<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-518/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0518</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:619">EU:C:2017:619</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI E. SHARPSTON – ZADEVA C‑518/15</P><P>MATZAK</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Eleanor Sharpston</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑518/15</HT></P><P>Ville de Nivelles</P><P>proti</P><P>Rudyju Matzaku</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,<BR/>ki ga je vložilo Cour du travail de Bruxelles (višje delovno sodišče v Bruslju, Belgija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Varovanje varnosti in zdravja delavcev</KEYWORD><KEYWORD>Organizacija delovnega časa</KEYWORD><KEYWORD>Pojma delovni čas in čas počitka</KEYWORD><KEYWORD>Gasilci</KEYWORD><KEYWORD>Čas stalne pripravljenosti</KEYWORD><KEYWORD>Čas pripravljenosti na poziv</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>V tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe je Sodišče zaprošeno za smernice glede razlage Direktive 2003/88 o delovnem času<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20031104">4. novembra 2003</DATE> o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381).</P></NOTE>, kakor se uporablja za honorarnega gasilca<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Glej opombo 6 spodaj glede nadaljnje pojasnitve tega vidika terminologije, ki sem jo uporabila v teh sklepnih predlogih.</P></NOTE>, od katerega se zahteva, da je v menjavah na voljo za pripravljenost na poziv<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Glej tudi opombo 8 spodaj.</P></NOTE> v določeni (časovno izraženi) oddaljenosti od delovnega mesta. Zaprošeno je tudi za nasvet o (i) možnosti, da se nekatere kategorije gasilcev izključijo iz uporabe zadevne direktive, (ii) vprašanju, ali lahko država članica sprejme opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, ki je manj omejevalna od tiste v zadevni direktivi, in (iii) vprašanju, ali razlaga pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> iz zadevne direktive velja tudi za določitev plačila v primeru oseb, ki so v pripravljenosti na poziv.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Člen 153 PDEU določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="153.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Z namenom doseči cilje iz člena 151 Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na naslednjih področjih:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>izboljšanje zlasti delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>delovni pogoji;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>socialna varnost in socialna zaščita delavcev;</TXT></NP></ITEM></LIST><?PAGE NO="2"?><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="153.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>V ta namen lahko Evropski parlament in Svet:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>na področjih iz odstavka 1(a) do (i) sprejmeta v obliki direktiv minimalne zahteve za postopno izvajanje, pri čemer [se] upošteva pogoje in tehnične predpise, ki veljajo v posameznih državah članicah. […]</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="153.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Določbe tega člena se ne uporabljajo za plače […]<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 1 Direktive 2003/88 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva določa minimalne varnostne in zdravstvene zahteve pri organizaciji delovnega časa.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ta direktiva se nanaša na:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>minimalni čas dnevnega počitka, tedenskega počitka in letnega dopusta, kot tudi na odmore in najdaljši tedenski delovni čas; in</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>določene vidike nočnega in izmenskega dela ter vzorcev dela.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se uporablja za vse sektorje dejavnosti, tako javne kot zasebne, skladno s členom 2 [Direktive Sveta 89/391/EGS z dne <DATE ISO="19890612">12. junija 1989</DATE> o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 349)], brez vpliva na člene 14, 17, 18 in 19 te direktive.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 2 Direktive 2003/88 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> pomeni vsak čas, v katerem delavec dela, je na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge ali dolžnosti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/> pomeni vsak čas, ki ni delovni čas;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 15 Direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Ta direktiva ne vpliva na pravico držav članic, da uporabljajo ali uvajajo zakone, podzakonske ali upravne akte, ki so ugodnejši za varovanje zdravja in varnosti delavcev, ali da olajšujejo ali dopuščajo izvajanje kolektivnih pogodb ali sporazumov, sklenjenih med socialnimi partnerji, ki so ugodnejši za varovanje zdravja in varnosti delavcev.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V odstavkih 2 in 3 člena 17 Direktive 2003/88 je določeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="017.002"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>2.</NO.PARAG><ALINEA>Odstopanja iz odstavkov 3, 4 in 5 se lahko določijo z zakoni, podzakonskimi ali upravnimi akti ali s kolektivnimi pogodbami ali sporazumi, sklenjenimi med socialnimi partnerji, če zadevni delavci dobijo enakovreden nadomestni počitek ali če se jim, v izjemnih primerih, ko to iz objektivnih razlogov ni mogoče, zagotovi ustrezno varstvo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="017.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA><P>V skladu z odstavkom 2 tega člena so mogoča odstopanja od členov 3, 4, 5, 8 in 16:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>v primeru dejavnosti, ki zahtevajo nepretrgano storitev ali proizvodnjo, zlasti:</TXT><P>[…]</P><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(iii)</NO.P><TXT>tisk, radio, televizija, filmska produkcija, poštne in telekomunikacijske storitve, storitve prve pomoči, gasilcev in civilne zaščite;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Belgijsko pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Z Loi du 14 décembre 2000 fixant certains aspects de l’aménagement du temps de travail dans le secteur public (zakon z dne <DATE ISO="20001214">14. decembra 2000</DATE> o določenih vidikih organizacije delovnega časa v javnem sektorju; v nadaljevanju: zakon z dne <DATE ISO="20001214">14. decembra 2000</DATE>) je bila Direktiva 93/104 o organizaciji delovnega časa<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Direktiva Sveta 93/104/ES z dne <DATE ISO="19931123">23. novembra 1993</DATE> o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 2, str. 197). Navedena direktiva je bila razveljavljena in nadomeščena z Direktivo 2003/88.