Bruselj, 2.10.2025

COM(2025) 583 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o izvajanju, rezultatih in splošni oceni evropskega leta spretnosti

{SWD(2025) 283 final}


1. Uvod

Evropsko leto spretnosti je predsednica Evropske komisije napovedala v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2022 kot odziv na kritično pomanjkanje delovne sile in spretnosti v Evropi: „Pomanjkanje osebja predstavlja izziv za evropska podjetja. Veliko več moramo vlagati v usposabljanje in nadaljnje izobraževanje. Zato predlagam, da se leto 2023 razglasi za evropsko leto spretnosti.“

Skoraj tri četrtine (74 %) malih in srednjih podjetij (MSP) se sooča s pomanjkanjem usposobljenih delavcev 1 , Komisija pa je opredelila 42 poklicev, v katerih v različnih gospodarskih sektorjih primanjkuje delovne sile 2 . Ocenjuje se, da se bodo za 90 % delovnih mest zahtevale digitalne spretnosti 3 , vendar se več kot tretjina delovne sile sooča s pomanjkanjem potrebnih digitalnih spretnosti, ki se zahtevajo za večino delovnih mest. To pomanjkanje je povezano z vse večjo vrzeljo v usposabljanju, saj se usposabljanja vsako leto udeleži le 39,5 % odraslih 4 . Kljub tem izzivom pa obstajajo tudi priložnosti, saj se pričakuje znatna rast delovnih mest v zelenih in digitalnih sektorjih, pri čemer je predvidenih 3,5 milijona novih delovnih mest 5 . Velik neizkoriščen potencial obstaja tudi med premalo zastopanimi skupinami, kot so ženske, mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), delavci z nizko ravnjo usposobljenosti, starejši delavci in invalidi.

To poročilo vsebuje pregled izvajanja in rezultatov evropskega leta spretnosti v skladu s členom 7 Sklepa (EU) 2023/936 (sklep o evropskem letu spretnosti). Poročilu je priložen delovni dokument služb Komisije, v katerem so podrobno opisani izvajanje, rezultati in prihodnji ukrepi leta.

2. Rezultati politik in nastajajoče zamisli

Splošni cilj evropskega leta spretnosti je bil spodbujati miselnost izpopolnjevanja in preusposabljanja. Za dosego tega cilja je bilo leto namenjeno spodbujanju naložb, krepitvi ustreznosti spretnosti s sodelovanjem, usklajevanju ljudi s priložnostmi ter privabljanju talentov.

Evropsko leto spretnosti je vključevalo celovito celoletno razpravo o politikah z deležniki glede vloge spretnosti ter politik na področju spretnosti. Razprava je pokazala, da se evropske države soočajo z zelo podobnimi izzivi zaradi hitrih tehnoloških sprememb, staranja prebivalstva ter zmanjševanja delovne sile v EU, sočasno pa potrebujejo odporne industrijske ekosisteme in dobavne verige. Obstaja široko soglasje, da se zaradi teh trendov povečuje potreba po bolje usposobljeni delovni sili v Evropi, ki se bo sposobna odzvati na hitre spremembe potreb po spretnostih.

2.1 Spretnosti za konkurenčnost Evrope

V razpravi v okviru leta je bilo poudarjeno, da so spretnosti strateško sredstvo za produktivnost Evrope in ključen medsektorski omogočitveni dejavnik, ki podpira konkurenčnost v vseh gospodarskih sektorjih, vključno z zelenim in digitalnim prehodom, kot je razvidno iz kompasa za konkurenčnost za EU 6 . To sporočilo je bilo skozi vse evropsko leto spretnosti dosledno poudarjeno, kar je ustvarilo zagon za vključitev spretnosti v širok nabor politik v več kot 190 novih pobudah 7 , ki so bile izvedene s tesnim sodelovanjem med institucijami EU.

Evropsko leto spretnosti je postavilo spretnosti v ospredje politične agende EU. Spretnosti so bile obravnavane v vseh pobudah iz delovnega programa Komisije za leto 2024, razen ene 8 , ter v političnih usmeritvah za mandat Komisije 2024–2029.

