (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C in A</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), pojasnilo, da iz nizozemskega prava izhaja, da je treba, kadar – kot v postopku v glavni stvari – nacionalni zakonodajalec za položaj, ki spada na področje uporabe prava Unije, in za položaj, ki ne spada na področje uporabe tega prava, določi isto pravilo, oba položaja obravnavati enako. To sodišče je na podlagi tega sklepalo, da je v skladu z nizozemskim pravom v tej zadevi dolžno uporabiti člen 6 Direktive 2003/86.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da se ta določba, kot je poudarila tudi nizozemska vlada, na podlagi nizozemskega prava za položaj, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, uporablja neposredno in brezpogojno in da torej obstaja nedvomen interes Unije, da Sodišče odloči o predlogu za sprejetje predhodne odločbe v zadevi C‑382/18.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Te ugotovitve ne more omajati okoliščina, da člen 3(3) Direktive 2003/86 iz področja uporabe te direktive izrecno izključuje položaje, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari v zadevi C‑382/18, saj iz sodne prakse Sodišča izhaja, da taka okoliščina ne more vplivati na pristojnost Sodišča, da se izreče o predlogu za sprejetje predhodne odločbe v okviru, opredeljenem z ustaljeno sodno prakso Sodišča, navedeno v točkah od 41 do 43 te sodbe (glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C in A</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 36 do 43; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>K in B</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑380/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:877">EU:C:2018:877</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190313">13. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>E.</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑635/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:192">EU:C:2019:192</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 40 do 42).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Namen sodne prakse, navedene v točkah od 41 do 43 te sodbe, je namreč prav ta, da se Sodišču omogoči, da odloči o razlagi določb prava Unije, ne glede na pogoje, v katerih bi se morale te uporabiti, v položajih, ki po mnenju avtorjev pogodb ali zakonodajalca Unije niso bili ustrezni za vključitev v področje uporabe teh določb. Tako se pristojnost Sodišča ne more razumno spreminjati glede na to, ali je bilo področje uporabe zadevne določbe omejeno s pozitivno opredelitvijo ali z določitvijo nekaterih primerov izključitve, saj je ti zakonodajni tehniki mogoče uporabiti v enaki meri (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C in A</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje v zadevi C‑382/18 odgovoriti, da je Sodišče na podlagi člena 267 PDEU pristojno za razlago člena 6 Direktive 2003/86 v položaju, v katerem mora sodišče odločiti o prošnji za vstop in prebivanje državljana tretje države, družinskega člana državljana Unije, ki ni uresničil svoje pravice do prostega gibanja, kadar se ta določba za tak položaj neposredno in brezpogojno uporablja na podlagi nacionalnega prava.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo in drugo vprašanje v zadevi C‑381/18 ter drugo in tretje vprašanje v zadevi C‑382/18</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem v zadevi C‑381/18 ter z drugim in tretjim vprašanjem v zadevi C‑382/18, ki jih je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 6(1) in (2) Direktive 2003/86 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero lahko pristojni organi iz razlogov javnega reda, na eni strani, zavrnejo prošnjo za vstop in prebivanje, ki temelji na tej direktivi, na podlagi kazenske obsodbe, ki je bila sprejeta v času prejšnjega bivanja na ozemlju zadevne države članice, in, na drugi strani, prekličejo dovoljenje za prebivanje, ki temelji na navedeni direktivi, ali zavrnejo njegovo podaljšanje, če je bila prosilcu izrečena dovolj visoka kazen glede na trajanje prebivanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Člen 6(1) Direktive 2003/86 določa, da lahko države članice zavrnejo prošnjo za vstop in prebivanje, ki temelji na tej direktivi, zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Člen 6(2), prvi pododstavek, navedene direktive pa določa, da lahko države članice iz istih razlogov umaknejo dovoljenje za prebivanje, ki temelji na isti direktivi, ali zavrnejo njegovo podaljšanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da lahko države članice sprejmejo odločbe iz člena 6(1) in (2) Direktive 2003/86, zlasti kadar je treba za zadevnega državljana tretje države šteti, da pomeni grožnjo javnemu redu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>V tem okviru je treba za opredelitev obsega pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>javna politika [razlogi javnega reda]<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> v smislu teh določb opozoriti, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je za državljana Unije, ki je izkoristil svojo pravico do prostega gibanja, in za nekatere člane njegove družine mogoče šteti, da predstavljajo grožnjo javnemu redu, le če njihovo individualno ravnanje pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe zadevne države članice (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE>, <NAME.CASE>Orfanopoulos in Oliveri</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑482/01 in C‑493/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:262">EU:C:2004:262</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180605">5. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Coman in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑673/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:385">EU:C:2018:385</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Ob tem, kot je razvidno iz točk od 28 do 30 sodbe z današnjega dne, E. P. (Grožnja javnemu redu) (C‑380/18), ni nujno, da se vsako sklicevanje zakonodajalca Unije na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>grožnja javnemu redu<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> razume tako, da napotuje izključno na individualno ravnanje, ki pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe zadevne države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Zato je očitno, da je treba za natančno opredelitev obsega pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>javna politika [razlogi javnega reda]<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> v smislu člena 6(1) in (2) Direktive 2003/86 upoštevati besedilo teh določb, njuno sobesedilo in cilje zakonodaje, katere del sta ti določbi (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150624">24. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>T.</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑373/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:413">EU:C:2015:413</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170404">4. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>Fahimian</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑544/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:255">EU:C:2017:255</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Tudi zgodovina nastanka določbe prava Unije lahko vsebuje elemente, ki so upoštevni za njeno razlago (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191001">1. oktobra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Planet49</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑673/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:801">EU:C:2019:801</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>Prvič, glede besedila člena 6(1) in (2) te direktive je treba opozoriti, da za razliko od zlasti člena 27(2) Direktive 2004/38, to ne zahteva izrecno, da mora ravnanje zadevne osebe pomeniti resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe, da bi bilo za to osebo mogoče šteti, da pomeni grožnjo javnemu redu.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, da člen 6(2), drugi pododstavek, Direktive 2003/86 sicer določa, da država članica upošteva tudi resnost ali vrsto kršitve javnega reda, ki jo je zagrešila ta oseba, ali nevarnosti, ki jih takšna oseba predstavlja, vendar se ta obveznost nanaša na standard, ki je precej nižji od tistega, ki izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 53 te sodbe. Natančneje, poleg tega, da navedena obveznost pristojnim organom ne nalaga, naj sistematično upoštevajo resnično in sedanjo nevarnost, ki jo predstavlja ravnanje navedene osebe, tudi ne vzpostavlja povezave med pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>grožnja javnemu redu<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> in nevarnostjo posega v osnovne interese družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Drugič, glede sobesedila člena 6(1) in (2) te direktive je treba navesti, da je v uvodni izjavi 14 te direktive pojasnjeno, da lahko pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>javna politika [javni red]<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> pokriva obsodbo za hudo kaznivo dejanje, kar kaže na to, da bi zgolj obstoj take obsodbe lahko zadoščal za ugotovitev obstoja grožnje javnemu redu v smislu navedene direktive, ne da bi bilo treba dokazati resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe zadevne države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>Tretjič, glede zgodovine nastanka tega člena 6 je iz spremenjenih predlogov direktive Sveta o pravici do združitve družine (COM(2000) 624 final in COM(2002) 225 final), na podlagi katerih je bila sprejeta Direktiva 2003/86, razvidno, da je bila sprva predvidena zahteva, da razlogi javnega reda temeljijo izključno naosebnem obnašanju zadevnega družinskega člana. Vendar zakonodajalec Unije nazadnje ni sprejel te omejitve diskrecijske pravice, ki je priznana državam članicam pri uporabi člena 6 te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>Četrtič, glede cilja Direktive 2003/86 iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je namen te direktive spodbujanje združitve družine in podelitev varstva državljanom tretjih držav, zlasti mladoletnikom (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180412">12. aprila 2018</DATE>, <NAME.CASE>A in S</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑550/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:248">EU:C:2018:248</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190313">13. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>E.</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑635/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:192">EU:C:2019:192</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Za uresničitev tega cilja člen 4(1) navedene direktive državam članicam nalaga natančno določene pozitivne obveznosti, ki jim ustrezajo jasno opredeljene subjektivne pravice. Tako od njih zahteva, da dovolijo združitev nekaterih članov sponzorjeve družine, ne da bi imele možnost proste presoje, če so izpolnjeni pogoji iz poglavja IV iste direktive, v katero je vključen člen 6 (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>K in A</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑153/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:453">EU:C:2015:453</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190313">13. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>E.</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑635/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:192">EU:C:2019:192</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Ker je dovolitev združitve družine splošno pravilo, je treba člen 6(1) in (2) Direktive 2003/86 v teh okoliščinah razlagati ozko, diskrecijske pravice, ki je priznana državam članicam, pa te ne smejo uporabiti tako, da bi bil ogrožen cilj in polni učinek te direktive (glej po analogiji sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>K in A</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑153/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:453">EU:C:2015:453</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181107">7. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>C in A</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑257/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:876">EU:C:2018:876</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>Vendar glede na elemente, navedene v točkah od 56 do 59 te sodbe, iz odločitev zakonodajalca Unije izhaja, da ta omejitev diskrecijske pravice držav članic ne pomeni, da pristojni organi ne smejo uporabiti člena 6(1) in (2) Direktive 2003/86 in se pri tem opreti zgolj na okoliščino, da je bila zadevna oseba obsojena za kaznivo dejanje, ne da bi jim bilo treba dokazati, da individualno ravnanje te osebe pomeni resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe zadevne države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Vendar v skladu z načelom sorazmernosti, ki je eno od splošnih načel prava Unije, nacionalna praksa uporabe teh določb zlasti ne sme presegati tistega, kar je nujno za zagotovitev ohranitve javnega reda (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>K in A</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑153/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:453">EU:C:2015:453</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da pristojni organi ne morejo samodejno šteti, da državljan tretje države ogroža javni red v smislu člena 6(1) in (2) Direktive 2003/86 zgolj zato, ker je bil ta kazensko obsojen.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>Tako lahko ti organi ugotovijo, da državljan tretje države ogroža javni red zgolj z opiranjem na okoliščino, da je bil ta državljan obsojen za storitev kaznivega dejanja, le če je to kaznivo dejanje tako resno ali take vrste, da je prebivanje tega državljana na ozemlju zadevne države članice izključeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>To ugotovitev poleg tega potrjuje tako sklicevanje na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>obsodba za hudo kaznivo dejanje<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> iz uvodne izjave 14 Direktive 2003/86, kot – posebej glede preklica ali zavrnitve podaljšanja dovoljenja za prebivanje – zahteva iz člena 6(2), drugi pododstavek, te direktive, da se upošteva resnost ali vrsta storjene kršitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>Poleg tega morajo pristojni organi pred sprejetjem negativne odločitve na podlagi člena 6 navedene direktive v skladu s členom 17 iste direktive opraviti posamično presojo položaja zadevne osebe in pri tem ustrezno upoštevati naravo in trdnost družinskih razmerij te osebe, čas njenega bivanja v državi članici in obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z njeno državo izvora (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190313">13. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>E.</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑635/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:192">EU:C:2019:192</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče mora preveriti, ali nacionalna praksa iz postopka v glavni stvari izpolnjuje te zahteve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo in drugo vprašanje v zadevi C‑381/18 ter na drugo in tretje vprašanje v zadevi C‑382/18 odgovoriti, da je treba člen 6(1) in (2) Direktive 2003/86 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero lahko pristojni organi iz razlogov javnega reda, na eni strani, zavrnejo prošnjo za vstop in prebivanje, ki temelji na tej direktivi, na podlagi kazenske obsodbe, ki je bila sprejeta v času prejšnjega bivanja na ozemlju zadevne države članice, in na drugi strani, prekličejo dovoljenje za prebivanje, ki temelji na navedeni direktivi, ali zavrnejo njegovo podaljšanje, če je bila prosilcu izrečena dovolj visoka kazen glede na trajanje prebivanja, pod pogojem, da se ta praksa uporablja samo, če je kaznivo dejanje, za katerega je bila izdana zadevna obsodba, dovolj resno, da se ugotovi, da je prebivanje tega prosilca nujno izključeno, in da ti organi opravijo posamično presojo iz člena 17 te direktive, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:</INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Sodišče je na podlagi člena 267 PDEU pristojno za razlago člena 6 Direktive Sveta 2003/86/ES z dne <DATE ISO="20030922">22. septembra 2003</DATE> o pravici do združitve družine v položaju, v katerem mora sodišče odločiti o prošnji za vstop in prebivanje državljana tretje države, družinskega člana državljana Unije, ki ni uresničil svoje pravice do prostega gibanja, kadar se ta določba za tak položaj neposredno in brezpogojno uporablja na podlagi nacionalnega prava.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Člen 6(1) in (2) Direktive 2003/86 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero lahko pristojni organi iz razlogov javnega reda, na eni strani, zavrnejo prošnjo za vstop in prebivanje, ki temelji na tej direktivi, na podlagi kazenske obsodbe, ki je bila sprejeta v času prejšnjega bivanja na ozemlju zadevne države članice, in na drugi strani, prekličejo dovoljenje za prebivanje, ki temelji na navedeni direktivi, ali zavrnejo njegovo podaljšanje, če je bila prosilcu izrečena dovolj visoka kazen glede na trajanje prebivanja, pod pogojem, da se ta praksa uporablja samo, če je kaznivo dejanje, za katerega je bila izdana zadevna obsodba, dovolj resno, da se ugotovi, da je prebivanje tega prosilca nujno izključeno, in da ti organi opravijo posamično presojo iz člena 17 te direktive, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><?PAGE NO="11"?><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>