<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-11-202511C127202401370-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0137-24-202505732-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="15/01/2026 13:59:05" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="DJ/zxnbqCeANozCV3HxFe7uekBdCYMMA+zNZ8OP3i4/F6MBfzt/HDyWxml1Km3u3DK0FXJ9e3+Aik+6AhO2MHMzfjKUCoNfn9iH8CaL3cMJrJPTqxW2ZEnoiBA94lZQHTZqO2LRPP0G2h7JZw/VpXmRXqKK/ZJc85wMPWuBpl+I=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="svc_wsgendoc" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0137" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2024" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 05-06-25 11:40:05" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="692680980632418d92246ad532dba07f" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0137" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="PV" name="NatureAff"/>
    <meta content="PV" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sklepni predlogi T. Ćapeta – Zadeva C‑137/24 P</div>
      <div id="rId22" style="default">Heßler/Komisija</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      TAMARE ĆAPETA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 12. junija 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑137/24 P
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Michael Heßler
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Evropski komisiji 
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-8" title="page-1">
      „Pritožba – Uredba št. 260/68 (EGS, Euratom, ESPJ) – Kadrovski predpisi – Otroški dodatek za vzdrževanega otroka – Davčna olajšava – Povezava med otroškim dodatkom za vzdrževanega otroka in davčno olajšavo – Razmerje med notranjimi direktivami institucije Unije in hierarhično višjimi zakonodajnimi akti“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-9" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Osebe, zaposlene v institucijah Evropske unije, so upravičene do nekaterih socialnih ugodnosti. Za zaposlene z vzdrževanimi otroki take ugodnosti vključujejo otroški dodatek za vzdrževanega otroka in davčno olajšavo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Michael Heßler, uradnik Evropske komisije, je vložil prošnjo za davčno olajšavo glede svoje hčere, ki je bila ob vložitvi prošnje še študentka, čeprav je bila starejša od 26 let. Komisija je to prošnjo zavrnila. M. Heßler je zoper to odločbo o zavrnitvi njegove prošnje vložil tožbo pri Splošnem sodišču, ki je njegovo tožbo zavrnilo s sodbo z dne 20. decembra 2023, Heßler/Komisija (T‑369/22, EU:T:2023:855, v nadaljevanju: izpodbijana sodba). M. Heßler s to pritožbo to sodbo izpodbija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na predlog Sodišča se bodo ti sklepni predlogi osredotočali le na eno od vprašanj iz pritožbe, in sicer na vprašanje, ali obstaja povezava med otroškim dodatkom za vzdrževanega otroka in davčno olajšavo za vzdrževanega otroka, ki je določena v Uredbi št. 260/68 (EGS, Euratom, ESPJ). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Da bi Sodišče odgovorilo na takšno vprašanje, mora razložiti dva instrumenta Unije, in sicer Kadrovske predpise (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) in Uredbo št. 260/68.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakonodaja, ki se uporabi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kadrovski predpisi </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pogoji za dodelitev otroškega dodatka za vzdrževanega otroka so določeni v členu 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, naslovljene „Osebni prejemki in povračilo stroškov“, ki določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-3">
      „1. Uradnik, ki ima enega ali več vzdrževanih otrok, dobi v skladu z odstavki 2 in 3 spodaj mesečni dodatek […] za vsakega vzdrževanega otroka.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-3">
      2. ,Vzdrževan otrok‘ pomeni zakonskega, biološkega ali posvojenega otroka uradnika ali njegovega zakonca, ki ga uradnik dejansko vzdržuje.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-3">
      Enako velja za otroka, za katerega je bila vložena prošnja za posvojitev in se je postopek posvojitve že začel.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-22" title="page-4">
      Vsak otrok, ki ga mora uradnik vzdrževati po sodbi, ki temelji na zakonodaji države članice o varstvu mladoletnikov, se šteje za vzdrževanega otroka.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-23" title="page-4">