Prečni značaj spretnosti je bil ponovno potrjen na ministrski ravni, saj je Svet za konkurenčnost maja 2024 sprejel sklepe o konkurenčni evropski industriji, ki je gonilna sila naše zelene, digitalne in odporne prihodnosti ter o enotnem trgu v korist vseh .

Med evropskim letom spretnosti so deležniki poudarili nujno potrebo po spodbujanju spretnosti za zeleni in digitalni prehod. Komisija je predstavila industrijski načrt v okviru zelenega dogovora in sprejela akt o ničelni industriji , ki določa ustanovitev akademij za neto ničelne industrije za izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev na področjih strateških tehnologij, kot so baterije , sončna energija , vodik , surovine in vetrna energija . Namen posamezne akademije je, da v treh letih po začetku delovanja zagotovi izpopolnjevanje in preusposabljanje 100 000 delavcev.

Razglasitev evropskega leta spretnosti je utrla pot sprejetju svežnja o digitalnih spretnostih in izobraževanju aprila 2023. Vključeval je predloga za priporočili Sveta o ključnih omogočitvenih dejavnikih uspešnega digitalnega izobraževanja in usposabljanja ter o izboljšanju zagotavljanja digitalnih spretnosti in kompetenc v izobraževanju in usposabljanju , ki ju je Svet sprejel novembra 2023. V okviru leta so bile vzpostavljene akademije za digitalne spretnosti za izboljšanje usklajevanja ponudbe usposabljanja na področju kibernetske varnosti , visokozmogljivostnega računalništva in polprevodnikov .

V tesni povezavi z industrijsko strategijo EU je Pakt za spretnosti pripomogel k izpopolnjevanju in preusposabljanju delavcev po vsej Evropi kot odziv na vse večje potrebe industrij. Pakt se je razširil na 20 obsežnih partnerstev v 14 industrijskih ekosistemih. Od leta 2022 je pripomogel k usposabljanju 3,5 milijona ljudi, sprejete pa so zaveze za zagotovitev izpopolnjevanja in preusposabljanja za 25 milijonov ljudi do leta 2030.

Več drugih pobud je spodbudilo sektorske spretnosti. Z revizijo direktiv o energiji iz obnovljivih virov in energijski učinkovitosti se je razširila podpora za potrjene spretnosti na področju čiste energije. V okviru pobude Krepitev spretnosti je bilo zagotovljeno izpopolnjevanje strokovnjakov za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb v 15 državah članicah. Za povečanje števila strokovnjakov s področja IKT program Digitalna Evropa financira specializirano usposabljanje. Program EU za zdravje zagotavlja usposabljanje za zdravstvene delavce s poudarkom na digitalnih spretnostih. Pobuda ComPAct  podpira javne uprave EU pri pridobivanju dodatnih spretnosti. Spretnosti so bile ključno področje za 44 odborov EU za sektorski socialni dialog, ki so izvajali ukrepe, izdajali izjave ali razpravljali o širših sektorskih potrebah po razvoju spretnosti kot odziv na spreminjajoče se industrijsko okolje. 

Osrednjega pomena za odpravljanje vrzeli na področju delovne sile in spretnosti v strateških sektorjih ter za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda je bilo poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU), ki je v letih 2023 in 2024 dobilo dodaten zagon prek razpisov v okviru programa Erasmus+. Ti razpisi so bili osredotočeni na privlačnost PIU, večjo mobilnost vajencev, preusposabljanje delavcev, ženske v tehnologijah za zeleno energijo, mikrodokazila in registre trga dela.

2.2 Naložbe v spretnosti

Med evropskim letom spretnosti se je oblikovalo skupno stališče, da so spretnosti ključen dejavnik rasti, saj prispevajo k opolnomočenju posameznikov in povečujejo produktivnost podjetij. Naložbe EU v izobraževanje in spretnosti znašajo več kot 150 milijard EUR 9 . Naložbe EU v spretnosti naj bi spodbudile zaposlovanje in bruto domači proizvod (BDP). Povečanje naložb v spretnosti za mlade delavce za 0,1 odstotne točke bi lahko dolgoročno povečalo skupno zaposlenost za 0,25 % ter BDP za približno 0,18 %, kar presega začetno naložbo 10 .

