European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2026/5157

8.10.2026

PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA

z dne 17. septembra 2026

o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti

(ESRB/2026/4)

(C/2026/5157)

SPLOŠNI ODBOR EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti Priloge IX k Sporazumu,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (2) ter zlasti člena 3 in členov 16 do 18 Uredbe,

ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (3) ter zlasti naslova VII, poglavje 4, oddelek I, Direktive,

ob upoštevanju Sklepa Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2011/1 z dne 20. januarja 2011 o sprejetju Poslovnika Evropskega odbora za sistemska tveganja (4) in zlasti členov 18 do 20 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za zagotavljanje učinkovitosti in dosledne uporabe nacionalnih ukrepov makrobonitetne politike je treba priznavanje, ki se zahteva po pravu Unije, dopolniti s prostovoljno vzajemnostjo.

(2)

Cilj okvira za prostovoljno vzajemnost ukrepov makrobonitetne politike, določenega v Priporočilu Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2015/2 (5), je zagotoviti, da se za vse ukrepe makrobonitetne politike, ki temeljijo na izpostavljenosti in se aktivirajo v eni državi članici, zagotovi vzajemnost v drugih državah članicah.

(3)

Dansko ministrstvo za obdavčitev in gospodarsko rast je 29. junija 2026 (6) v vlogi imenovanega organa za namen člena 133 Direktive 2013/36/EU v skladu z navedenim členom Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) uradno obvestilo, da namerava prilagoditi obstoječi sektorski blažilnik sistemskih tveganj. To uradno obvestilo se nanaša na prilagoditev ukrepa, ki že velja in o katerem je bil ESRB prvič uradno obveščen 10. oktobra 2023. Na podlagi takratnega uradnega obvestila je ESRB izdal Mnenje ESRB/2023/12 (7), v katerem je ocenil, da je ukrep utemeljen, primeren, sorazmeren, uspešen in učinkovit za obravnavo tveganj, ki naj bi jih obravnaval. Evropska komisija je odobrila sprejetje ukrepa makrobonitetne politike, ki pa dejansko ni bil aktiviran. Ukrep je bil nato prilagojen, o čemer je bil ESRB uradno obveščen 7. junija 2024. ESRB je presodil, da ta prilagoditev pomeni zgolj manjši odmik od ukrepa, o katerem je bil uradno obveščen 10. oktobra 2023.

(4)

Makrobonitetni ukrep iz uradnega obvestila z dne 29. junija 2026 je sektorski blažilnik sistemskih tveganj v višini 7 %, ki se bo uporabljal na posamični in konsolidirani podlagi za vse kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje na Danskem. Uporabljal se bo za vse vrste izpostavljenosti, ki se nahajajo na Danskem, do nefinančnih družb z dejavnostjo v nepremičninskem sektorju, ki se opredelijo na podlagi statistične klasifikacije njihovih gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(5)

Prilagojeni ukrep makrobonitetne politike se od ukrepa iz uradnega obvestila 7. junija 2024 razlikuje v treh vidikih: (i) del izpostavljenosti, ki je izvzet iz uporabe sektorskega blažilnika sistemskih tveganj, se z razpona razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo nepremičnine od 0 % do 15 % povečuje na razpon od 0 % do 30 %; (ii) v izračun tveganju prilagojene izpostavljenosti, ki je podlaga za ta ukrep, se vključujejo dodatki v zvezi z modeli na podlagi notranjih bonitetnih ocen; in (iii) iz uporabe ukrepa se izvzema podsektor „poslovanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi“. Ta ukrep, ki se nanaša na sektorski blažilnik sistemskih tveganj, se uporablja od 30. junija 2026. Organ, ki je imenovani organ za namen člena 133 Direktive 2013/36/EU, bo ukrep pregledal najpozneje dve leti po začetku uporabe.

(6)

Ker se za nobeno posamezno banko ne zvišuje vsota stopnje blažilnika za globalne in druge sistemsko pomembne institucije (GSPI/DSPI) ter stopnje blažilnika sistemskih tveganj, za prilagojeni ukrep ni potrebna odobritev Komisije. Poleg tega je prilagojeni ukrep makrobonitetne politike na splošno v primerjavi z zdaj veljavnim ukrepom manj strog – saj potrebni kapital za blažilnik zmanjšuje za približno 24 %.

(7)

Dansko ministrstvo za obdavčitev in gospodarsko rast je v uradnem obvestilu 29. junija 2026 ESRB predložilo tudi zahtevo za izdajo priporočila za zagotovitev vzajemnosti prilagojenega ukrepa makrobonitetne politike v skladu s členom 134(5) Direktive 2013/36/EU.