      3. Dodatek se dodeli:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-24" title="page-4">
      (a) samodejno otrokom do dopolnjenega osemnajstega leta starosti;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-25" title="page-4">
      (b) na prošnjo, ki ji uradnik priloži dodatno dokumentacijo, otrokom uslužbenca, starim od osemnajst do šestindvajset let, če se šolajo ali poklicno usposabljajo.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-4">
      4. Vsaka oseba, ki jo je uradnik po zakonu dolžan vzdrževati, tako vzdrževanje pa je povezano z visokimi stroški, se lahko na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja, ki temelji na dodatni dokumentaciji, izjemoma šteje za vzdrževanega otroka.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-27" title="page-4">
      5. Dodatek za otroka, ki se zaradi hude bolezni ali invalidnosti ne more sam preživljati, se izplačuje ves čas trajanja bolezni ali invalidnosti, ne glede na njegovo starost.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-4">
      6. Za enega vzdrževanega otroka se izplača le en otroški dodatek v smislu tega člena, tudi če sta starša zaposlena v dveh različnih institucijah Evropske unije.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-29" title="page-4">
      7. Če je skrbništvo za vzdrževanega otroka v smislu odstavkov 2 in 3 po zakonu ali sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se otroški dodatek izplačuje tej osebi v imenu in za račun uradnika.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba št. 260/68</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Davčna olajšava je urejena v členu 3 Uredbe št. 260/68, ki v ustreznih delih določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-4">
      „1. Davek se plačuje vsak mesec od plač in prejemkov, ki jih Skupnost izplača posameznemu davčnemu zavezancu.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-33" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-4">
      3. Spodaj našteti družinski dodatki in socialni prejemki se odštejejo od osnovnega obdavčljivega zneska:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-35" title="page-4">
      (a) družinski dodatki:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-36" title="page-4">
      – […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-37" title="page-4">
      – otroški dodatek za vzdrževanega otroka,
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-38" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-39" title="page-5">
      4. Ob upoštevanju določb člena 5 se znesek, izračunan na podlagi predhodnih določb, iz naslova izdatkov povezanih z delom in osebnih izdatkov zmanjša za 10 %.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-40" title="page-5">
      Za vsakega vzdrževanega zavezančevega otroka in za vsako osebo, ki se obravnava kot vzdrževan otrok v smislu člena 2(4) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, se prizna dodatno zmanjšanje v višini dvakratnega zneska otroškega dodatka za vzdrževanega otroka.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-41" title="page-5">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje in postopek</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ozadje spora</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik je uradnik Komisije. Je oče dveh hčera, rojenih leta 1993 in leta 1994, za katere je prejemal otroški dodatek, dokler nista leta 2019 oziroma 2020 dopolnili 26 let.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik je bil poleg izplačila otroškega dodatka za vzdrževanega otroka upravičen tudi do davčne olajšave iz člena 3(4), drugi pododstavek, Uredbe št. 260/68, in sicer do 31. julija 2021 za vsako od svojih dveh hčera, ki sta bili na ta dan še študentki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik je 28. junija 2021 Uradu Komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic (v nadaljevanju: PMO) poslal potrdilo o študiju za svojo starejšo hčer, da bi zaprosil za podaljšanje davčne olajšave glede te hčere.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Upravitelj spisa iz oddelka za pravice in obveznosti pri PMO je kot odgovor na to prošnjo z elektronskimi sporočili z dne 29. junija 2021 obvestil pritožnika, da se na podlagi sodbe XB/ECB (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) vsaka vloga za dodelitev ali podaljšanje davčne olajšave, če vlagatelj nima pravice do otroškega dodatka za vzdrževanega otroka, ki se izplačuje na podlagi člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, zavrne. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik je 15. julija 2021 vodji oddelka za pravice in obveznosti pri PMO poslal dopis, v katerem je izpodbijal informacije iz elektronskih sporočil z dne 29. junija 2021. Pritožnik na ta dopis ni prejel izrecnega odgovora.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik je 18. avgusta 2021 zaprosil PMO, naj mu odobri podaljšanje davčne olajšave za njegovo drugo hčer.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Upravitelj spisa iz službe PMO, ki je odgovorna za spis, je pritožniku odgovoril z elektronskim sporočilom z dne 27. avgusta 2021. Vsebina tega odgovora je bila v bistvu enaka vsebini odgovora glede njegove starejše hčere.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik je 24. novembra 2021 vložil pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi zaprošenega podaljšanja olajšave, pritožba pa je izhajala iz tega, da PMO ni odgovoril na dopis, v katerem je pritožnik prosil za odobritev podaljšanja davčne olajšave za svoji hčeri.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktor službe za finančne, pravne in partnerske zadeve iz Generalnega direktorata Komisije za človeške vire in varnost je kot organ za imenovanja 25. marca 2022 zavrnil pritožnikovo pritožbo (v nadaljevanju: odločba o zavrnitvi pritožbe).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Splošnim sodiščem </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik je s tožbo, vloženo pri Splošnem sodišču 24. junija 2022, predlagal, naj Splošno sodišče po eni strani razglasi ničnost odločbe o zavrnitvi pritožbe in po drugi strani naloži Komisiji, naj mu – za obdobje od 1. avgusta 2021 in dokler so izpolnjeni pogoji – retroaktivno odobri zadevno davčno olajšavo ter plača morebitne obresti od neplačanih zneskov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo tožbo v celoti zavrnilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožbeni razlogi in predlogi strank pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je bilo navedeno zgoraj v točki 3, bo na predlog Sodišča – čeprav pritožba temelji na treh pritožbenih razlogih – v teh sklepnih predlogih preučen le tretji pritožbeni razlog. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav trditve pritožnika v tretjem pritožbenem razlogu niso jasno ločene, jih je mogoče razdeliti na več delov. Prvič, pritožnik trdi, da je Splošno sodišče v točki 93 izpodbijane sodbe napačno uporabilo pravo, ko je ugotovilo povezavo med davčno olajšavo in dejanskim izplačilom otroškega dodatka za vzdrževanega otroka. Drugič, pritožnik trdi, da je Splošno sodišče med drugim v točki 74 izpodbijane sodbe napačno razlagalo pojem „vzdrževani otrok“ in je zato napačno zavrnilo njegovo prošnjo za davčno olajšavo, za katero je prosil glede svoje hčere. Tretjič, pritožnik trdi, da Splošno sodišče v točki 94 izpodbijane sodbe ni upoštevalo zavezujoče narave notranjih aktov Komisije. Četrtič, pritožnik trdi, da je Splošno sodišče v točki 100 izpodbijane sodbe napačno razlagalo pravno naravo zaprošene davčne olajšave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik na podlagi navedenih pritožbenih razlogov Sodišču predlaga, naj: </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">izpodbijano sodbo razveljavi;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">odločbo o zavrnitvi pritožbe razglasi za nično;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisiji naloži, naj retroaktivno – za obdobje od 1. avgusta 2021 in dokler so izpolnjeni pogoji – plača davčno olajšavo iz člena 3(4), drugi pododstavek, Uredbe št. 260/68, kot izhaja iz sklepov vodij uprav 222/04; (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisiji naloži plačilo obresti na te zneske, dolgovane v skladu z davčno uredbo, in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisiji naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pritožbo zavrže in </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pritožniku naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na predlog Sodišča se ti sklepni predlogi osredotočajo le na pritožnikov tretji pritožbeni razlog in so strukturirani na naslednji način.