Evropsko leto spretnosti je spodbudilo razmislek o tem, kako se sredstva vlagajo v spretnosti, in ugotovljeno je bilo, da je treba spretnosti obravnavati kot naložbo in ne kot strošek. Strategije za čim večji učinek naložb v spretnosti so bile v središču teh razprav. Da bi bolje razumeli vlogo, ki jo imajo naložbe v spretnosti pri povečanju produktivnosti, je bilo dogovorjeno, da je potrebno izboljšano merjenje njihovega učinka na podlagi stroškov 11 . Pozornost je bila namenjena tudi izboljšanju dostopa do financiranja, zlasti za MSP. Raziskava  Flash Eurobarometer , izvedena maja 2023, je pokazala, da pomanjkanje spretnosti znatno vpliva na MSP, pri čemer je bila poudarjena potreba po ciljno usmerjeni podpori. Na podlagi tega je bil septembra 2023 sprejet sveženj pomoči za MSP .

Prav tako je bilo potrjeno, da sredstva EU delujejo kot katalizator, saj privabljajo druge vire financiranja in omogočajo lažje preskušanje novih, inovativnih pristopov k financiranju razvoja spretnosti, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi. V okviru evropskega leta spretnosti so javno-zasebna partnerstva, kot so Pakt za spretnosti, koalicije za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti, centri poklicne odličnosti in akademije za spretnosti, še naprej spodbujala skupne naložbe v izpopolnjevanje. Leta 2024 je bilo vzpostavljenih približno 15 novih centrov poklicne odličnosti, evropska koalicija za vajeništva pa se je znatno razširila z več kot 450 zavezami, 40 nacionalnimi zavezami in 2,5 milijona ponudbami za vajeništvo.

2.3 Skupno ukrepanje za spretnosti

Razprava v okviru evropskega leta spretnosti je razkrila kompleksnost upravljanja spretnosti ter potrebo po učinkovitem usklajevanju in sodelovanju med industrijsko politiko, politiko trga dela, politiko izobraževanja in drugimi področji politik. 

Evropsko leto spretnosti je spodbujalo sodelovanje na različnih ravneh 12 . Nacionalni koordinatorji so imeli ključno vlogo na nacionalni ravni pri spodbujanju vsevladnih pristopov k upravljanju spretnosti. V več državah so bili ustanovljeni novi ali izboljšani organi za upravljanje in sodelovanje deležnikov 13 . Leto je omogočilo tesnejše sodelovanje med državami; tako sta na primer Grčija in Ciper 14 podpisala memorandum o soglasju . Skupna izjava nacionalnih koordinatorjev evropskega leta spretnosti je močan dokaz njihove zavezanosti, da bodo še naprej tesno sodelovali na področju spretnosti in tako zagotovili, da se zagon, ki ga je ustvarilo leto, ohrani in nadgradi tudi v prihodnje.

Evropsko leto spretnosti je prav tako poudarilo osrednjo vlogo socialnega dialoga pri razvoju spretnosti ter podpori delavcem in podjetjem pri soočanju z dvojnim zelenim in digitalnim prehodom 15 . Na pobudo španskega predsedstva je bila 19. oktobra 2023 podpisana barcelonska skupna tristranska izjava , ki so jo podpisala predsedstva Sveta EU 16 , Komisija in socialni partnerji EU 17 ter katere namen je spodbujati tristransko partnerstvo pri izvajanju leta in omogočati širši razvoj spretnosti. Tristransko partnerstvo je bilo tudi v središču izvajanja leta v številnih državah 18 .

Med razpravami s socialnimi partnerji in drugimi deležniki je bilo poudarjeno, da so potrebni ukrepi za reševanje širših dejavnikov pomanjkanja delovne sile in spretnosti, kot so slabi delovni pogoji v nekaterih sektorjih, slabo upravljanje človeških virov 19 ali pomanjkanje cenovno dostopnega varstva predšolskih otrok. Po vrhu socialnih partnerjev v Val Duchessu je Komisija marca 2024 predstavila akcijski načrt za odpravo pomanjkanja delovne sile in spretnosti, pripravljen v posvetovanju s socialnimi partnerji EU. Komisija je pripravila tudi predlog direktive o izboljšanju in izvrševanju zagotavljanja delovnih pogojev pripravnikov ter predlog za revizijo priporočila Sveta iz leta 2014 o okviru za kakovost pripravništev za obravnavo vprašanj kakovosti in vključenosti.