(8)

Zdaj veljavni ukrep je trenutno na seznamu ukrepov makrobonitetne politike, za katere se priporoča zagotovitev vzajemnosti v skladu s Priporočilom ESRB/2015/2, in se zanj priporoča zagotovitev vzajemnosti na posamični in konsolidirani podlagi. Na podlagi uradne obvestitve ESRB 10. oktobra 2023 je bila zagotovitev vzajemnosti priporočena najprej s sprejetjem Priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2023/13 (9)8. decembra 2023 in nato s sprejetjem Priporočila ESRB/2024/3 (10)8. julija 2024.

(9)

Priporočilo ESRB/2015/2, kakor je bilo spremenjeno s Priporočilom ESRB/2017/4 (11), priporoča, naj ustrezni organ, ki aktivira ukrep makrobonitetne politike, ob predložitvi zahteve za vzajemnost Evropskemu odboru za sistemska tveganja predlaga prag pomembnosti, pri katerem se lahko šteje, da izpostavljenost posameznega ponudnika finančnih storitev ugotovljenemu makrobonitetnemu tveganju v jurisdikciji, kjer organ, pristojen za aktiviranje, uporabi ukrep makrobonitetne politike, ni pomembna, če je pod tem pragom. ESRB lahko priporoči drugačen prag, če presodi, da je to potrebno.

(10)

Na podlagi zahteve danskega ministrstva za obdavčitev in gospodarsko rast za vzajemnost ukrepa ter da se: (i) zagotovi upoštevanje zgoraj opisanih prilagoditev danskega ukrepa makrobonitetne politike in (ii) prepreči uresničevanje negativnih čezmejnih učinkov v obliki uhajanja in regulativne arbitraže, ki bi bili lahko posledica izvajanja ukrepa makrobonitetne politike na Danskem, je splošni odbor ESRB odločil, da ukrep obdrži na seznamu ukrepov makrobonitetne politike, za katere se priporoča zagotovitev vzajemnosti v skladu s Priporočilom ESRB/2015/2, ter priporoči prilagoditev tega ukrepa skladno z uradnim obvestilom danskega ministrstva za obdavčitev in gospodarsko rast.

(11)

Splošni odbor ESRB je tudi odločil, da obdrži priporočilo za najvišji posamezni instituciji lasten prag pomembnosti v višini 200 milijonov EUR, ki bo države članice, ki zagotavljajo vzajemnost, usmerjal pri morebitni uporabi načela de minimis. Ustrezni organi, ki zagotavljajo vzajemnost ukrepa, lahko institucije izvzamejo iz zahteve glede sektorskega blažilnika sistemskih tveganj, če njihove zadevne izpostavljenosti ne presegajo 200 milijonov EUR.

(12)

Zato je treba Priporočilo ESRB/2015/2 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

SPREMEMBE

Priporočilo ESRB/2015/2 se spremeni:

(1)

v oddelku 1, podpriporočilo C(1), se ukrep v zvezi z Dansko nadomesti z naslednjim:

„—

stopnja sektorskega blažilnika sistemskih tveganj v višini 7 % za vse vrste izpostavljenosti, ki se nahajajo na Danskem, do nefinančnih družb, ki se ukvarjajo s poslovanjem z nepremičninami in se opredelijo na podlagi statistične klasifikacije njihovih gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji (NACE), kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1893/2006, z izjemo družb za gradnjo socialnih stanovanj, stanovanjskih zadrug in ‚poslovanja z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi‘ ter z izvzetjem dela vsake izpostavljenosti, ki je v razponu razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo nepremičnine od 0 % do 30 %, iz obsega izpostavljenosti, za katere se uporablja sektorski blažilnik sistemskih tveganj;“;

(2)

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k temu priporočilu.

V Frankfurtu na Majni, 17. septembra 2026.

Vodja sekretariata ESRB

v imenu splošnega odbora ESRB

Francesco MAZZAFERRO


(1)   UL L 1, 3.1.1994, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/1994/1/oj.

(2)   UL L 331, 15.12.2010, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/1092/oj.

(3)   UL L 176, 27.6.2013, str. 338, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2013/36/oj.

(4)   UL C 58, 24.2.2011, str. 4.

(5)  Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2015/2 z dne 15. decembra 2015 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (UL C 97, 12.3.2016, str. 9).

(6)  Uradno obvestilo je bilo nato posodobljeno in ponovno predloženo 3. julija 2026.

