<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="ECRCJ2007SLB.0600510301.case.xml"><NO.CASE>C-158/06</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62006C0158</NO.CELEX><NO.SEQ>0009.0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>5106</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>5113</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>8</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><LEFT>SKLEPNI PREDLOGI J. MAZÁKA — ZADEVA C-158/06</LEFT><RIGHT>ROM-PROJECTEN</RIGHT></CURR.TITLE><CONTENTS.CONCLUSION><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Jána Mazáka,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20070329">29. marca 2007</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I —</NO.P><TXT>Uvod</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Glavno vprašanje, na katerega je treba odgovoriti v tem primeru, je, ali pravo Skupnosti preprečuje državi članici, da ne izterja povračila finančne pomoči in se pri tem sklicuje na načelo pravne varnosti, če nepravilnost, ki jo je zagrešil upravičenec do te pomoči, v bistvu temelji na določilu Skupnosti, ki mu ni bilo sporočeno niti ni bilo objavljeno.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II —</NO.P><TXT>Pravni okvir</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Odločba Komisije Evropskih skupnosti z dne <DATE ISO="19951016">16. oktobra 1995</DATE> o dodelitvi finančne pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS) za operativni program v okviru pobude Skupnosti MSP v korist območij, upravičenih na podlagi ciljev 1 in 2 na Nizozemskem (v nadaljevanju: Odločba C(95) 1753), v upoštevnem delu določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ARTICLE IDENTIFIER="001"><TI.ART><QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>Člen 1</TI.ART><ALINEA>MSP operativni program za Nizozemsko, sprejet za obdobje od <DATE ISO="19941130">30. novembra 1994</DATE> do <DATE ISO="19991231">31. decembra 1999</DATE> in določen v prilogah, ki zajema povezan sklop večletnih ukrepov v okviru pobude Skupnosti MSP v korist območij, upravičenih na podlagi ciljev 1 in 2 na Nizozemskem, se odobri.</ALINEA></ARTICLE><P>[...]</P><?PAGE NO="I-5107"?><ARTICLE IDENTIFIER="006"><TI.ART>Člen 6</TI.ART><ALINEA>Pomoč Skupnosti zajema izdatke za dejavnosti, izvedene v okviru tega programa, ki so v zadevni državi članici predmet pravno zavezujočih obveznosti in za katere so bila potrebna finančna sredstva posebej dodeljena najpozneje do <DATE ISO="19991231">31. decembra 1999</DATE>. Zadnji datum za upoštevanje izdatkov za te dejavnosti je <DATE ISO="20011231">31. december 2001</DATE>.</ALINEA></ARTICLE><P>[...]</P><ARTICLE IDENTIFIER="009"><TI.ART>Člen 9</TI.ART><ALINEA>Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Nizozemsko.<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/></ALINEA></ARTICLE></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Glede na terminologijo, uporabljeno v členu 6 Odločbe C(95) 1753, preglednica št. 3, priložena k Odločbi Komisije z dne <DATE ISO="19970423">23. aprila 1997</DATE>, ki spreminja odločbe o odobritvah okvirov pomoči Skupnosti, ki so edini programski dokumenti in pobude Skupnosti, ki zadevajo Nizozemsko (v nadaljevanju: Odločba 97/320/ES),<NOTE NOTE.ID="E0002" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="146" DATE.PUB="1997" PAGE.FIRST="7">UL L 146, str. 7</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201E"/><QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201A"/>Pravno zavezujoči dogovori<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="2018"/> in <QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201A"/>potrebne finančne obveznosti<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="2018"/> so odločbe, ki so jih sprejeli končni upravičenci za izvedbo primernih ukrepov in razporeditev ustreznih javnih sredstev [...]</P><P>Obveznost na ravni držav članic mora vsebovati obveznost, ki ji je zavezan končni upravičenec. Ta obveznost mora biti pravno zavezujoča, spremljati pa jo mora finančna obveznost, to je obveznost zahtevanih javnih sredstev [...]