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V oddelku A bom obravnavala trditev pritožnika, v skladu s katero je Splošno sodišče napačno ugotovilo povezavo med dodelitvijo otroškega dodatka in pravico do davčne olajšave glede vzdrževanega otroka. V oddelku B bom obravnavala pojem „vzdrževani otrok“ v smislu člena 3(3)(a) Uredbe št. 260/68 v povezavi s členom 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom. V oddelku C bom preučila morebitno uporabo notranje odločbe vodij uprav in razmerje med notranjimi akti institucij Unije in zakonodajnimi akti Unije. Nazadnje, v okviru oddelka D bom na kratko preučila trditev pritožnika, da je Splošno sodišče napačno razumelo naravo davčne olajšave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Povezava med otroškim dodatkom za vzdrževanega otroka in davčno olajšavo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je pravico do davčne olajšave pogojevalo s prejetjem dejanskega izplačila otroškega dodatka, v točki 93 izpodbijane sodbe napačno razlagalo pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Strinjam se s pritožnikom, da v besedilu člena 3(4) Uredbe št. 260/68 pravica do davčne olajšave ni vezana na dejansko izplačilo otroškega dodatka. Vendar je davčna olajšava, kot bom pojasnila, povezana s členom 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, saj je v navedenem členu davčna olajšava pogojena z izpolnjevanjem istih pogojev glede položaja odvisnosti kot pravica do otroškega dodatka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Besedilo člena 3(4), drugi pododstavek, Uredbe št. 260/68 kaže na to, da je davčna olajšava pogojena le z obstojem vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom. Poleg tega, če oseba izpolnjuje pogoje za vzdrževanega otroka v skladu s členom 2(4) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, je lahko zaradi obstoja tega vzdrževanega otroka do davčne olajšave upravičen vsak uradnik, ki skrbi za tega otroka. Ta določba torej pravice do davčne olajšave ne pogojuje z dejanskim prejemanjem otroškega dodatka za vzdrževanega otroka na podlagi člena 2(3) Priloge VII h Kadrovskim predpisom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato torej med otroškim dodatkom za vzdrževanega otroka in davčno olajšavo ni nobene povezave v smislu, da mora biti otroški dodatek za vzdrževanega otroka dejansko izplačan, da bi bil uradnik lahko upravičen do davčne olajšave. V tem smislu je Splošno sodišče dejansko storilo napako, ko je v točki 93 izpodbijane sodbe navedlo, da je uradnik upravičen do davčne olajšave le, če se mu otroški dodatek za vzdrževanega otroka dejansko izplačuje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem se je Splošno sodišče prav tako napačno oprlo na točko 103 sodbe XB/ECB in napačno ugotovilo, da lahko pravica do davčne olajšave nastane le na podlagi dejanskega izplačila otroškega dodatka za vzdrževanega otroka. Glavno vprašanje v navedeni zadevi je bilo to, ali je oseba, ki je s kratkoročno pogodbo zaposlena pri Evropski centralni banki (v nadaljevanju: ECB), upravičena tudi do davčnih ugodnosti, in ne vprašanje, ali obstaja povezava med otroškim dodatkom in davčno olajšavo. Zato sodba XB/ECB ni neposredno relevantna za obravnavano zadevo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav se s pritožnikom strinjam, da pravica do davčne olajšave za vzdrževanega otroka ni odvisna od dejanskega izplačila otroškega dodatka, pa se z njim ne strinjam, da med tema dvema vrstama ugodnosti ni povezave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V sodni praksi je bilo že pojasnjeno, da povezava med davčno olajšavo in otroškim dodatkom za vzdrževanega otroka obstaja v tem smislu, da davčna olajšava in otroški dodatek sledita istemu socialnemu cilju in odražata isto skrb, saj sta oba utemeljena s stroški, ki izhajajo iz dejanske in gotove potrebe v zvezi z otrokom in njegovim dejanskim vzdrževanjem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) Poleg tega povezava med obema ugodnostma obstaja v smislu, da so pogoji za prejemanje obeh vrst ugodnosti enaki, saj sta obe ugodnosti odvisni od razlage pojma „vzdrževani otrok“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je pravica do davčne olajšave odvisna od obstoja vzdrževanega otroka in ker se člen 3(4) Uredbe št. 260/68 za opredelitev tega pojma sklicuje na Kadrovske predpise, je treba v nadaljevanju preučiti, ali je Splošno sodišče napačno razlagalo pojem „vzdrževani otrok“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pojem „vzdrževani otrok“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik meni, da je Splošno sodišče v točki 74 izpodbijane sodbe napačno razlagalo pojem „vzdrževani otrok“, ko je ugotovilo, da je treba pri opredelitvi vzdrževanega otroka upoštevati tudi ostale odstavke člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, in ne le njegov drugi odstavek. Pritožnik v utemeljitev svoje trditve navaja, da iz sodbe Brems/Svet (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) izhaja, da je treba opredelitev pojma „vzdrževani otrok“ presojati le na podlagi člena 2(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S pritožnikom se ne strinjam.