Konsolidirano BESEDILO: 32004D0002 — SL

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke in zlasti člena 12.3 Statuta –

SKLENIL:

Poslovnik Evropske centralne banke, kakor je bil spremenjen 22. aprila 1999 in ponovno s Sklepom ECB/1999/6 z dne 7. oktobra 1999 o spremembah Poslovnika Evropske centralne banke ( 1 ), se nadomesti z naslednjim, ki začne veljati 1. marca 2004.

Ta poslovnik dopolnjuje Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. Izrazi v tem poslovniku imajo enak pomen kot v Pogodbi in Statutu. Izraz „Eurosistem“ pomeni Evropsko centralno banko (ECB) in nacionalne centralne banke tistih držav članic, katerih valuta je euro.

2.1 Svet ECB odloči o datumih svojih sej na predlog predsednika. Svet ECB se načeloma sestaja redno po urniku, ki ga določi pravočasno pred začetkom vsakega koledarskega leta.

2.2 Predsednik skliče sejo Sveta ECB, če zahtevo za sejo vložijo vsaj trije člani Sveta ECB.

2.3 Predsednik lahko skliče sejo Sveta ECB tudi, kadar koli je to po njegovem mnenju potrebno.

2.5 Seje so lahko tudi v obliki telekonference, če temu ne nasprotujejo vsaj trije guvernerji.

3.1 Razen če je v tem poslovniku določeno drugače, je udeležba na sejah Sveta ECB omejena na člane Sveta ECB, predsednika Sveta Evropske unije in člana Komisije Evropskih skupnosti.

3.3 Če se guverner ne more udeležiti seje, lahko pisno imenuje namestnika, kar pa ne vpliva na določbe člena 4. To pisno sporočilo pošlje predsedniku pravočasno pred sejo. Tega namestnika lahko običajno spremlja ena oseba.

3.4 Predsednik imenuje zaposlenega v ECB za tajnika. Tajnik pomaga Izvršilnemu odboru pri pripravi sej Sveta ECB in sestavlja zapisnike sej.

3.5 Svet ECB lahko povabi tudi druge osebe, da se udeležijo njegovih sej, če je to po njegovem mnenju primerno.

1. Guvernerji se razdelijo v skupine, kakor je določeno v prvi in drugi alinei člena 10.2 Statuta.

2. Guvernerji se v vsaki skupini razvrstijo, po dogovoru v EU, v skladu s seznamom nacionalnih centralnih bank, ki sledi abecednemu vrstnemu redu imen držav članic v nacionalnih jezikih. Rotacija glasovalnih pravic v vsaki skupini sledi temu vrstnemu redu. Rotacija se začne na naključno izbranem mestu na seznamu.

3. Glasovalne pravice v vsaki skupini rotirajo vsak mesec, z začetkom na prvi dan v prvem mesecu izvajanja sistema rotacije.

4. V prvi skupini je število glasovalnih pravic, ki rotirajo vsak mesec, enako ena; v drugi in tretji skupini je število glasovalnih pravic, ki rotirajo vsak mesec, enako razliki med številom guvernerjev, razvrščenih v to skupino, in številom glasovalnih pravic, dodeljenih tej skupini, zmanjšano za dva.

5. Kadar koli se sestava skupin prilagodi v skladu s peto alineo člena 10.2 Statuta, se rotacija glasovalnih pravic v vsaki skupini nadaljuje po seznamu iz odstavka 2. Od dneva, ko število guvernerjev doseže 22, se rotacija v tretji skupini začne na naključno izbranem mestu na seznamu. Svet ECB lahko sklene spremeniti vrstni red rotacije v drugi in tretji skupini, da bi se izognili situaciji, ko bi bili nekateri guvernerji brez glasovalne pravice vedno v enakem obdobju leta.

6. ECB vnaprej objavi na spletni strani ECB seznam članov Sveta ECB z glasovalno pravico.

7. Delež države članice posamezne nacionalne centralne banke v skupni agregatni bilanci stanja monetarnih finančnih institucij se izračuna na podlagi letnega povprečja mesečnih povprečnih podatkov za zadnje koledarsko leto, za katero so podatki na voljo. Kadar koli se povprečni bruto domači proizvod po tržnih cenah prilagodi v skladu s členom 29.3 Statuta ali kadar koli nova država postane država članica, njena nacionalna centralna banka pa postane del Evropskega sistema centralnih bank, se skupna agregatna bilanca stanja monetarnih finančnih institucij držav članic, ki so sprejele euro, preračuna na podlagi podatkov za zadnje koledarsko leto, za katero so podatki na voljo.