<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III —</NO.P><TXT>Postopek v glavni stvari in predložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe Sodišču</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A —</NO.P><TXT>Dejansko stanje</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Avgusta 1999 je ustanova Stichting ROM-projecten (v nadaljevanju: ROM-projecten)<?PAGE NO="I-5108"?> zaprosila za dodelitev subvencije v okviru operativnega programa pobude MSP za Nizozemsko za projekt z naslovom <QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201E"/>Kenniskaart Medische Technologie en Life Science<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="201C"/> (v nadaljevanju: projekt).</TXT></NP><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Z odločbo z dne <DATE ISO="19991229">29. decembra 1999</DATE> je državni sekretar dodelil ROM-projecten subvencijo v višini, ki ne presega <FT TYPE="NUMBER">200.000</FT> NLG, kar je 45,45% vseh upravičenih stroškov za subvencijo v višini 440.000 NLG.</TXT></NP><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Eden od postavljenih pogojev je bil, da je treba projekt izvesti do <DATE ISO="20001231">31. decembra 2000</DATE>, in dalje, da stroški, ki so nastali pred <DATE ISO="20000101">1. januarjem 2000</DATE> in po <DATE ISO="20001231">31. decembru 2000</DATE>, niso upravičeni do subvencije. Vendar pa je državni sekretar z odločbo z dne <DATE ISO="20000225">25. februarja 2000</DATE> dovolil spremembo datuma projekta s <DATE ISO="20000101">1. januarja 2000</DATE> na <DATE ISO="19991101">1. november 1999</DATE>. Poleg tega je z odločbo z dne <DATE ISO="20001212">12. decembra 2000</DATE>, na predlog ROM-projecten, do <DATE ISO="20010630">30. junija 2001</DATE> podaljšal rok, v katerem je bilo mogoče priglasiti nastale stroške.</TXT></NP><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>Z odločbo z dne <DATE ISO="20020711">11. julija 2002</DATE> je državni sekretar med drugim obvestil ROM-projecten, da ni izpolnila pogoja, ki ga je postavila Komisija, da je bilo treba prevzeti obveznosti pred <DATE ISO="19991231">31. decembrom 1999</DATE> (v nadaljevanju: časovni pogoj). Državni sekretar je Komisiji postavil vprašanje, ali je treba zato subvencijo določiti na nič, službe Komisije pa so podale neuraden negativen odgovor. Med čakanjem na uradno potrditev tega odgovora, je državni sekretar določil višino pomoči na <FT TYPE="NUMBER">69.788</FT> NLG s splošnim pridržkom.</TXT></NP><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT>Z odločbo z dne <DATE ISO="20030227">27. februarja 2003</DATE> je državni sekretar (retroaktivno) določil subvencijo na nič, ker je postalo jasno, da se je Komisija strogo držala časovnega pogoja. Poleg tega je državni sekretar zahteval povračilo preostalih <FT TYPE="NUMBER">69.788</FT> NLG.</TXT></NP><NP><NO.P>9.</NO.P><TXT>Z odločbo z dne <DATE ISO="20030526">26. maja 2003</DATE> je državni sekretar zavrnil ugovore ROM-projecten zoper odločbi (odločbo z dne <DATE ISO="20020711">11. julija 2002</DATE> in odločbo z dne <DATE ISO="20030227">27. februarja 2003</DATE>) kot neutemeljene.</TXT></NP><NP><NO.P>10.</NO.P><TXT>V postopku s pritožbo, ki je sledil, je Rechtbank Roermond ugodilo pritožbi in razveljavilo odločbo s <DATE ISO="20030526">26. maja 2003</DATE>. Državnemu sekretarju je bilo naloženo, naj sprejme novo odločbo.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5109"?><NP><NO.P>11.</NO.P><TXT>Ta odločba je bila sprejeta <DATE ISO="20040816">16. avgusta 2004</DATE>. V njej je bila odločba, s katero je bil znesek subvencije določen na nič, potrjena, ker ROM-projecten ni zadostila časovnemu pogoju.</TXT></NP><NP><NO.P>12.