Deležniki so odločno izrazili potrebo po boljšem predvidevanju potreb po spretnostih ter poudarili, da so lokalni in sektorski pristopi ter tesno sodelovanje deležnikov ključni za zagotavljanje, da je zbiranje podatkov o spretnostih ustrezno in uporabno. Komisija je med evropskim letom spretnosti na portalu Europass uvedla orodje za spremljanje trendov na področju delovnih mest in spretnosti ter objavila novo različico evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev in evropskega okvira za kibernetskovarnostne veščine . Julija 2023 je bil vzpostavljen ResearchComp , evropski okvir kompetenc za raziskovalce. Več držav je v okviru leta razvijalo orodja za zbiranje podatkov o spretnostih 20 .

Komisija je v sodelovanju z Odborom regij močno poudarila lokalne pristope k razvoju spretnosti 21 . Januarja 2023 je bilo sprejeto sporočilo Evropske komisije Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah. Da bi regijam pomagala privabljati, usposabljati in zadržati talente, je Komisija dodatno vzpostavila mehanizem za spodbujanje talentov in njegovo platformo za izkoriščanje potenciala talentov .

Evropsko leto spretnosti je pritegnilo svetovno zanimanje, saj je izpostavilo skupne izzive in potrebo po mednarodnem sodelovanju. Evropska komisija je prevzela pomembno vlogo pri spodbujanju izobraževanja in spretnosti v zunanjih odnosih EU. Ta področja so ključne naložbene prednostne naloge v okviru strategije EU Global Gateway . Leto je bilo predstavljeno na dogodkih na visoki ravni, kot je COP28, in je navdihnilo Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN), da leto 2025 razglasi za leto spretnosti. Projektna skupina talentov za rast Sveta za trgovino in tehnologijo je spodbudila sodelovanje med EU in ZDA na področju spretnosti za gospodarsko rast ter predstavila skupno sklepno izjavo . Med letom je bilo dejavno vključenih več mednarodnih organizacij, na primer Mednarodna organizacija dela (MOD), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) ter organizacija WorldSkills.

2.4 Opolnomočenje posameznikov

Opolnomočenje posameznikov s spodbujanjem miselnosti izpopolnjevanja in preusposabljanja je bila osrednja tema evropskega leta spretnosti, saj je vsakomur omogočalo, da v celoti izkoristi svoj potencial na trgu dela in v družbi.

14 držav članic 22 je začelo uporabljati sredstva EU za razvoj in izvajanje individualnih učnih računov. Ti lahko prispevajo k uresničevanju pravice do usposabljanja v praksi.

PIU se je izkazalo za drugo osrednjo temo. Deležniki so dosledno poudarjali, da je treba povečati njegovo privlačnost, kakovost in prepoznavnost.

V okviru evropskega leta spretnosti so deležniki poudarjali, da opolnomočenje povečuje motivacijo in izboljšuje dostop do kakovostnega usposabljanja na delovnih mestih in zunaj njih. Poleg spretnosti, specifičnih za delovno mesto, je bilo kot pomembno ocenjeno tudi opremljanje posameznikov z digitalnimi in prečnimi spretnostmi ter življenjskimi veščinami, kot so odpornost, kritično razmišljanje, finančna, medijska in demokratična pismenost. To je posebno pomembno zaradi geopolitičnih in podnebnih trendov, porasta vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, ter manipulacije z informacijami. Svet je maja 2024 sprejel sklepe o finančni pismenosti . Poudarjena je bila nujnost vlaganja v osnovne spretnosti 23 .

Med evropskim letom spretnosti je bilo večkrat izpostavljeno, da nihče ne sme biti zapostavljen, zato so potrebne prilagojene rešitve in smernice za podporo posameznikom. Razprave v okviru leta so razkrile vrzeli pri zagotavljanju storitev usmerjanja, hkrati pa so bile izpostavljene tudi dobre prakse v več državah 24 .