4.1 ►M1 Svet ECB je sklepčen, če sta navzoči dve tretjini članov z glasovalno pravico. ◄ Če svet ni sklepčen, lahko predsednik skliče izredno sejo, na kateri se odločitve sprejmejo ne glede na sklepčnost.

4.2 Svet ECB glasuje na predlog predsednika. Predsednik lahko začne postopek glasovanja tudi na predlog katerega od članov Sveta ECB.

4.3 Vzdržani glasovi ne preprečijo sprejetja odločitev Sveta ECB po členu 41.2 Statuta.

4.4 Če član Sveta ECB ne more glasovati daljši čas (t.j. dlje kot en mesec), lahko imenuje namestnika kot člana Sveta ECB.

4.5 Če guverner ne more glasovati o odločitvi, ki se sprejema na podlagi členov 28, 29, 30, 32, 33 in 51 Statuta, lahko v skladu s členom 10.3 Statuta njegov namestnik odda njegov ponderirani glas.

4.6 Predsednik lahko začne tajno glasovanje, če to zahtevajo vsaj trije člani Sveta ECB. Če so člani Sveta ECB s predlogom za odločitev na podlagi členov 11.1, 11.3 ali 11.4 Statuta osebno prizadeti, se glasuje tajno. V takih primerih zadevni člani Sveta ECB pri glasovanju ne sodelujejo.

4.7 Odločitve se lahko sprejmejo tudi po pisnem postopku, razen če temu nasprotujejo vsaj trije člani Sveta ECB. Pri pisnem postopku je treba zagotoviti: (i) običajno najmanj pet delovnih dni za preučitev s strani vsakega člana Sveta ECB, (ii) lastnoročni podpis vsakega člana Sveta ECB (ali njegovega namestnika v skladu s členom 4.4) in (iii) zapis vsake take odločitve v zapisniku naslednje seje Sveta ECB. ►M1 Odločitve, ki se sprejmejo po pisnem postopku, potrdijo člani Sveta ECB, ki imajo glasovalno pravico v času potrjevanja. ◄

5.1 Svet ECB sprejme dnevni red za vsako sejo. Izvršilni odbor sestavi začasni dnevni red in ga skupaj s pripadajočimi dokumenti pošlje članom Sveta ECB in drugim pooblaščenim udeležencem vsaj osem dni pred sejo, razen v izrednih primerih, ko Izvršilni odbor ravna okoliščinam primerno. Svet ECB lahko na predlog predsednika ali katerega koli drugega člana Sveta ECB odloči, da se posamezne točke črtajo z začasnega dnevnega reda ali da se mu dodajo nove. ►M1 Točka se na zahtevo vsaj treh članov Sveta ECB z glasovalno pravico črta z dnevnega reda, če pripadajoči dokumenti članom Sveta ECB niso bili predloženi pravočasno. ◄

Zapisnik razprave Sveta ECB odobrijo na naslednji seji (ali, če je to potrebno, že prej po pisnem postopku) tisti člani Sveta ECB, ki so imeli glasovalno pravico na seji, na katero se zapisnik nanaša, podpiše pa ga predsednik.

6.2 Predsednik lahko skliče seje Izvršilnega odbora tudi, kadar koli je to po njegovem mnenju potrebno.

7.1 Izvršilni odbor je sklepčen v skladu s členom 11.5 Statuta, če sta navzoči dve tretjini članov. Če odbor ni sklepčen, lahko predsednik skliče izredno sejo, na kateri se odločitve lahko sprejmejo ne glede na sklepčnost.

7.2 Odločitve se lahko sprejmejo tudi po pisnem postopku, razen če temu nasprotujeta vsaj dva člana Izvršilnega odbora.

7.3 Člani Izvršilnega odbora, ki bi bili ob morebitni odločitvi po členih 11.1, 11.3 ali 11.4 Statuta osebno prizadeti, pri glasovanju ne sodelujejo.