</NO.P><TXT>ROM-projecten je spodbijala odločbo z dne <DATE ISO="20040816">16. avgusta 2004</DATE>. College van Beroep voor het bedrijfsleven (Upravno sodišče za trgovino in industrijo) (Nizozemska) se je vprašalo, ali lahko državni sekretar šteje v škodo ROM-projecten dejstvo, da ni zadostila časovnemu pogoju iz člena 6 Odločbe C (95) 1753. Na podlagi takega dejanskega stanja se je College van Beroep voor het bedrijfsleven odločilo, da Sodišču v predhodno odločanje predloži ta vprašanja:</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B —</NO.P><TXT>Vprašanja za predhodno odločanje</TXT></NP></TI></TITLE><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Ali je člen 6 Odločbe Komisije z dne <DATE ISO="19951016">16. oktobra 1995</DATE> o prispevkih Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS) za operativni program v okviru pobude Skupnosti MSP v korist območij, upravičenih na podlagi ciljev 1 in 2 na Nizozemskem (C(95) 1753), brezpogojen in dovolj natančen, da se lahko neposredno uporabi v nacionalnem pravnem redu?</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>V primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje:</TXT><P>Ali je treba člen 249 ES razlagati tako, da člen 6 zgoraj navedene odločbe posameznikom kot končnim upravičencem neposredno nalaga, naj se pravno zavezujoče obvežejo in naj posebej razdelijo potrebna finančna sredstva najpozneje do <DATE ISO="19991231">31. decembra 1999</DATE>?</P></NP><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>V primeru pritrdilnega odgovora na drugo vprašanje:</TXT><P>Ali člen 38(1)(h) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne <DATE ISO="19990621">21. junija 1999</DATE> o splošnih določbah o Strukturnih skladih glede na načela prava Skupnosti državam članicam pušča prosto presojo, ki jim omogoča, da se odpovejo povračilu zaradi kršitve predpisa, če upravičenec do subvencije tega določila ni poznal in če mu tega nepoznavanja tudi ni mogoče očitati?<QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/></P></NP></QUOT.S></GR.SEQ><?PAGE NO="I-5110"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C —</NO.P><TXT>Postopek pred Sodiščem</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>13.</NO.P><TXT>ROM-projecten in Komisija sta vložili pisna stališča. Nizozemska vlada in Komisija sta na obravnavi <DATE ISO="20070201">1. februarja 2007</DATE> podali ustne navedbe.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV —</NO.P><TXT>Presoja</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>14.</NO.P><TXT>Prvi vprašanji pravzaprav zadevata problem, ali se določba v odločbi Komisije, ki je naslovljena na državo članico, ob pogoju, da je brezpogojna in dovolj natančna (prvo vprašanje), lahko neposredno uporabi za končnega upravičenca (drugo vprašanje), z drugimi besedami, ali lahko država članica šteje v škodo upravičenca tako določilo, tako imenovani <QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201E"/>povratni neposredni učinek<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="201C"/>. Tretje vprašanje se v bistvu nanaša na konflikt med obveznostjo izterjave neupravičeno izplačane pomoči ter načelom pravne varnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>15.</NO.P><TXT>Vprašanja so postavljena v okviru okoliščin, da je bil znesek podeljene subvencije retroaktivno določen na nič in da je bilo odrejeno povračilo. Razlog za te ukrepe je, da upravičenec ni zadostil časovnemu pogoju, določenemu v členu 6 Odločbe C(95) 1753.</TXT></NP><NP><NO.P>16.</NO.P><TXT>Kot izhaja iz predložitvene odločbe, je nesporno, da v tem primeru časovni pogoj, kot je določen v Odločbi C(95) 1753, ni bil vključen v nacionalno odločbo o dodelitvi subvencije ali v pogojih, obveznostih ali določbah, povezanih s tem. Ta pogoj niti ni bil omenjen v prijavnem obrazcu in v dokumentih, povezanih z njim.</TXT></NP><NP><NO.P>17.</NO.P><TXT>Poleg tega Odločba C(95) 1753 ni bila objavljena v Uradnem listu.</TXT></NP><NP><NO.P>18.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče sklepa, da zadevni upravičenec ni vedel za to določilo in mu, po mnenju tega sodišča, tega nepoznavanja ni mogoče očitati.</TXT></NP><NP><NO.P>19.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju okoliščin, v katerih je postavljeno to vprašanje, sem mnenja, da je bolje pričeti s tretjim vprašanjem. Po mojem mnenju bo tudi zadostovalo, da se odgovori le na to, malce spremenjeno vprašanje.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5111"?