Ženske, mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, invalidi in osebe iz prikrajšanih okolij so bili posebej vključeni v različne pobude. Med njimi so bili: (i) razpis Komisije za zbiranje predlogov za socialne inovacije za izpopolnjevanje ranljivih mladih , (ii) pobuda ALMA (Aim, Learn, Master, Achieve – zastavi si cilj, nauči se, obvladaj, dosezi), ki več kot 800 ranljivim mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, pomaga pri ponovni vključitvi na trg dela ali pri iskanju priložnosti za izobraževanje in usposabljanje, in (iii) projekti, ki jih vodijo mladi, v okviru sheme Youth4OutermostRegions.

V okoliščinah, v katerih je povečanje produktivnosti ključno za prihodnost EU, bi bilo treba na trgu dela ceniti vse spretnosti. Evropsko leto spretnosti je izpostavilo pristope k zaposlovanju in razvoju osebja, ki temeljijo na spretnostih (imenovane tudi „najprej spretnosti“), kot dejavnik, ki delodajalcem omogoča, da izkoristijo širši nabor talentov, ljudem pa, da uresničijo svoj potencial. Te pristope je mogoče dopolniti s priložnostmi za potrjevanje spretnosti, s čimer postane neformalno in priložnostno učenje prepoznavno.

Deležniki so prepoznali vrednost digitalnih potrdil in mikrodokazil pri podpori tem prizadevanjem in v širšem smislu pri pomoči posameznikom pri njihovih karierah. Oceni priporočila o evropskem ogrodju kvalifikacij in sklepa o Europassu 25 , ki sta bili opravljeni marca 2024, sta potrdili, da ti pobudi povečujeta preglednost ter skupno razumevanje in zaupanje v kvalifikacije in spretnosti.

2.5 Privabljanje talentov

V razpravah v okviru evropskega leta spretnosti je bilo tudi ponovno poudarjeno, da bo na konkurenčnost EU vplivala njena sposobnost privabljanja talentov na svetovni ravni, in spodbudile so pogovore o tem, kako: (i) olajšati priznavanje kvalifikacij in potrjevanje spretnosti, pridobljenih v tujini, (ii) zmanjšati pretirano regulacijo poklicev na nacionalni ravni in upravna bremena, (iii) ustvariti ustrezne pogoje za zaposlovanje in zadržanje talentiranih ljudi iz tretjih držav v deficitarnih poklicih ter (iv) okrepiti partnerstva s tretjimi državami za ustvarjanje vzajemno koristnih priložnosti za mobilnost delovne sile in vzpostavitev zakonitih poti.

Da bi EU postala privlačnejša za talente iz tujine in da bi se poenostavila mobilnost znotraj nje, je Komisija novembra 2023 sprejela sveženj o spretnostih in mobilnosti talentov , ki vključuje splošno sporočilo o spretnostih in mobilnosti talentov s predlogom uredbe o vzpostavitvi nabora talentov EU ter priporočilo Komisije o priznavanju kvalifikacij državljanov tretjih držav . To je utrlo pot za sprejetje priporočila Sveta „Evropa in mobilnost“ o priložnostih za učno mobilnost za vsakogar 13. maja 2024. Partnerstva za privabljanje talentov z Marokom, Tunizijo, Egiptom, Pakistanom in Bangladešem so bila prav tako okrepljena z namenom spodbujanja vzajemno koristne mednarodne mobilnosti ter razvoja spretnosti med EU in partnerskimi državami.

3. Izvajanje

Evropsko leto spretnosti je predstavljalo razpravo v številnih oblikah – od komunikacijske kampanje do tisočih dogodkov ter številnih priložnosti za široko sodelovanje deležnikov in državljanov po vsej Evropi 26 .

3.1 Upravljanje

Evropsko leto spretnosti je bilo medinstitucionalno prizadevanje na ravni EU, pri katerem so sodelovali Komisija in njene agencije, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Odbor regij ter Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO).

Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL) je vodil izvajanje v tesnem sodelovanju z drugimi službami Komisije.

Evropsko leto spretnosti se je izvajalo na decentraliziran in sodelovalen način. Skupno 38 držav, med njimi vse države članice EU, je imenovalo nacionalne koordinatorje . Ti so imeli ključno vlogo.