</P></NOTE> prenesena v nacionalno pravo. Člen 3 zadevnega zakona opredeljuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>delavce<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>osebe, ki v skladu z zakonskim ali pogodbenim razmerjem […] opravljajo delo po navodilih druge osebe<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>. Člen 8 med drugim določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="2018" ID="QE0013"/> pomeni obdobje, v katerem je delavec na razpolago delodajalcu<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 186 Loi du 30 décembre 2009 portant sur diverses dispositions (zakon z dne <DATE ISO="20091230">30. decembra 2009</DATE> o raznih določbah) med drugim določa, da se honorarnih gasilcev ne opredeljuje kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>delavce<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> za namene člena 3 zakona z dne <DATE ISO="20001214">14. decembra 2000</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 9a règlement organique du service d’incendie de Nivelles (uredba, s katero je urejena gasilska služba mesta Nivelles) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Med obdobji pripravljenosti na poziv mora vsak član honorarne gasilske službe, ki deluje v gasilskem domu mesta Nivelles:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>ob vsakem času ostati na taki razdalji od gasilskega doma, da čas, ki ga potrebuje, da pride do tega doma, v običajnih prometnih razmerah ne preseže zgornje meje osmih minut;</P></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in predložena vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Rudy Matzak je honorarni gasilec<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>R. Matzak je v predložitveni odločbi opisan kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>pompier volontaire<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> (prostovoljni gasilec). Vendar se zdi jasno, da prejema plačilo od delodajalca, kadar dejavno opravlja službo. Vlada Združenega kraljestva navaja, da so v zadevni državi gasilci uvrščeni v tri kategorije: (i) poklicni gasilci, ki so običajno zaposleni za polni delovni čas in temu primerno plačani; (ii) honorarni gasilci, ki se jim plača honorar, da so na poziv na voljo za intervencijo v določenih obdobjih, in (iii) prostovoljni gasilci, ki niso plačani. Čeprav se zdi, da so honorarni gasilci v Združenem kraljestvu lahko plačani ne le za čas, porabljen za dejavno opravljanje službe, temveč tudi (in obratno kot R. Matzak) za čas pripravljenosti (vsaj deloma), sem v teh sklepnih predlogih uporabila navedeni izraz, ker še najbolje opiše položaj, v katerem se je znašel R. Matzak. Vendar glej dalje tudi spodnjo točko 22.</P></NOTE> za Ville de Nivelles (mesto Nivelles) v Belgiji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>R. Matzak v pisnih stališčih navaja, da je bil od aprila 2015 njegov delodajalec Zone de secours du Brabant Wallon (reševalna služba Valonskega Brabanta). Ne zdi se, da ta sprememba kar koli spremeni.</P></NOTE> Od njega se v skladu z ureditvami, ki veljajo za njegov angažma, zahteva, da je na poziv na voljo za delo vsak četrti teden ob večerih in ob vikendih. Plačan je le za čas, ko dejavno opravlja službo. Čas, ko je gasilec dežuren na poziv, ne da bi mu bilo treba opravljati kakršne koli poklicne dejavnosti (tako imenovani <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>čas pripravljenosti na poziv<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>V predložitveni odločbi se uporablja tudi izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>pripravljenost na domu<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>heures de garde à domicile<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>). Ker pa se zdi jasno, da ni nobene zahteve, da bi moral imeti posameznik prebivališče v oddaljenosti osmih minut od gasilskega doma ali, če bi ga imel, da bi moral v zadevnih obdobjih ostati v tem prebivališču, sem spodaj uporabila izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>čas pripravljenosti na poziv<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>pripravljenost na poziv<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, ki označujeta čas, ko mora biti delavec dosegljiv delodajalcu in takoj pripravljen opraviti nalogo zanj, ni pa dolžan biti prisoten na kraju dela (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20041005">5. oktobra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Pfeiffer in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑397/01 do C‑403/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:584">EU:C:2004:584</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ni plačan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Med obdobji pripravljenosti na poziv mora R. Matzak ostati dosegljiv ter se, po potrebi, zglasiti v gasilskem domu čim prej in v vsakem primeru najpozneje v osmih minutah v običajnih razmerah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej točko 9 zgoraj.</P></NOTE> Predložitveno sodišče ugotavlja, da to v praksi pomeni, da mora gasilec prebivati blizu gasilskega doma in so njegove dejavnosti v teh obdobjih temu primerno omejene.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>R. Matzak je menil, da so bili številni vidiki ureditve, ki je veljala zanj, vključno zlasti z ravnjo njegovega plačila za pripravljenost na poziv, nezadovoljivi, zato je začel postopek pred Tribunal du travail de Nivelles (delovno sodišče v mestu Nivelles, Belgija), ki je s sodbo z dne <DATE ISO="20120323">23. marca 2012</DATE> ugodilo večini njegovih očitkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Mesto Nivelles je potem pri Cour du travail de Bruxelles (višje delovno sodišče v Bruslju, Belgija) vložilo pritožbo zoper zadevno odločbo. Navedeno sodišče meni, da je v belgijskim pravu delovni čas na splošno opredeljen kot čas, v katerem je delavec na razpolago delodajalcu, in da se kraj, kjer je delavec, ne zdi pomemben. Ob upoštevanju razlage, ki jo je Sodišče podalo v zvezi s členom 2(1) Direktive 2003/88,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej točko 51 in naslednje v nadaljevanju.</P></NOTE> se zdi, da je mogoče sklepati, da opredelitvi delovnega časa v belgijskem pravu in pravu Unije nista popolnoma usklajeni. Zadevno sodišče tudi ugotavlja, da je v nacionalni sodni praksi mogoče zaznati nagnjenost k reševanju vprašanja plačila za honorarne gasilce, kot je R. Matzak, z opiranjem na, načeloma ali izključno, opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> iz prava EU. Ker meni, da je za rešitev spora, ki ga obravnava, potrebna razlaga Sodišča glede nekaterih določb Direktive 2003/88, je zadevno sodišče predložilo naslednja vprašanja za sprejetje predhodne odločbe v skladu s členom 267 PDEU:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 17(3)(c)(iii) [Direktive 2003/88] razlagati tako, da državam članicam dovoljuje, da nekatere kategorije gasilcev, ki jih zaposlujejo javne gasilske službe, izključijo iz vseh določb, s katerimi se prenaša ta direktiva, vključno z določbo, ki opredeljuje delovni čas in čas počitka?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba [Direktivo 2003/88], ker določa le minimalne zahteve, razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da nacionalni zakonodajalec ohrani ali sprejme manj omejevalno opredelitev delovnega časa?</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="5"?><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali je treba ob upoštevanju člena 153(5) PDEU in ciljev [Direktive 2003/88] člen 2 te direktive v delu, v katerem opredeljuje najpomembnejše pojme, ki jih ta uporablja, med njimi tudi delovni čas in čas počitka, razlagati tako, da se ne nanaša na pojem delovni čas, ki omogoča določitev plačila, ki pripada za primer pripravljenosti na domu?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ali [Direktiva 2003/88] nasprotuje temu, da se čas pripravljenosti na domu šteje za delovni čas, če zahteve, ki so delavcu, kadar je ta v pripravljenosti na svojem domu, naložene med pripravljenostjo (kot je dolžnost odzvati se na poziv delodajalca v osmih minutah), zelo omejujejo možnosti za opravljanje drugih dejavnosti?<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložile stranki v postopku v glavni stvari, belgijska, francoska in nizozemska vlada in vlada Združenega kraljestva ter Evropska komisija. Na obravnavi <DATE ISO="20161215">15. decembra 2016</DATE> so vse navedene stranke, razen nizozemske vlade, ustno podale stališča in odgovorile na vprašanja Sodišča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Mesto Nivelles in Komisija izražata pomisleke, ki se (v celoti ali deloma) nanašajo na dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej tudi točke od 29 do 31 v nadaljevanju glede trditev belgijske vlade, ki se nanašajo na dopustnost drugega vprašanja.