9.1 Svet ECB ustanovi in razpusti odbore. Odbori pomagajo pri delu organov odločanja ECB in poročajo Svetu ECB prek Izvršilnega odbora.

9.2 Odbori so sestavljeni iz največ dveh članov iz vsake NCB v Evrosistemu in iz ECB, ki jih imenujejo guvernerji oziroma Izvršilni odbor. Svet ECB določi naloge in pristojnosti odborov ter imenuje njihove predsednike. Predsednik je praviloma zaposleni v ECB. Tako Svet ECB kot Izvršilni odbor imata pravico, da od odborov zahtevata preučitev določenih tem. ECB zagotovi odborom pisarniško pomoč.

9.3 Tudi nacionalna centralna banka vsake nesodelujoče države članice lahko imenuje največ dva zaposlena, da se udeležita sej odborov, kadar se ti ukvarjajo z zadevami, ki spadajo v področje pristojnosti Razširjenega sveta, in kadar koli je to po mnenju predsednika posameznega odbora in Izvršilnega odbora primerno.

9.4 Tudi predstavniki drugih institucij in organov Skupnosti ter katera koli tretja oseba so lahko vabljeni, da se udeležijo sej odborov, kadar koli je to po mnenju predsednika posameznega odbora in Izvršilnega odbora primerno.

Svet ECB se lahko odloči za ustanovitev ad hoc odborov za določene svetovalne naloge.

10.1 Izvršilni odbor po posvetu s Svetom ECB odloči o številu, imenu in pristojnostih posameznih delovnih enot v ECB. Ta odločitev se objavi.

10.2 Vse delovne enote v ECB delujejo pod upravljavskim vodstvom Izvršilnega odbora. Izvršilni odbor odloči o posamičnih odgovornostih svojih članov za delovne enote v ECB in o tem obvesti Svet ECB, Razširjeni svet in zaposlene v ECB. Vsaka takšna odločitev se sprejme le v navzočnosti vseh članov Izvršilnega odbora in ne sme biti sprejeta, če predsednik glasuje proti.

11.1 Vsak zaposleni v ECB je obveščen o svojem mestu v sistemu organiziranosti ECB, o svoji liniji poročanja in o svojih strokovnih nalogah.

11.2 Brez poseganja v določbe členov 36 in 47 Statuta sprejme Izvršilni odbor organizacijska pravila (v nadaljevanju: upravne okrožnice), ki so za zaposlene v ECB zavezujoča.

11.3 Izvršilni odbor sprejme in posodablja Kodeks ravnanja kot usmeritev za svoje člane in zaposlene v ECB.

12.1 Razširjeni svet ECB ima možnost predložiti pripombe, preden Svet ECB sprejme:

— mnenja po členih 4 in 25.1 Statuta,

— priporočila po členu 42 Statuta, ki se nanašajo na področje statistike,

— letno poročilo,

— pravila o standardizaciji računovodskih pravil in poročanja o poslovanju,

— ukrepe za uporabo člena 29 Statuta,

— pogoje za zaposlitev v ECB,

— v zvezi s pripravo nepreklicne določitve deviznih tečajev, mnenje ECB po členu 123(5) Pogodbe ali v zvezi s pravnimi akti Skupnosti, ki jih je treba sprejeti, ko je odstopanje odpravljeno.

12.2 Kadar koli se od Razširjenega sveta zahteva, da predloži pripombe po prvem odstavku tega člena, mu mora biti za to dan razumen rok, ki ne sme biti krajši od desetih delovnih dni. V nujnem primeru, ki mora biti upravičen v zahtevi, se ta rok lahko skrajša na pet delovnih dni. Predsednik lahko odloči, da se uporabi pisni postopek.

12.3 Predsednik v skladu s členom 47.4 Statuta obvešča Razširjeni svet o sklepih, ki jih sprejme Svet ECB.

13.1 Razširjeni svet ECB ima možnost predložiti pripombe, preden Izvršilni odbor:

— uveljavi pravne akte Sveta ECB, pri katerih je v skladu s členom 12.1 zgoraj zahtevano sodelovanje Razširjenega sveta,

— sprejme, na podlagi pooblastil, prenesenih s strani Sveta ECB v skladu s členom 12.1. Statuta, pravne akte, za katere je v skladu s členom 12.1 tega poslovnika zahtevano sodelovanje Razširjenega sveta.