3.2 Sredstva

Dodeljena sredstva so bila uporabljena za komunikacijsko kampanjo (6,75 milijona EUR), organizacijo vodilnih dogodkov, srečanja nacionalnih koordinatorjev in strokovnjakov (0,935 milijona EUR) ter za ustrezne študije (0,106 milijona EUR).

3.3 Komunikacijska kampanja

Komisija je organizirala komunikacijsko kampanjo na ravni EU, namenjeno delodajalcem (predvsem MSP), strokovnjakom, iskalcem zaposlitve, mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, oblikovalcem politik, deležnikom in ponudnikom usposabljanja.

Celovito komunikacijsko gradivo, ki je bilo na voljo vsem državam članicam EU v njihovih jezikih, je vključevalo  vizualno podobo , medinstitucionalno spletno mesto in nabor komunikacijskih orodij , in sicer že pripravljeno komunikacijsko gradivo, predstavitve in vsebine za družbene medije. Ključnik #EuropeanYearOfSkills je bil promoviran in uporabljen več kot 14 000-krat 27 .

Deležniki so bili ključni multiplikatorji. Njihovih skoraj 7 000 objav je doseglo 61 milijonov ogledov, kar kaže, da je evropsko leto spretnosti spodbudilo javno razpravo.

Za spodbujanje poti izpopolnjevanja in preusposabljanja je bilo v okviru projekta „Real People, Real Skills“ (Resnični ljudje, resnične spretnosti) predstavljenih 200 posameznih zgodb iz 30 držav, skupaj z videoposnetkom .

Videoposnetek projekta „Real People, Real Skills“

Komunikacijska prizadevanja, izvedena na različnih ravneh, so prinesla naslednje rezultate:

 

v milijonih

 

Število gledalcev, doseženih s televizijskim oglaševanjem v petih državah 28  

41

 

Skupni doseg plačanega oglaševanja na družbenih medijih, vključno s Facebookom (58 milijonov), Instagramom (10,2 milijona) in LinkedInom (860 000)

69

 

Ogledi strani na spletnem mestu kampanje       

3,6

 

Ogledi videoposnetka kampanje na YouTubu

69

 

Ogledi videoposnetka na spletni igralni platformi Twitch

21,4

 

Bralci, doseženi prek 64 nacionalnih medijskih partnerstev

10,1

 

Število ljudi, doseženih prek 32 plačanih vplivnežev na družbenih medijih

3,01

   

Ljudje, izpostavljeni oglasom na prostem v Bruslju, vključno z letališčem

4

 

Rezultati ankete med državljani

3.4 Dogodki

V okviru evropskega leta spretnosti je bilo organiziranih več kot 2 100 dogodkov v 42 državah, vključno z vsemi državami članicami EU. Ti so pokazali obseg prizadevanj za spodbujanje spretnosti v različnih kontekstih. Dogodke so organizirale institucije, agencije, mreže, nacionalni organi, deležniki in državljani EU.

Dejavnosti v okviru evropskega leta spretnosti so bile osredotočene na šest vodilnih dogodkov, od katerih je bil vsak osredotočen na ključne ciljne skupine in cilje. Med njimi so bili:

· festival evropskega leta spretnosti , ki je potekal 9. maja 2023, s 7 300 ogledi;

·konferenca „ Making Skills Count “ (Naj spretnosti štejejo), ki je potekala 8. in 9. junija 2023, s 1 300 udeleženci;

· evropski teden poklicnih spretnosti , ki je potekal od 23. do 27. oktobra 2023, s 500 nacionalnimi in regionalnimi dogodki;

· forum o zaposlovanju in socialnih pravicah v Evropi , ki je potekal 16. in 17. novembra 2023, z 2 200 udeleženci;

·dogodek „ Meet the Champions of Excellence “ (Srečanje s prvaki odličnosti), ki je potekal 23. februarja 2024 in je bil organiziran skupaj z EESO, z 800 udeleženci in

·dogodek „ The European Year of Skills – What Comes Next? “ (Evropsko leto spretnosti – kaj sledi?), ki je potekal 30. aprila 2024, s 1 400 udeleženci.