><NP><NO.P>20.</NO.P><TXT>Dalje opažam, da je sklicevanje na člen 38(1)(h) Uredbe Sveta (ES) št 1260/1999<NOTE NOTE.ID="E0003" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne <DATE ISO="19990621">21. junija 1999</DATE> o splošnih določbah o strukturnih skladih (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="121" DATE.PUB="1999" PAGE.FIRST="1">UL L 121, str. 1</REF.DOC.OJ>). Razveljavila je uredbi št. 2052/88 in 4253/88 z učinkom od <DATE ISO="20000101">1. januarja 2000</DATE> (glej njen člen 54).</P></NOTE> jedro tretjega vprašanja, medtem ko Komisija v pisnih stališčih meni, da je ustrezen pravni okvir za ta primer tako imenovana uredba o usklajevanju.<NOTE NOTE.ID="E0004" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne <DATE ISO="19881219">19. decembra 1988</DATE> o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede usklajevanja dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z Evropsko investicijsko banko ter drugimi finančnimi instrumenti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="374" DATE.PUB="1988" PAGE.FIRST="1">UL L 374, str. 1</REF.DOC.OJ>), kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2082/93 z dne <DATE ISO="19930720">20. julija 1993</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="193" DATE.PUB="1993" PAGE.FIRST="20">UL L 193, str. 20</REF.DOC.OJ>), zlasti člen 23(1) te uredbe. Navaja se tudi člen 5 Uredbe (ES) št. 1681/94 z dne <DATE ISO="19940711">11. julija 1994</DATE> o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja strukturnih politik ter organizaciji ustreznega informacijskega sistema na tem področju (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="178" DATE.PUB="1994" PAGE.FIRST="43">UL L 178, str. 43</REF.DOC.OJ>), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2035/2005 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="328" DATE.PUB="2005" PAGE.FIRST="8">UL L 328, str. 8</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> V zvezi s tem, upoštevajoč člen 52(1) Uredbe št. 1260/1999, se strinjam s Komisijo. A v kontekstu predloženih vprašanj je to le malo pomembno, saj mora država članica, ne glede na to, kateri predpis se uporabi, v primeru nepravilnosti tako ali drugače ukrepati.</TXT></NP><NP><NO.P>21.</NO.P><TXT>Kot je razložilo predložitveno sodišče, načelo pravne varnosti v nizozemskem pravu pomeni, da takega pogoja za subvencijo, ki je odplačen, ni mogoče uveljavljati proti upravičencu, če zanj ni vnaprej vedel.</TXT></NP><NP><NO.P>22.</NO.P><TXT>Ta pogoj, da mora za to vedeti, izhaja tudi iz nizozemskega Upravnega zakonika (Algemene wet bestuursrecht). Kot je navedlo predložitveno sodišče, člen 4:37 tega zakonika, v povezavi s členom 4:38(2) in (3), zahteva, da mora biti vsaka obveznost, ki izvira iz subvencije, določena v zakonskem predpisu ali v odločbi o dodelitvi subvencije.</TXT></NP><NP><NO.P>23.</NO.P><TXT>V skladu s tem zakonikom se subvencija lahko podeli tudi neposredno na podlagi programa, ki ga je sprejela Komisija. V tem primeru se ne zahteva druga pravna podlaga. A časovni pogoj se ne nanaša na kategorijo projektov, v katero spada projekt ROM-projecten.</TXT></NP><NP><NO.P>24.</NO.P><TXT>Torej, po samem nizozemskem pravu se časovni pogoj ne sme uveljaviti v škodo upravičenca.</TXT></NP><NP><NO.P>25.</NO.P><TXT>Vprašanje je torej, ali obstaja obveznost uveljaviti ta pogoj po pravu Skupnosti, oziroma z drugimi besedami, ali načelo pravne varnosti lahko onemogoči izterjavo denarnih sredstev, o katerih obstaja spor.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5112"?><NP><NO.P>26.</NO.P><TXT>Ni prvič, da je Sodišče moralo obravnavati vprašanja o zahtevkih za povračilo sredstev, ki so bila po pravu Skupnosti nepravilno izplačana.</TXT></NP><NP><NO.P>27.</NO.P><TXT>Prvič, v sporih o zahtevkih za povračilo sredstev, ki so bila po pravu Skupnosti nepravilno izplačana, morajo v skladu z ustaljeno sodno prakso in če ni predpisov prava Skupnosti, odločiti nacionalna sodišča ter pri tem uporabiti svoje nacionalno pravo, ki pa je podvrženo omejitvam prava Skupnosti, kar izhaja iz tega, da pravila in postopki, ki jih predpisuje domače pravo, ne smejo imeti učinka, ki bi dejansko onemogočil ali znatno otežil izterjavo neupravičeno izplačane pomoči, in da mora biti nacionalno pravo uporabljeno na način, ki ni diskriminatoren v primerjavi s postopki, po katerih se odloča o podobnih nacionalnih sporih.