(7)  Mnenje Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2023/12 z dne 16. novembra 2023 o uradnem obvestilu danskega organa o določitvi ali ponovni določitvi stopnje blažilnika sistemskih tveganj v skladu s členom 133 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij. Dostopno na spletišču ESRB na naslovu www.esrb.europa.eu.

(8)  Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1893/oj).

(9)  Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 8. decembra 2023 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (ESRB/2023/13) (UL C, C/2024/3114, 6.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/3114/oj).

(10)  Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 8. julija 2024 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (ESRB/2024/3) (UL C, C/2024/5044, 16.8.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/5044/oj).

(11)  Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja ESRB/2017/4 z dne 20. oktobra 2017 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepov makrobonitetne politike in njihovi prostovoljni vzajemnosti (UL C 431, 15.12.2017, str. 1).


PRILOGA

Priloga k Priporočilu ESRB/2015/2 se spremeni:

(1)

ukrep v zvezi z Dansko se nadomesti z naslednjim:

„ Stopnja sektorskega blažilnika sistemskih tveganj v višini 7 % za vse vrste izpostavljenosti, ki se nahajajo na Danskem, do nefinančnih družb, ki se ukvarjajo s poslovanjem z nepremičninami in se opredelijo na podlagi statistične klasifikacije njihovih gospodarskih dejavnosti v Uniji (NACE), kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1893/2006, z izjemo družb za gradnjo socialnih stanovanj, stanovanjskih zadrug in ‚poslovanja z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi‘ ter z izvzetjem dela vsake izpostavljenosti, ki je v razponu razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo nepremičnine od 0 % do 30 %, iz obsega izpostavljenosti, za katere se uporablja sektorski blažilnik sistemskih tveganj.“;

(2)

v zvezi z Dansko se oddelek z naslovom „I. Opis ukrepa“ nadomesti z naslednjim:

„I.   Opis ukrepa

1.

Stopnja sektorskega blažilnika sistemskih tveganj v višini 7 % se bo uporabljala za vse domače kreditne institucije.

2.

Uporabljala se bo za vse vrste izpostavljenosti, ki se nahajajo na Danskem, do nefinančnih družb, ki se ukvarjajo s poslovanjem z nepremičninami, razen družb za gradnjo socialnih stanovanj in stanovanjskih zadrug ter poslovanja z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi. Zadevne gospodarske dejavnosti dolžnika so določene s sklicevanjem na statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Uniji, določeno v Uredbi (ES) št. 1893/2006 (*1).

3.

Del vsake izpostavljenosti, ki je v razponu razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo nepremičnine od 0 % do 30 %, se izvzame iz izpostavljenosti, za katere se uporablja sektorski blažilnik sistemskih tveganj.

4.

Ukrep se bo uporabljal na posamični in konsolidirani podlagi.“

(*1)  Določitev konkretnih podskupin sektorskih izpostavljenosti, za katere se bo uporabljal sektorski blažilnik sistemskih tveganj, temelji na Smernicah EBA o ustreznih podskupinah sektorskih izpostavljenosti, za katere lahko pristojni ali imenovani organi v skladu s členom 133(5)(f) Direktive 2013/36/EU uporabijo blažilnik sistemskih tveganj (EBA-GL-2020-13), dostopnih na spletišču EBA na naslovu www.eba.europa.eu."

()  Določitev konkretnih podskupin sektorskih izpostavljenosti, za katere se bo uporabljal sektorski blažilnik sistemskih tveganj, temelji na Smernicah EBA o ustreznih podskupinah sektorskih izpostavljenosti, za katere lahko pristojni ali imenovani organi v skladu s členom 133(5)(f) Direktive 2013/36/EU uporabijo blažilnik sistemskih tveganj (EBA-GL-2020-13), dostopnih na spletišču EBA na naslovu www.eba.europa.eu.

(3)

v zvezi z Dansko se oddelek z naslovom „II. Vzajemnost“ nadomesti z naslednjim:

„II.   Vzajemnost

5.

Ustreznim organom, ki zagotavljajo vzajemnost, se priporoča, da zagotovijo vzajemnost danskega ukrepa tako, da ga uporabijo za vse vrste izpostavljenosti, ki se nahajajo na Danskem, do nefinančnih družb, ki se ukvarjajo z natančno določenimi gospodarskimi dejavnostmi, in sicer: ‚poslovanjem z nepremičninami‘ v skladu s šifro NACE Rev. 2.1 za področje ‚M‘ (*2), razen družb za gradnjo socialnih stanovanj in stanovanjskih zadrug ter poslovanja z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi. Od teh izpostavljenosti je treba odšteti del vsake izpostavljenosti, ki je v razponu razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo nepremičnine od 0 % do 30 %.

6.