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>To počneta na podlagi dejstva, da je predmet spora pred predložitvenim sodiščem plačilo, do katerega je R. Matzak upravičen za storitve, ki jih opravi kot honorarni gasilec, in ne vprašanje njegovega delovnega časa. Ker člen 153(5) PDEU s plačilom povezane zadeve izključuje iz področja uporabe člena 153 (ki vključuje izboljšave za zdravje in varnost delavcev, na katere se nanaša Direktiva 2003/88), vprašanja predložitvenega sodišča obravnavajo zadeve, o katerih Sodišče ni pristojno odločati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je uveljavljena sodna praksa, da Sodišče lahko odločanje o vprašanju nacionalnega sodišča zavrne le, kadar je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, kadar gre za hipotetičen problem ali kadar Sodišče nima na voljo potrebnih dejanskih in pravnih elementov, da bi lahko koristno odgovorilo na postavljena vprašanja. Ko se postavlja vprašanje prava Unije, torej velja domneva upoštevnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej v tem smislu med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170511">11. maja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Archus in Gama</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑131/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:358">EU:C:2017:358</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Ali se v obravnavani zadevi postavlja tako vprašanje?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju je odgovor pritrdilen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Iz besedila predložitvene odločbe in nacionalnega spisa, predloženih Sodišču, sicer jasno izhaja, da tožba R. Matzaka zadeva predvsem vprašanje njegovega plačila, vendar to samo po sebi ni odločilno za vprašanje, ali naj Sodišče odgovori na predložena vprašanja. Vprašanje, ki ga je treba postaviti v tem okviru, se ne glasi: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>Kaj je predmet tožbe v postopku v glavni stvari?<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> Nasprotno, gre za vprašanje, ali je zahtevana razlaga prava Unije <HT TYPE="ITALIC">povezana</HT> z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku<?PAGE NO="6"?> v glavni stvari. V predložitveni odločbi je navedeno, da je opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> iz prava Unije pomembna za rešitev vprašanja plačila za honorarne gasilce, kot je R. Matzak.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej točko 13 zgoraj.</P></NOTE> Razlaga zadevnega pojma, ki jo poda Sodišče, bo tako predložitvenemu sodišču pomagala pri odločanju o zadevi, ki jo obravnava. Na tej podlagi so predložena vprašanja dopustna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glede nadaljnje analize pristojnosti Sodišča, da odloči o predlogu za sprejetje predhodne odločbe v okoliščinah, ki pokrivajo podobna vprašanja, glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Watheleta v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Hälvä in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑175/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:285">EU:C:2017:285</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Tudi navedena zadeva se nanaša na Direktivo 2003/88. Generalni pravobranilec Wathelet je podobno ugotovil, da je Sodišče dolžno odločati.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pomen pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>delavec<HT TYPE="ITALIC"><QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/></HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Čeprav člen 2 Direktive 2003/88 opredeljuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> tako, da se med drugim sklicuje na obdobja, v katerih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>delavec<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>dela<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, pa Direktiva samega pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>delavec<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> ne opredeljuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Francoska vlada se je v pisnih stališčih in na obravnavi sklicevala na položaj v Franciji, kjer so vsi nepoklicni gasilci angažirani na podlagi, ki ne vključuje razmerja podrejenosti, in tako ne prejemajo plače kot take. Namesto tega prejemajo nadomestilo (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>indemnité<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>), od katerega se ne odbijejo davki ali prispevki za socialno varnost. Belgijska vlada podobno navaja, da honorarni gasilci v zadevni državi niso opredeljeni kot delavci za namene upoštevnih določb nacionalnega prava,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej točko 8 zgoraj.</P></NOTE> temveč imajo namesto tega status <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>plačanih prostovoljcev<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>bénévolat indemnisé<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Ali to pomeni, da zadevni gasilci ne spadajo v kategorijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>delavcev<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> za namene Direktive?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Sodišče je ugotovilo, da ima pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>delavec<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> iz Direktive v pravu Unije avtonomen pomen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101014">14. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Union syndicale Solidaires Isère</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑428/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:612">EU:C:2010:612</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Razlagati ga je treba tako, da pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>vsako osebo, ki opravlja dejansko in resnično dejavnost, razen dejavnosti tako majhnega obsega, da so samo obrobne in pomožne<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>. Bistvena značilnost delovnega razmerja je, da oseba določen čas v korist druge osebe in po njenih navodilih opravlja delo, v zameno za katero prejme plačilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150326">26. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Fenoll</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑316/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:200">EU:C:2015:200</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Sodišču ni bilo treba obravnavati vprašanja, kaj je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>plačilo<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> (ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>plača<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>) za namene zadevne opredelitve. Vendar se je deloma mogoče zgledovati po pojmih iz člena 157(2) PDEU (v okviru enakega plačila), ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>plačilo<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> opredeljuje s sklicevanjem na zneske, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>[…] ki jih delavec prejme iz naslova zaposlitve neposredno ali posredno od svojega delodajalca<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100610">10. junija 2010</DATE>, <NAME.CASE>Bruno in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑395/08 in C‑396/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:329">EU:C:2010:329</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče glede zadevnega merila menilo, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>da je lahko odločilno le merilo<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> v okviru tega, kar je zdaj člen 157 PDEU. Sodišče je enako opredelitev potrdilo za namene razlage pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>plačila<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> za namene okvirnega sporazuma o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenega <DATE ISO="19970606">6. junija 1997</DATE>, ki je priložen k Direktivi Sveta 97/81/ES z dne <DATE ISO="19971215">15. decembra 1997</DATE> o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 267) (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141105">5. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Österreichischer Gewerkschaftsbund</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑476/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2332">EU:C:2014:2332</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Natančneje, Sodišče je ugotovilo, da se zadevna direktiva uporablja za poklicne gasilce.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050714">14. julija 2005</DATE>, <NAME.CASE>Personalrat der Feuerwehr Hamburg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑52/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:467">EU:C:2005:467</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101014">14. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Fuß</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑243/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:609">EU:C:2010:609</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Glede razširitve njene uporabe na gasilce iz drugih kategorij bi omenila, da iz predložitvene odločbe ne izhaja, da gasilci iz kategorije R. Matzaka ne opravljajo dejanske in resnične dejavnosti ter da ne delujejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>po navodilih druge osebe<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> v obliki gasilske službe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Ob strani puščam vprašanje glede stališča Francije. Ni neposredno povezano s tem postopkom.</P></NOTE> Če naj bi zadnjenavedena delovala učinkovito, morajo vsi člani gasilske ekipe (najsi so poklicni gasilci, honorarni gasilci ali prostovoljni gasilci) očitno delati po navodilih in spoštovati dane ukaze, vključno s tem, da so v menjavah na voljo za dejavno opravljanje službe. Kar zadeva vprašanje, ali zneski, ki jih prejme R. Matzak v zameno za storitve, pomenijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>plačilo<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>plačo<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> za namene preizkusa iz točke 24 zgoraj, je bilo Sodišču – razen (dokaj neosredotočenih) trditev belgijske vlade – predloženih bolj malo informacij o natančnih ureditvah, ki urejajo položaj v zadevni državi članici, in zato tega ni mogoče dalje komentirati. O tem<?PAGE NO="7"?> vprašanju bo moralo odločiti nacionalno sodišče, tako da bo uporabilo preizkus, ki sem ga ravno omenila. Ker je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>delavca<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> pojem Unije, natančno poimenovanje statusa osebe, ki ponuja storitve, in kategorizacija denarja, ki ga prejme za opravljene storitve, v skladu z nacionalno zakonodajo, sama po sebi praviloma ne moreta biti odločilna.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>S prvim vprašanjem želi predložitveno sodišče v bistvu izvedeti, ali je državam članicam dovoljeno, da nekatere kategorije gasilcev izključijo iz vseh določb, s katerimi se Direktiva 2003/88 prenaša v nacionalno pravo, vključno z določbami, ki opredeljujejo delovni čas in čas počitka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Ti opredelitvi pojmov sta določeni v členu 2 Direktive. Kot je očitno iz besedila člena 17(3) Direktive 2003/88, so odstopanja v zvezi z, med drugim, gasilci, mogoča le glede tistih določb, ki so v tem členu izrecno navedene.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej v ta namen sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101014">14. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Fuß</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑243/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:609">EU:C:2010:609</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE> Tako člen 17(3) določa, da lahko država članica, ki izpolnjuje zahteve iz člena 17(2), odstopa od členov 3, 4, 5, 8 in 16 Direktive. Ta možnost ne zajema opredelitev pojmov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>, določenih v členu 2, in ker je treba člen 17(3), tako kot vse druge določbe o odstopanju,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glede člena 17 Direktive 2003/88 glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101014">14. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Union syndicale Solidaires Isère</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑428/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:612">EU:C:2010:612</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> razlagati ozko, po mojem mnenju ni nobenega prostora za sprejetje širokega pristopa, ki bi lahko presegal izrecno ubeseditev odstopanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051201">1. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Dellas in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑14/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:728">EU:C:2005:728</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110304">4. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Grigore</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑258/10</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:122">EU:C:2011:122</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v katerih je Sodišče potrdilo zadevno razlago.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Zato menim, da bi bilo treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 17(3)(c)(iii) Direktive 2003/88 razlagati tako, da pomeni, da državam članicam dovoljuje, da nekatere kategorije gasilcev, ki jih zaposlujejo javne gasilske službe, izključijo le iz določb zadevne direktive, opredeljenih v členu 17(3). Državam članicam ne omogoča, da zadevne delavce izključijo iz vseh določb, s katerimi se zadevna direktiva prenaša v nacionalno pravo, in zlasti ne omogoča, da se v zvezi z zadevnimi delavci izključijo določbe, ki opredeljujejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Z drugim vprašanjem želi predložitveno sodišče izvedeti, ali je mogoče Direktivo 2003/88, ker določa le minimalne zahteve, razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica sprejme manj omejevalno opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Belgijska vlada trdi, da to vprašanje ni dopustno, pri čemer ugotavlja, da je belgijsko Cour de cassation (kasacijsko sodišče) večkrat menilo, da je treba pojem delovnega časa v belgijskem pravu in pravu Unije razlagati enako, ter da ima predložitveno sodišče na voljo vse potrebno gradivo, da si razjasni ta pojem. V zvezi s tem se zlasti sklicuje na sodbo Dzodzi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901018">18. oktobra1990</DATE> (<NO.CASE>C‑297/88 in C‑197/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:360">EU:C:1990:360</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: Dzodzi).</P></NOTE>, pri čemer trdi, da je člen 42 navedene sodbe podlaga za stališče, da mora obstajati dejansko tveganje za razhajanje med pravom Unije na eni strani in določbo nacionalnega prava, ki se sklicuje na določbo prava Unije, na drugi, da bi bilo Sodišče v takih okoliščinah pristojno izdati sodbo v skladu s členom 267 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Navedla sem že, da obstaja domneva upoštevnosti, kadar je Sodišče zaprošeno za razlago določb prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej točko 17 zgoraj.</P></NOTE> Ne vidim nobenega razloga, da bi v obravnavanem primeru odstopali od zadevne domneve. Predložitveno sodišče je navedlo, da naj bi vprašanja, ki zadevajo plačevanje honorarnih gasilcev po nacionalni zakonodaji, reševali na podlagi opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> iz prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej točko 13 zgoraj.</P></NOTE> Predvideva se, da bo odgovor na drugo vprašanje predložitvenemu sodišču v pomoč pri odločanju<?PAGE NO="8"?