<NOTE NOTE.ID="E0005" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19830921">21. septembra 1983</DATE> v združenih zadevah Deutsche Milchkontor in drugi (od <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="205/82—215/82" YEAR="1983" PAGE.ECR="2633">205/82 do 215/82, Recueil, str. 2633, točka 19</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>28.</NO.P><TXT>Drugič, načelo pravne varnosti je del pravnega reda Skupnosti. V zvezi s tem se sklicujem na sodbo v zadevi Huber<NOTE NOTE.ID="E0006" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20020919">19. septembra 2002</DATE> v zadevi Huber (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-336/00" YEAR="2002" PAGE.ECR="I-7699">C-336/00, Recueil, str. I-7699, točka 56</REF.DOC.ECR> in tam navedena sodna praksa).</P></NOTE>. V navedeni zadevi, ki je zadevala nacionalni program pomoči na področju skupne kmetijske politike, ki ga je delno financirala Skupnost, je Sodišče razsodilo, da pravo Skupnosti ne izključuje uporabe načela pravne varnosti z namenom preprečiti izterjavo nepravilno plačanih zneskov, ker je to načelo del pravnega reda Skupnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>29.</NO.P><TXT>Tretjič, načelo pravne varnosti, ki je temeljno načelo, po pravu Skupnosti pomeni, da morajo pravila zagotavljati osebam, na katere se nanašajo, da se natančno seznanijo z obsegom obveznosti, ki jim jih nalagajo.<NOTE NOTE.ID="E0007" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej na primer sodbo z dne <DATE ISO="19981001">1. oktobra 1998</DATE> v zadevi Združeno Kraljestvo proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-209/96" YEAR="1998" PAGE.ECR="I-5655">C-209/96, Recueil, str. I-5655, točka 35</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>30.</NO.P><TXT>Kot rečeno, uporaba nacionalnega prava ne sme dejansko onemogočiti ali znatno otežiti izterjave neupravičeno izplačane pomoči. Dalje ga je treba uporabiti na način, ki ni diskriminatoren v primerjavi s postopki, v katerih se odloča o podobnih nacionalnih sporih. To pomeni, da se upošteva tudi interes Skupnosti.<NOTE NOTE.ID="E0008" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej sodbo Deutsche Milchkontor, navedeno v opombi 5, točka 32.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>31.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju sklep, do katerega je prišlo predložitveno sodišče, namreč, da načelo pravne varnosti v nizozemskem pravu preprečuje državnemu sekretarju, da bi uveljavljal časovni pogoj v škodo ROMprojecten, ker upravičenka o tem pogoju ni<?PAGE NO="I-5113"?> bila seznanjena in ker se poleg tega od nje ni moglo pričakovati, da bo preverila vsebino odločbe C(95) 1753 na kak drug način, ne škodi ne načelu učinkovitosti ne načelu enakovrednosti.</TXT></NP><NP><NO.P>32.</NO.P><TXT>Ker upravičenki sporno določilo ni bilo znano in ker ji tega nepoznavanja ni mogoče očitati, pravo Skupnosti ne izključuje uporabe načela pravne varnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>33.</NO.P><TXT>Na koncu bi opozoril, da obstaja možnost, da je zadevna država članica finančno odgovorna za neizterjane zneske, če ji je mogoče pripisati nepravilnost.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V —</NO.P><TXT>Predlog</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>34.</NO.P><TXT>Zaradi zgoraj navedenih razlogov menim, da bi moralo Sodišče na vprašanja, ki jih je predložilo College van Beroep voor het bedrijfsleven, odgovoriti:</TXT><P>Pravo Skupnosti ne preprečuje državam članicam, da uporabijo načelo pravne varnosti, da bi se odpovedale izterjavi pomoči zaradi kršitve določila, če zadevni upravičenec do subvencije zanj ni vedel in mu tega nepoznavanja ni mogoče očitati.</P></NP></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>