Potekal je niz petih strokovnih srečanj, ki so zajemala strateške razprave o financiranju spretnosti, zbiranju podatkov o spretnostih, pristopih, ki temeljijo na spretnostih, spretnostih na regionalni ravni (organizirano skupaj z Odborom regij) ter o raziskovanju prihodnosti spretnosti v Evropi v okviru postopka predvidevanja 29 .

Pomen spretnosti v vseh gospodarskih sektorjih je bil med drugim izpostavljen v izvedbah Zelenega tedna , evropskega tedna trajnostne energije , evropskega tedna programiranja , Evropskega foruma za migracije , evropskega tedna regij in mest , Evropske prireditve za mlade in evropskega tedna mladih v letih 2023 in 2024, pa tudi na konferenci o razvoju spretnosti z reformami.

Ta prizadevanja so dodatno podprle druge institucije in agencije EU. Evropski parlament je v sodelovanju s petimi agencijami EU 20. septembra 2023 organiziral dogodek „ Skills, skills, skills! “ (Spretnosti, spretnosti, spretnosti!). Cedefop je organiziral 14 dogodkov in sodeloval na več kot 270 dogodkih, povezanih s spretnostmi, medtem ko je Evropska fundacija za usposabljanje organizirala 144 dogodkov. Predstavništva in delegacije Komisije so v okviru evropskega leta spretnosti organizirale več kot 270 dogodkov, srečanj z ustreznimi deležniki in komunikacijskih dejavnosti.

4. Prihodnji ukrepi na področju spretnosti

Kot navaja Mario Draghi v svojem poročilu o prihodnosti evropske konkurenčnosti , je nujno treba še naprej vlagati v spretnosti ljudi v Evropi, tako da jim pomagamo do uspeha in zagotovimo konkurenčnost evropskega gospodarstva na svetovni ravni.

Iz razprav v okviru evropskega leta spretnosti so izhajale naslednje ključne teme, ki bodo vključene v prihodnje ukrepe na področju spretnosti:

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je 18. julija 2024 Evropskemu parlamentu predstavila politične usmeritve za mandat Komisije 2024–2029 . Poudarila je:

 

Komisija je 5. marca 2025 sprejela unijo spretnosti  – novo splošno vizijo, ki združuje politike izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja ter je v središču konkurenčnosti Evrope. Cilj unije spretnosti je opolnomočiti ljudi, da pridobijo trdno podlago spretnosti ter se vse življenje izpopolnjujejo in preusposabljajo za izpolnjujoče življenje. To bo povečalo konkurenčnost podjetij, saj jim bo pomagalo najti potrebne talente za ustvarjanje trajnostne rasti in kakovostnih delovnih mest. Drug cilj je zagotoviti, da bodo spretnosti in kvalifikacije pregledne, zaupanja vredne in priznane po vsej EU, ne glede na to, kje so bile pridobljene.

5. Sklepne ugotovitve

Evropsko leto spretnosti je bilo uspešno pri spodbujanju miselnosti izpopolnjevanja in preusposabljanja po vsej Evropi 30 ter na nacionalni in regionalni ravni 31 . Čedalje več Evropejcev je seznanjenih s politikami na področju spretnosti 32 in pripravljenih na usposabljanje 33 .

Razprava o spretnostih v okviru leta je odločno potrdila pomen kulture vseživljenjskega učenja in preoblikovanja sistemov spretnosti. Za to je potrebna strateška vizija, podprta z dolgoročno politično zavezanostjo, tehtnimi vsevladnimi pristopi, obsežnim sodelovanjem deležnikov in ustreznim financiranjem.

Čeprav se deležniki strinjajo, da je evropsko leto spretnosti pomembna izhodiščna točka, odločno pozivajo k ohranjanju zagona in priznavajo, da je potrebna trajna sprememba miselnosti.

V prihodnosti bo Komisija na podlagi rezultatov evropskega leta spretnosti nadaljevala z izvajanjem pobud, katerih namen bo zapolniti vrzeli v spretnostih ter sprejeti novo obdobje stalnega izpopolnjevanja in preusposabljanja, da bi vzpostavila unijo spretnosti, ki bo podpirala konkurenčnost EU in pripravljenost na nove izzive. Tesno bo sodelovala z državami članicami, partnerskimi državami, socialnimi partnerji, civilno družbo in drugimi deležniki. Čeprav se je leto zaključilo, se bo delo za nadaljnje spodbujanje razvoja spretnosti, krepitev odpornosti evropskega trga dela ter podporo ljudem pri doseganju uspešnega in izpolnjujočega življenja nadaljevalo.