> o zadevi, ki jo obravnava. Zato bi Sodišče moralo podati zadevni odgovor. Kar zadeva uporabo sodbe Dzodzi, je Sodišče v poznejši sodni praksi menilo, da je pristojno za odločanje, kadar so bila dejanska stanja zadev, ki so jih obravnavala nacionalna sodišča, zunaj področja uporabe prava Unije, vendar so se zadevne določbe uporabljale na podlagi nacionalnega prava (prek <HT TYPE="ITALIC">napotila</HT> na pravo Unije) in zadevne nacionalne določbe niso omejevale uporabe zadnjenavedenega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970717">17. julija 1997</DATE>, <NAME.CASE>Leur-Bloem</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑28/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:369">EU:C:1997:369</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Cicala</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑482/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:868">EU:C:2011:868</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V obravnavani zadevi se mi zdi, da nacionalni položaj, opisan v predložitveni odločbi, vključuje <HT TYPE="ITALIC">napotilo</HT> na pravo Unije, ki ne omejuje njegove uporabe. Zato zavračam trditev belgijske vlade. Zdi se mi, da gre za vprašanje, na katerega je Sodišče pristojno podati odgovor, in da bi to moralo storiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Če se vrnem na samo vprašanje, se na prvi pogled morda zdi, da bi moral biti odgovor pritrdilen. Res je, da člen 1 Direktive 2003/88 navaja, da Direktiva določa minimalne varnostne in zdravstvene zahteve ter da, kakor poudarjata R. Matzak in Komisija, člen 15 državam članicam dovoljuje, da uporabljajo ali uvajajo določbe, ki so ugodnejše za varovanje zdravja in varnosti delavcev. Poleg tega opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> iz člena 2 izrecno določa, da je treba upoštevati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>nacionalno zakonodajo in/ali prakso<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Resnični položaj je po mojem mnenju bolj zapleten. (Takratni) zakonodajalec Skupnosti je želel s sprejetjem Direktive 2003/88 določiti minimalne standarde, ki bi se uporabljali povsod, kjer je danes Evropska unija.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej člen 1 Direktive.</P></NOTE> To je med drugim storil z opredelitvijo pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>, skupaj z opredelitvijo pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>, ki naj bi se enotno uporabljala po vseh državah članicah. Iz tega sledi, da je treba zadevni opredelitvi razlagati v skladu z objektivnimi značilnostmi s sklicevanjem na sistematiko in namen Direktive, ker samo taka razlaga lahko zagotovi polno učinkovitost Direktive in enotno uporabo zadevnih pojmov v vseh državah članicah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej v tem smislu med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030909">9. septembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Jaeger</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑151/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:437">EU:C:2003:437</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE> Torej država članica, ki želi izvajati Direktivo, nima nobenega manevrskega prostora, da sprejme manj omejevalno različico zadevnih opredelitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>To seveda ne pomeni, da država članica ne more okrepiti varstva, ki ga zagotavlja Direktiva, tako da uporabi drugačne zakonodajne tehnike. Države članice lahko na primer pri izvajanju pravic, zagotovljenih s členom 15, določijo daljše minimalne čase počitka od tistih, določenih v členih od 3 do 7 Direktive. Enako bo veljalo za določbe, ki urejajo nočno delo in delo v izmenah v členih od 8 do 13. Vendar morajo države članice, če to storijo, ohraniti <HT TYPE="ITALIC">opredelitvi</HT> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>časa počitka<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> iz člena 2.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Zato menim, da bi bilo treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 2003/88 razlagati tako, da nasprotuje temu, da nacionalni zakonodajalec države članice ohrani ali sprejme opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>, ki je manj omejevalna od opredelitve v Direktivi. Zakonodajalec zadevne države članice pa lahko okrepi zaščito, zagotovljeno delavcem, če pri tem ne odstopa od pogojev zadevne opredelitve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Tretje vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>S tretjim vprašanjem želi predložitveno sodišče izvedeti, ali je treba člen 2 Direktive 2003/88 v delu, v katerem opredeljuje, kar predložitveno sodišče imenuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>najpomembnejše pojme, ki jih ta uporablja<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>, med njimi zlasti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>, razlagati tako, da se ne nanaša na pojem delovnega časa, ki se uporablja za določitev plačila, izplačanega gasilcem, kot je R. Matzak.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Za odgovor na to vprašanje je treba razmejiti njegove pojme. Prvič, kolikor je tukaj upoštevno, člen 2 Direktive 2003/88 ne opredeljuje nobenih drugih časovnih pojmov razen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> in njegove posledice <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>časa počitka<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>. To, ali opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> zajema tudi take okoliščine, kot so okoliščine delavcev, ki se znajdejo v položaju R. Matzaka, je predmet četrtega vprašanja predložitvenega sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Drugič, nobenega dvoma ni, da je vloga Sodišča v skladu s postopkom iz člena 267 PDEU omejena na podajanje razlage prava EU. Ne more razlagati nacionalnega prava, kajti za to so v celoti pristojna sodišča zadevne države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej v ta namen med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090219">19. februarja 2009</DATE>, <NAME.CASE>Schwarz</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑321/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:104">EU:C:2009:104</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Tako, medtem ko predložitveno sodišče ugotavlja, da je v nacionalni sodni praksi mogoče zaznati nagnjenost k reševanju vprašanja plačila za honorarne gasilce z opiranjem na opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/> iz prava EU,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej točko 13 zgoraj.</P></NOTE> delovanje zadevnih pravil v okviru nacionalnega prava ni vprašanje, ki bi ga Sodišče lahko obravnavalo. Če so nacionalna pravila skladna s pravom EU, lahko države članice oblikujejo nacionalno zakonodajo, kot se jim zdi primerno, nacionalna sodišča pa jo razlagajo. Zato bom pri analizi tega vprašanja obravnavala (samo) vprašanja prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Glede na navedeno se mi zdi, da je tretje vprašanje najbolje razumeti v smislu, ali se opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> iz člena 2 Direktive 2003/88 samodejno in brez nadaljnjega uporablja za urejanje plačila delavcev, upravičenih do koristi od zaščite v smislu varnosti in zdravja, ki jih zagotavlja zadevna direktiva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju ni nobene take samodejne povezave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Direktiva 2003/88 je bila sprejeta na podlagi tega, kar je danes člen 153(2) PDEU. Navedena določba daje zakonodajalcu Unije pristojnost, da sprejme direktive, ki določajo minimalne zahteve za postopno harmonizacijo glede (kolikor je upoštevno za te sklepne predloge) zdravja in varnosti (člen 153(1)(a)), delovnih pogojev (člen 153(1)(b)) ter socialne varnosti in socialne zaščite (člen 153(1)(c)). Odstavek 5 izrecno določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>[d]oločbe tega člena […] ne uporabljajo za plače<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>. Za zadnjenavedene so tako izključno pristojne države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070913">13. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Del Cerro Alonso</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑307/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:509">EU:C:2007:509</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Ta delitev pristojnosti se kaže tudi v sodni praksi Sodišča. Sodišče je v sodbi Dellas in drugi glede Direktive 93/104 navedlo, da tako iz namena kot iz besedila Direktive izhaja, da se ta ne uporablja za plačilo delavcev. Poleg tega je dodalo, da taka razlaga nedvoumno izhaja iz tega, kar je zdaj člen 153(5) PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej v ta namen sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051201">1. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Dellas in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑14/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:728">EU:C:2005:728</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je v sklepu Vorel potrdilo uporabo navedenega načela v povezavi z Direktivo 2003/88.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070111">11. januarja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Vorel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:23">EU:C:2007:23</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110304">4. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Grigore</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑258/10</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:122">EU:C:2011:122</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150910">10. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Federación de Servicios Privados del sindicato Comisiones obreras</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑266/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:578">EU:C:2015:578</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Edino izjemo od tega načela je mogoče najti v členu 7(1) Direktive 2003/88, ki zadeva plačan letni dopust.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Toliko bi lahko bilo samo po sebi povedanega v odgovor na tretje vprašanje. Vendar, kot pravilno ugotavlja nizozemska vlada, čeprav Direktiva 2003/88 ne zahteva, da države članice uporabljajo opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/> za vprašanja plačila, prav tako ne določa, da tega ne smejo storiti. Tako lahko država pristojno sprejme nacionalno zakonodajo, ki določa, da bo plačilo ene ali več kategorij delavcev temeljilo na navedeni opredelitvi. Tudi pogodbe o zaposlitvi in kolektivne pogodbe ponavadi uporabljajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/> v povezavi s številom ur dela in dogovorjenimi stopnjami plačila, da določijo splošno nagrajevanje. Take stopnje plačila se lahko tudi razlikujejo glede na vrsto zadevnega delovnega časa (čas dejavnega opravljanja službe, čas stalne pripravljenosti).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej na primer sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070111">11. januarja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Vorel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:23">EU:C:2007:23</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> Vse to ureja nacionalna zakonodaja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Zato menim, da je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da se opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/> iz člena 2 Direktive 2003/88 ne uporablja samodejno in brez nadaljnjega za urejanje plačila delavcev, upravičenih do koristi od zaščite v smislu varnosti in zdravja, ki jih zagotavlja zadevna direktiva. Vendar, čeprav zadevna direktiva ne zahteva, da države članice uporabljajo opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/> za vprašanja plačila, prav tako ne določa, da tega ne smejo storiti. Iz tega sledi, da država članica sama odloča o sprejetju nacionalne zakonodaje, ki določa, da bo plačilo ene ali več kategorij delavcev temeljilo na navedeni opredelitvi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Četrto vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>S četrtim vprašanjem želi predložitveno sodišče v bistvu izvedeti, ali je treba opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/> iz člena 2(1) Direktive 2003/88 razlagati tako, da se uporablja tudi za delavce, ki delo opravljajo na podlagi pripravljenosti na poziv, kakršen je R. Matzak, od katerih se zahteva, da se odzovejo na poziv delodajalca v kratkem časovnem obdobju (v obravnavani zadevi v osmih minutah), ne da bi se od njih hkrati zahtevalo, da so fizično navzoči v prostorih delodajalca, in katerih priložnosti za opravljanje drugih dejavnosti so morda v zadevnem obdobju temu primerno omejene.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Uvodoma moram omeniti, da čeprav predložitveno sodišče oblikuje vprašanje na podlagi dejstva, da je čas stalne pripravljenosti čas, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>preživet na domu delavca<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/>, pri dejanski zahtevi iz predložitvene odločbe ne gre za to, da se čas porabi na domu delavca, temveč za to, da delavec lahko pride na delovno mesto v osmih minutah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej točko 9 zgoraj.</P></NOTE> Tako se v praksi lahko zgodi, da delavci med obdobji pripravljenosti na poziv čas preživljajo na domu in morajo, kot neposredna posledica navedene zahteve, imeti dom znotraj območja, ki ga nalaga zadevna omejitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Če se vrnemo na vsebino vprašanja, R. Matzak trdi, da dejansko stanje zadeve, skupaj s sodno prakso Sodišča, pomeni, da njegova obdobja pripravljenosti na poziv očitno pomenijo delovni čas. Zlasti dejstvo, da mu med časom pripravljenosti morda ne bo treba izvajati nobenih dejanskih nalog, ni pomembno. Od njega se zahteva, da je delodajalcu na voljo in mu je dosegljiv ob vsakem času, njegova svoboda gibanja in svoboda organiziranja lastnih zadev pa sta temu primerno med obdobji pripravljenosti precej omejeni. Neizpolnjevanje navedenih zahtev lahko vodi v disciplinske in po možnosti denarne kazni. Položaj R. Matzaka, ki se je tako dolžan zglasiti na delovnem mestu v zelo kratkem času, je dejansko bolj omejen kot položaj delavca, ki je v pripravljenosti, vendar ima za to na voljo precej več časa ali lahko posreduje na daljavo. Iz tega sledi, da ga je treba obravnavati, kot da je na voljo delodajalcu ob vsakem ustreznem času.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Sicer vsaj v določeni meri razumem logiko zadevnih trditev, vendar ne verjamem, da je položaj tako preprost, kot navaja R. Matzak.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju mora biti izhodišče za analizo besedilo člena 2(1) in (2) Direktive 2003/88. Ta opredeljuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>vsak čas, v katerem delavec dela, je na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge ali dolžnosti […]<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/> pa kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>vsak čas, ki ni delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/>. Kot so navedle številne stranke, ki so predložile stališča, in dejansko tudi Sodišče v svoji sodni praksi, gre tako za binarno razlikovanje: ali gre za delovni čas ali ne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150910">10. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Federación de Servicios Privados del sindicato Comisiones obreras</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑266/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:578">EU:C:2015:578</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE> Zakonodajalcu se ni zdelo primerno določiti nobene nadaljnje kategorije ali kategorij, zaradi česar je dovoljena določena mera pojasnjevanja ali preciziranja. Pomanjkanje fleksibilnosti je morda vredno obžalovanja, vendar je zakonsko besedilo takšno, kakršno pač je.