13.2 Kadar koli se od Razširjenega sveta zahteva, da predloži pripombe po prvem odstavku tega člena, mu mora biti za to dan razumen rok, ki ne sme biti krajši od desetih delovnih dni. V nujnem primeru, ki mora biti upravičen v zahtevi, se ta rok lahko skrajša na pet delovnih dni. Predsednik lahko odloči, da se uporabi pisni postopek.

14.1 Prenos pooblastil Sveta ECB na Izvršilni odbor na podlagi zadnjega stavka drugega odstavka člena 12.1 Statuta se sporoči zadevnim osebam ali pa se, če je to primerno, objavi, kadar imajo odločitve, sprejete na podlagi prenesenih pooblastil, pravne posledice za tretje osebe. Svet ECB je treba nemudoma obvestiti o vsakem aktu, sprejetem na podlagi prenesenih pooblastil.

14.2 Knjiga pooblaščenih podpisnikov ECB, vzpostavljena na podlagi odločitev, sprejetih v skladu s členom 39 Statuta, se pošlje zainteresiranim osebam.

15.1 Svet ECB sprejme na predlog Izvršilnega odbora in v skladu z načeli, ki jih je določil Svet ECB, pred potekom vsakega poslovnega leta proračun ECB za naslednje poslovno leto.

15.2 Za pomoč v zadevah, povezanih s proračunom ECB, Svet ECB ustanovi Odbor za proračun in določi njegove naloge in pristojnosti ter sestavo.

16.2 Pristojnost za sprejetje in objavo četrtletnih poročil po členu 15.1 Statuta, tedenskih konsolidiranih računovodskih izkazov po členu 15.2 Statuta, konsolidiranih bilanc stanja po členu 26.3 Statuta in drugih poročil se prenese na Izvršilni odbor.

16.3 Izvršilni odbor v skladu z načeli, ki jih je sprejel Svet ECB, pripravi letne računovodske izkaze ECB v prvem mesecu naslednjega poslovnega leta. Letni računovodski izkazi se predložijo zunanjemu revizorju.

16.4 Svet ECB sprejme letne računovodske izkaze ECB v prvem četrtletju naslednjega leta. Poročilo zunanjega revizorja se predloži Svetu ECB pred sprejetjem letnih računovodskih izkazov.

17.2 Smernice ECB sprejme Svet ECB, in jih nato uradno sporoči, v enem od uradnih jezikov Evropskih skupnosti, v imenu Sveta ECB pa jih podpiše predsednik. V njih so navedeni razlogi, na katerih temeljijo. Uradno sporočilo se nacionalnim centralnim bankam lahko pošlje po telefaksu, elektronski pošti ali teleksu ali v papirni obliki. Vsaka smernica ECB, ki naj bo uradno objavljena, se prevede v vse uradne jezike Evropskih skupnosti.

17.3 Svet ECB lahko na Izvršilni odbor prenese svoja normativna pooblastila za izvajanje svojih uredb in smernic. Takšna uredba ali smernica natančno določa zadeve, ki naj se izvedejo, kakor tudi meje in področje prenesenih pooblastil.

17.4 Odločbe in priporočila ECB sprejme Svet ECB ali Izvršilni odbor, vsak v okviru svojih pristojnosti, podpiše pa jih predsednik. Odločbe ECB o naložitvi sankcij tretjim osebam podpisujejo predsednik, podpredsednik ali dva člana Izvršilnega odbora. V odločbah in priporočilih ECB so navedeni razlogi, na katerih temeljijo. Priporočila v zvezi z sekundarno zakonodajo Skupnosti po členu 42 Statuta sprejme Svet ECB.

17.5 Brez poseganja v določbe člena 44, drugi odstavek, in člena 47.1, prva alinea, Statuta sprejme mnenja ECB Svet ECB. V izjemnih okoliščinah in razen če vsaj trije guvernerji izrazijo željo, da se obdrži pristojnost Sveta ECB za sprejemanje določenih mnenj, lahko mnenja ECB sprejme Izvršilni odbor v skladu s pripombami Sveta ECB in ob upoštevanju sodelovanja Razširjenega sveta. Mnenja ECB podpiše predsednik.