(1)

  Eurobarometer .

(2)

  Akcijski načrt .

(3)

  Digitalna pismenost .

(4)

  Okvir politike – Izobraževanje in usposabljanje – Eurostat .

(5)

  COM(2023) 652 final .

(6)

  COM(2025) 30 final .

(7)

Zakonodajni in nezakonodajni ukrepi EU, razpisi za zbiranje predlogov, dogodki, projekti in publikacije.

(8)

 V letih 2022 in 2023 je bil delež manjši kot polovičen.

(9)

V okviru Evropskega socialnega sklada plus, Mehanizma za okrevanje in odpornost, programa Erasmus+, Programa InvestEU, Sklada za pravični prehod, Evropskega sklada za regionalni razvoj, programa Digitalna Evropa in drugih skladov – glej delovni dokument služb Komisije.

(10)

  Pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi (ESDE) .

(11)

  Vodnik  določa okvir za satelitski račun o izdatkih za izobraževanje in usposabljanje.

(12)

 76 % anketiranih v okviru raziskave po koncu evropskega leta spretnosti se je strinjalo, da je leto okrepilo sodelovanje.

(13)

Danska, Irska, Španija, Francija, Ciper, Malta, Avstrija, Poljska, Slovaška in Finska.

(14)

Grška javna služba za zaposlovanje in ciprski organ za razvoj človeških virov.

(15)

  Mnenje

(16)

 Belgija, Španija, Švedska.

(17)

 ETUC, Business Europe, SGI Europe in SMEUnited.

(18)

 Belgija, Bolgarija, Danska, Nemčija, Irska, Španija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Slovenija, Norveška in Ukrajina.

(19)

  Pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi (ESDE) .

(20)

Bolgarija, Nemčija, Estonija, Španija, Francija, Hrvaška, Litva, Luksemburg, Avstrija, Portugalska, Slovenija.

(21)

  Resolucija .

(22)

 Francija in Litva sta se osredotočili na nadaljnje izboljšanje shem individualnih učnih računov. Belgija, Češka, Nemčija, Grčija, Španija, Hrvaška, Ciper, Latvija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška jih razvijajo.

(23)

  Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) za leto 2022 je opozoril na upad osnovnih spretnosti.

(24)

Belgija (Flandrija), Španija, Francija, Hrvaška, Litva, Luksemburg, Malta, Slovenija in Ukrajina.

(25)

Sklep (EU) 2018/646 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass).

(26)

V predlogu sklepa o evropskem letu spretnosti se je število dogodkov določilo kot ključni kazalnik smotrnosti. V komunikacijski strategiji evropskega leta spretnosti so bili opredeljeni dodatni ključni kazalniki smotrnosti.

(27)

14 200 omemb od 9. maja 2023 do 8. maja 2024.

(28)

 Bolgarija, Grčija, Španija, Italija in Romunija so bile opredeljene kot države z največjimi komunikacijskimi potrebami.

(29)

Podrobnosti v delovnem dokumentu služb Komisije.

(30)

Anketa med deležniki, izvedena junija 2024 (747 anketirancev): 84 % se jih je strinjalo.

(31)

Anketa med nacionalnimi koordinatorji, izvedena junija 2024 (33 anketirancev): 31 se jih je strinjalo.

(32)

Anketa med deležniki, izvedena junija 2024: 91 % anketirancev je menilo, da se je z evropskim letom spretnosti povečala ozaveščenost o razvoju spretnosti. Anketa med državljani, izvedena decembra 2023: 53 % jih je seznanjenih s politikami EU na področju spretnosti v primerjavi s 26 % pred letom.

(33)

Anketa med državljani, izvedena decembra 2023: 64 % anketirancev, ki so bili izpostavljeni kampanji, je bilo bolj pripravljenih udeležiti se tečaja usposabljanja.