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Ker je kategorija <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/> praviloma tista, ki preostane, se bom v naslednji analizi osredotočila na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/>. Nekaj smernic o tem, kako ga razlagati, je že mogoče najti v sodni praksi Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Tako je Sodišče večkrat odločilo, da je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/> iz Direktive 2003/88 avtonomen pojem prava Unije, ki ga je treba opredeliti v skladu z objektivnimi premisleki s sklicevanjem na sistematiko in namen zadevne direktive, namenjene izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev delavcev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150910">10. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Federación de Servicios Privados del sindicato Comisiones obreras</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑266/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:578">EU:C:2015:578</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Zahteva, da so izpolnjeni trije pogoji. Prvič, delavec mora delati, drugič, biti mora na razpolago delodajalcu in, tretjič, opravljati mora svoje naloge ali dolžnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150910">10. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Federación de Servicios Privados del sindicato Comisiones obreras</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑266/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:578">EU:C:2015:578</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Sodišče je bilo za razlago navedenih zahtev prvič zaprošeno v zadevi Simap.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001003">3. oktobra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Simap</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:528">EU:C:2000:528</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: Simap).</P></NOTE> Zadeva se je nanašala na čas stalne pripravljenosti zdravnikov, ki so kot del ekip za prvo pomoč delali na kliniki. Del tega časa so morali biti prisotni na delovnem mestu, preostali del pa so morali biti zgolj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>dosegljivi<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>. Sodišče je odločilo, de ja bila med obema bistvena razlika. Kar zadeva prvega, čeprav se izvajana dejavnost lahko razlikuje glede na okoliščine, je dejstvo, da so zdravniki morali biti prisotni in na voljo na delovnem mestu zaradi nudenja strokovnih storitev, pomenilo, da so opravljali svoje dolžnosti. Zahteve člena 2(1) so bile temu primerno izpolnjene. Za namene zadnjenavedenega pa so zdravniki – čeprav so bili na razpolago delodajalcu, ker so morali biti dosegljivi – lahko upravljali svoj čas z manj omejitvami in sledili lastnim interesom. Zadevni čas je tako spadal v kategorijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej točke od 48 do 50 sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Zadeva Jaeger<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030909">9. septembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Jaeger</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑151/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:437">EU:C:2003:437</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: Jaeger).</P></NOTE> se je nanašala na zdravnika v bolnišnici, ki je moral čas pripravljenosti na poziv preživeti v prostorih delodajalca. Dodeljena mu je bila soba s posteljo, kjer je lahko spal, kadar njegove storitve niso bile potrebne. Sodišče je ponovilo svoja stališča v zadevi Simap,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej točke od 48 do 51 sodbe.</P></NOTE> vendar je navedlo, da v navedeni zadevi ni bila podana nikakršna presoja, kar zadeva okoliščine, v katerih je bilo delavcu prepuščeno, da počiva ali spi, ko dežura v prostorih delodajalca. Menilo je, da je bila ta točka nepomembna. Kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>odločilni dejavnik<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/> je navedlo dejstvo, da se je od delavca zahtevalo, da je prisoten na kraju, ki ga je določil delodajalec, in da je po potrebi delodajalcu na voljo za takojšnje izvajanje storitev. Iz tega je sledilo, da za delavca ni bilo mogoče reči, da med zadevnimi obdobji <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>počiva<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej v ta namen točke od 60 do 65 sodbe.</P></NOTE> Vendar je Sodišče v odgovoru na vprašanje nacionalnega sodišča jasno navedlo, da se je njegova sodba nanašala na položaj, v katerem se je od delavca zahtevalo, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>da mora biti fizično prisoten v bolnišnici<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej točko 71 in točko 1 izreka sodbe.</P></NOTE> Zadevni delavci so bili močno omejeni pri upravljanju svojega časa ter ločeni od družine in socialnega okolja. Sodišče je dodalo, da njegove razlage pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/> ni bilo mogoče izpodbijati z ugovori, ki so temeljili na gospodarskih in organizacijskih posledicah, ki bi po trditvah nekaterih držav članic nastale, če bi tak čas opredelili kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej točko 66 sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V zadevi Dellas,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051201">1. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Dellas in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑14/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:728">EU:C:2005:728</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: Dellas).</P></NOTE> ki je podobno vključevala zahtevo, da specialni delavci preživijo obdobja stalne pripravljenosti v prostorih delodajalca, je Sodišče ugotovilo enako kot v zadevi Jaeger.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Zadeva Grigore<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110304">4. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Grigore</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑258/10</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:122">EU:C:2011:122</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: Grigore).</P></NOTE> se je nanašala na gozdarja, kateremu je delodajalec zagotovil kadrovsko namestitev v bližini gozda, za katerega je bil odgovoren. Od gozdarja se je zahtevalo, da tam preživi določena časovna obdobja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Iz sklepa jasno izhaja, da točno področje uporabe zadevne obveznosti ni bilo jasno. Glej zlasti točko 35.</P></NOTE> Sodišče je odločilo, da zagotovitev zadevne namestitve sama po sebi ni bila prepričljiv dokaz, da je tam preživeti čas pomenil delovni čas izključno zaradi dejstva, da je bila namestitev na območju, za katerega je bil odgovoren N. Grigore; vendar bi bilo opredelitvi zadevnega pojma zadoščeno v primeru dejanskega položaja, da bi moral biti N. Grigore delodajalcu takoj na voljo za izvajanje ustreznih storitev v primeru potrebe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Glej zlasti točke od 64 do 70 sklepa.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Nazadnje,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Zaradi celovitosti moram omeniti, da je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151223">23. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑180/14</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:840">EU:C:2015:840</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ponovilo ugotovitve iz zadev Simap in Jaeger (glej točki 36 in 37 sodbe).