Na podlagi zahteve danskega ministrstva za obdavčitev in gospodarsko rast se ustreznim organom, ki zagotavljajo vzajemnost, priporoča, da zagotovijo vzajemnost danskega ukrepa tako, da ga uporabijo na posamični in konsolidirani podlagi.

7.

Če v jurisdikciji ustreznih organov, ki zagotavljajo vzajemnost, ni na voljo enak ukrep makrobonitetne politike, se jim priporoča, da po posvetovanju z ESRB uporabijo ukrep makrobonitetne politike, ki je na voljo v njihovi jurisdikciji in katerega učinek je najbolj enakovreden učinku ukrepa, ki se priporoča za vzajemnost, vključno s sprejetjem nadzorniških ukrepov in uporabo nadzorniških pooblastil, določenih v naslovu VII, poglavje 2, oddelek IV, Direktive 2013/36/EU.

8.

Državam članicam se priporoča, da zagotovijo vzajemnost tega ukrepa v treh mesecih po objavi tega priporočila v Uradnem listu Evropske unije.“

(*2)  Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji NACE Rev. 2.1, Eurostat, Luxembourg, 2025."

()  Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji NACE Rev. 2.1, Eurostat, Luxembourg, 2025.

(4)

v zvezi z Dansko se oddelek z naslovom „III. Prag pomembnosti“ nadomesti z naslednjim:

„III.   Prag pomembnosti

9.

Ukrep dopolnjuje posamezni instituciji lasten prag pomembnosti, ki temelji na izpostavljenostih, ki se nahajajo na Danskem, in ustrezne organe, ki zagotavljajo vzajemnost ukrepa, usmerja pri morebitni uporabi načela de minimis. Kreditne institucije se lahko izvzamejo iz zahteve glede stopnje sektorskega blažilnika sistemskih tveganj, če njihove ustrezne sektorske izpostavljenosti ne presegajo 200 milijonov EUR, kar je približno 0,3 % skupnih izpostavljenosti do nepremičninskih družb na Danskem. Pri ocenjevanju, ali je prag pomembnosti dosežen, se lahko kot približek za izpostavljenosti do nepremičninskih družb uporabijo izpostavljenosti, vnesene v postavko ‚poslovanje z nepremičninami‘ na Danskem v predlogi FINREP F 20.07.1. Vzajemnost sektorskega blažilnika sistemskih tveganj bi bilo treba zagotoviti, če se doseže prag pomembnosti, uporabljati pa bi se ta blažilnik moral na konsolidirani in posamični podlagi. Pri ocenjevanju, ali je bil prag pomembnosti dosežen na konsolidirani podlagi, bi bilo treba upoštevati skupne izpostavljenosti prek podružnic in zaradi neposrednega čezmejnega posojanja ter prek podrejenih družb.

10.

V skladu z oddelkom 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2 je prag pomembnosti v višini 200 milijonov EUR najvišja priporočena raven praga. Ustrezni organi lahko zato namesto uporabe priporočenega praga določijo nižji prag za svoje jurisdikcije, kjer je to primerno, ali zagotovijo vzajemnost ukrepa brez praga pomembnosti. Ustrezni organi bi morali pri določanju praga pomembnosti upoštevati izpostavljenost posameznega ponudnika finančnih storitev ugotovljenemu makrobonitetnemu tveganju na Danskem in oceniti, ali se lahko šteje, da izpostavljenost ni pomembna.

11.

Kadar v državah članicah ni pridobila dovoljenja nobena kreditna institucija, ki bi imela pomembne izpostavljenosti na Danskem, se lahko ustrezni organi zadevnih držav članic odločijo, da ne zagotovijo vzajemnosti danskega ukrepa, kakor je določeno v oddelku 2.2.1 Priporočila ESRB/2015/2. V tem primeru morajo ustrezni organi spremljati pomembnost izpostavljenosti in se jim priporoča, da zagotovijo vzajemnost danskih ukrepov, ko kreditna institucija preseže ustrezne pragove pomembnosti.“.

(*1)  Določitev konkretnih podskupin sektorskih izpostavljenosti, za katere se bo uporabljal sektorski blažilnik sistemskih tveganj, temelji na Smernicah EBA o ustreznih podskupinah sektorskih izpostavljenosti, za katere lahko pristojni ali imenovani organi v skladu s členom 133(5)(f) Direktive 2013/36/EU uporabijo blažilnik sistemskih tveganj (EBA-GL-2020-13), dostopnih na spletišču EBA na naslovu www.eba.europa.eu.

(*2)  Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji NACE Rev. 2.1, Eurostat, Luxembourg, 2025.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/5157/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)