17.6 Navodila ECB sprejme Izvršilni odbor, in jih nato uradno sporoči, v enem od uradnih jezikov Evropskih skupnosti, v imenu Izvršilnega odbora pa jih podpiše predsednik ali dva člana Izvršilnega odbora. Uradno sporočilo se nacionalnim centralnim bankam lahko pošlje po telefaksu, elektronski pošti ali teleksu ali v papirni obliki. Vsako navodilo ECB, ki naj bo uradno objavljeno, se prevede v vse uradne jezike Evropskih skupnosti.

17.7 Vsi pravni instrumenti ECB so zaradi lažjega prepoznavanja označeni z zaporedno številko. Izvršilni odbor sprejme ukrepe za varno hrambo izvirnikov, za uradno sporočanje naslovnikom ali svetovalnim organom in za objavo v vseh uradnih jezikih Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije, če gre za uredbe ECB, mnenja ECB o osnutkih predpisov Skupnosti in tiste pravne instrumente ECB, o katerih objavi je bilo izrecno odločeno.

17.8 Za pravne akte, določene v členu 34 Statuta, se uporabljajo načela Uredbe Sveta (ES) št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezika, ki se uporablja v Evropski gospodarski skupnosti ( 2 ).

Soglasje, določeno v členu 106(2) Pogodbe, izda Svet ECB za naslednje leto v enotni odločbi za vse sodelujoče države članice v zadnjem četrtletju vsakega leta.

19.1 ECB pri naročanju blaga in storitev upošteva načela javnosti, preglednosti, enakega dostopa, nediskriminacije in učinkovitega upravljanja.

19.2 Možna so odstopanja od teh načel, razen od načela učinkovitega upravljanja, v nujnih primerih, zaradi varnosti ali tajnosti, kadar je dobavitelj le eden, za dobave iz nacionalnih centralnih bank v ECB, za zagotovitev stalnosti dobavitelja.

20.1 Izvršilni odbor izbere in imenuje vse zaposlene v ECB in odloča o njihovem napredovanju.

20.2 Vsi zaposleni v ECB so izbrani in imenovani ter napredujejo ob upoštevanju načel strokovne usposobljenosti, javnosti, preglednosti, enakega dostopa in nediskriminacije. Pravila in postopki za zaposlovanje in za notranje napredovanje so podrobneje opredeljeni v upravnih okrožnicah.

21.1 Pogoji za zaposlitev in Pravila za zaposlene določajo delovna razmerja med ECB in zaposlenimi v ECB.

21.2 Svet ECB na predlog Izvršilnega odbora in po posvetovanju z Razširjenim svetom sprejme Pogoje za zaposlitev.

21.3 Izvršilni odbor sprejme Pravila za zaposlene, po katerih se izvajajo Pogoji za zaposlitev.

21.4 Pred sprejetjem novih Pogojev za zaposlitev ali Pravil za zaposlene se posvetujeta s Svetom zaposlenih. Njegovo mnenje se predloži Svetu ECB oziroma Izvršilnemu odboru.

Splošna sporočila in razglasitve odločitev organov odločanja ECB se lahko objavijo na spletni strani ECB, v Uradnem listu Evropske unije ali po sredstvih obveščanja, običajnih za finančne trge, ali po katerem koli drugem mediju.

23.1 Razprave organov odločanja ECB in odborov ali skupin, ki so jih ustanovili, so zaupne, razen če Svet ECB pooblasti predsednika, da objavi rezultate njihovih posvetovanj.

23.2 Dostop javnosti do dokumentov, ki jih je sestavila ali ki jih hrani ECB, je urejen s sklepom Sveta ECB.

23.3 Dokumenti, ki jih je sestavila ECB, se opredelijo za tajne in se z njimi ravna v skladu s pravili, določenimi v upravni okrožnici. Po preteku 30 let bodo prosto dostopni, če organi odločanja ne odločijo drugače.

Svet ECB lahko spremeni ta poslovnik. Razširjeni svet lahko predlaga spremembe, Izvršilni odbor pa lahko sprejme dopolnilna pravila v okviru svojih pristojnosti.

		Uradni list
		No	page	date
►M1	SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 19. marca 2009	L 100	10	18.4.2009