</P></NOTE> Sodišče je bilo v zadevi Federación de Servicios Privados del sindicato Comisiones obreras (v nadaljevanju: Tyco)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150910">10. septembra 2015</DATE> (<NO.CASE>C‑266/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:578">EU:C:2015:578</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> zaprošeno za preučitev vprašanja, ali je čas, ki so ga delavci, ki niso imeli določenega ali običajnega kraja dela, porabili na poti od doma do delodajalčevih strank, kot jih je določil njihov delodajalec, pomenil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/>. Odgovor Sodišča je bil pritrdilen. Zlasti je navedlo načelo, ki izhaja iz zadeve Jaeger, da je pri ugotavljanju, ali je opredelitev izpolnjena, odločilni dejavnik zahteva po prisotnosti na kraju, ki ga je določil delodajalec, in po takojšnjem nudenju ustreznih storitev. Hkrati je poudarilo stališče iz zadeve Simap, da je možnost delavcev, da lahko sledijo lastnim interesom, dejavnik, ki lahko dokaže, da zadevno obdobje ni delovni čas za namene Direktive 2003/88. Vendar pri delavcih iz postopka v glavni stvari ni bilo tako; ne glede na dejstvo, da so imeli določeno svobodo med potovanjem, so se med zadevnimi obdobji vendarle morali ravnati po navodilih svojega delodajalca.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Glej točke 35, 37 in 39 sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da bi bilo treba trditev, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>zahteva po prisotnosti na kraju, ki ga je določil delodajalec, da je mogoče takoj opraviti ustrezne storitve<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>odločilni dejavnik<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/> pri ugotavljanju, kaj je in kaj ni delovni čas, brati z določeno mero previdnosti. Jasno, to je veljalo v zadevah, kot sta Jaeger in Dellas, v katerih so morali delavci preživeti čas pripravljenosti na poziv v prostorih delodajalca. Dejstvo, da delavec morda ne porabi vsega tega časa za dejansko delo, je bilo nepomembno. Prav tako to ni bilo odločilno v zadevi Grigore, v kateri je Sodišče poudarilo tudi raven svobode, ki jo je užival delavec. Dejansko je bil navedeni vidik bistvo odločbe Sodišča v zadevi Simap. Zdi se mi, da je enako pomembna kakovost časa, ki ga delavec lahko uživa, ko je v pripravljenosti na poziv (kar na primer dokazuje njegova zmožnost, da se posveti svojim interesom in družini).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca A. Saggia v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Simap</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:621">EU:C:1999:621</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150910">10. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Federación de Servicios Privados del sindicato Comisiones obreras</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑266/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:578">EU:C:2015:578</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče odločilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>je možnost, da delavci upravljajo s svojim časom brez večjih omejitev in da se posvečajo lastnim interesom, element, ki dokazuje, da zadevno časovno obdobje ni delovni čas v smislu Direktive 2003/88<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/>.</P></NOTE> Dejstvo, da je lahko v katerem koli danem primeru potrebno, da delavec čas pripravljenosti na poziv preživi na oddaljenosti, ki je razmeroma blizu njegovemu kraju dela, po mojem mnenju ne zmanjša potrebe po ustreznem upoštevanju kakovosti časa, ki ga lahko porabi. Razen kadar delavec morda lahko posreduje na daljavo, je za take vrste pripravljenosti značilno, da za delavca lahko velja obveznost ostati blizu njegovega kraja dela. V tem okviru ni najpomembnejša točna stopnja zahtevane bližine kraju dela, temveč kakovost porabljenega časa. Naloga predložitvenega sodišča, ki edino lahko presoja dejansko stanje, je ugotoviti, ali je bila kakovost časa, ko je bil v pripravljenosti na poziv, z morebitnimi omejitvami, ki jih je naložil njegov delodajalec, spodkopana do te mere, da bi bilo ta čas treba opredeliti kot delovni čas.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Zato menim, da bi bilo treba na četrto vprašanje odgovoriti, da se opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/> iz člena 2(1) Direktive 2003/88 ne sme razlagati tako, da se samodejno uporablja za delavce, ki delo opravljajo na podlagi pripravljenosti na poziv, od katerih se zahteva, da se odzovejo na poziv delodajalca v kratkem časovnem obdobju (ne da bi se od njih hkrati zahtevalo, da so fizično prisotni<?PAGE NO="13"?> v prostorih delodajalca), in katerih priložnosti za opravljanje drugih dejavnosti so morda v zadevnem obdobju temu primerno omejene. Nasprotno, treba je upoštevati kakovost časa, ki ga delavec lahko uživa, ko je v tovrstni pripravljenosti, na primer v obliki zmožnosti, da se posveti svojim interesom in družini. V tem okviru ni najpomembnejša točna stopnja zahtevane bližine kraju dela, temveč kakovost porabljenega časa. Nacionalno sodišče bo na podlagi dejanskega stanja presodilo, ali je tak čas v posameznem primeru treba opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/> ali ne.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgoraj navedenega menim, da bi moralo Sodišče na vprašanja, ki mu jih je postavilo Cour du travail de Bruxelles (višje delovno sodišče v Bruslju, Belgija), odgovoriti:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člen 17(3)(c)(iii) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20031104">4. novembra 2003</DATE> o določenih vidikih organizacije delovnega časa je treba razlagati tako, da pomeni, da državam članicam dovoljuje, da nekatere kategorije gasilcev, ki jih zaposlujejo javne gasilske službe, izključijo le iz določb zadevne direktive, ki so opredeljene v členu 17(3). Državam članicam ne omogoča, da zadevne delavce izključijo iz vseh določb, s katerimi se zadevna direktiva prenaša v nacionalno pravo, in zlasti ne omogoča, da se v zvezi z zadevnimi delavci izključijo določbe, ki opredeljujejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/>.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Direktivo 2003/88 je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da nacionalni zakonodajalec države članice ohrani ali sprejme opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/>, ki je manj omejevalna od opredelitve v zadevni direktivi. Zakonodajalec zadevne države članice pa lahko okrepi zaščito, zagotovljeno delavcem, če pri tem ne odstopa od pogojev zadevne opredelitve.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/> iz člena 2 Direktive 2003/88 se ne uporablja samodejno in brez nadaljnjega za urejanje plačila delavcev, upravičenih do koristi od zaščite v smislu varnosti in zdravja, ki jih zagotavlja zadevna direktiva. Vendar, čeprav zadevna direktiva ne zahteva, da države članice uporabljajo opredelitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/> za vprašanja plačila, prav tako ne določa, da tega ne smejo storiti. Iz tega sledi, da država članica sama odloča o sprejetju nacionalne zakonodaje, ki določa, da bo plačilo ene ali več kategorij delavcev temeljilo na navedeni opredelitvi.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Opredelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/> iz člena 2(1) Direktive 2003/88 se ne sme razlagati tako, da se samodejno širše uporablja za delavce, ki delo opravljajo na podlagi pripravljenosti na poziv, od katerih se zahteva, da se odzovejo na poziv delodajalca v kratkem časovnem obdobju (ne da bi se od njih hkrati zahtevalo, da so fizično prisotni v prostorih delodajalca), in katerih priložnosti za opravljanje drugih dejavnosti so morda v zadevnem obdobju temu primerno omejene. Nasprotno, treba je upoštevati kakovost časa, ki ga delavec lahko uživa, ko je v tovrstni pripravljenosti, na primer v obliki zmožnosti, da se posveti svojim interesom in družini. V tem okviru ni najpomembnejša točna stopnja zahtevane bližine kraju dela, temveč kakovost porabljenega časa. Nacionalno sodišče bo na podlagi dejanskega stanja presodilo, ali je tak čas v posameznem primeru treba opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/> ali ne.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>