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravica do davčne olajšave na podlagi člena 3(4) Uredbe št. 260/68 nastane v povezavi z vzdrževanim otrokom v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V členu 2(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom je vzdrževani otrok opredeljen kot „zakonski, biološki ali posvojen otrok uradnika ali njegovega zakonca, ki ga uradnik dejansko vzdržuje“. Ta določba ne določa nobene starostne meje za opredelitev pojma „vzdrževani otrok“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar, kot je Splošno sodišče v točki 79 izpodbijane sodbe (ki je pritožnik ni izrecno izpodbijal) pravilno ugotovilo, te določbe ni mogoče razlagati neodvisno od drugih določb tega člena. Nasprotno, namen zakonodajalca Unije je mogoče razbrati le ob branju tega člena kot celote.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem člen 2(3) Priloge VII h Kadrovskim predpisom kaže na to, da je bil namen zakonodajalca Unije uvesti starostno mejo, po kateri osebe ni mogoče več šteti za vzdrževanega otroka, z izjemami, ki so določene v členu 2(4) in (5) te priloge. Ta starostna meja je bila določena na 18 let, pod to starostno mejo pa ni treba dokazovati razmerja odvisnosti. Vendar se ta starostna meja v nekaterih primerih lahko podaljša na 26 let, če „odvisnost“ obstaja, ker se otrok izobražuje ali poklicno usposablja in če se predloži dokazilo o takšnem izobraževanju. Po 26. letu starosti pa se otrok ne šteje več za vzdrževanega, tudi če še študira.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">O ustreznosti izbrane starostne meje 26 let je glede na različne možnosti trajanja nekaterih vrst študija mogoče razpravljati. Vendar je takšna razprava v pristojnosti zakonodajnega postopka in ne sodišč.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je zakonodajalec Unije določil druge možnosti, ki uradniku omogočajo, da pridobi dodatne ugodnosti v položajih, v katerih je mogoče neko osebo šteti za vzdrževanega otroka na podlagi pogojev iz člena 2(4) ali (5) Priloge VII h Kadrovskim predpisom. Zato je uradnik lahko upravičen do davčne olajšave za otroka, starejšega od 26 let, ki se še izobražuje, če ima uradnik zaradi preživljanja te osebe velike stroške, kot je določeno v členu 2(4). Vendar bi moral uradnik dokazati, da je ta pogoj izpolnjen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi pritožnik ni trdil, da njegova pravica do davčne olajšave izhaja iz člena 2(4) Priloge VII h Kadrovskim predpisom. Pritožnik je trdil, da je upravičen do davčne olajšave zgolj na podlagi dejstva, da njegova hči še vedno študira, čeprav je starejša od 26 let.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik se je v podporo svoji trditvi, v skladu s katero je pojem „vzdrževani otrok“ pojasnjen v členu 2(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom – če se bere samostojno – in torej ne vsebuje starostne omejitve, skliceval na sodbo Brems/Svet.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S pritožnikovo razlago te sodbe se ne strinjam. Čeprav je res, da je Splošno sodišče v tej sodbi navedlo, da je opredelitev pojma „vzdrževani otrok“ določena v členu 2(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, se je navedeno sodišče pri iskanju odgovorov na zastavljena vprašanja sklicevalo tudi na druge odstavke tega člena. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je tako razlago potrdilo v sodbi Svet/Brems, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) v kateri je pojasnilo, da člena 2(4) Priloge VII h Kadrovskim predpisom ni mogoče razlagati tako, da nasprotuje temu, da bi se osebe, ki jih uradnik vzdržuje in ki so v drugačnem položaju kot osebe iz člena 2(3) in (5) te priloge, obravnavale kot vzdrževani otroci.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skratka, strinjam se s stališčem Komisije, da je treba pojem „vzdrževani otrok“ razlagati ob upoštevanju člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom kot celote, saj ni mogoče domnevati, da je zakonodajalec Unije želel otrokom uradnikov Unije zagotoviti ugodnosti, brez da bi bila pri tem upoštevana njihova starost ali posebne okoliščine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po isti logiki, če uradnik Unije za vzdrževane otroke, starejše od 26 let, ne more pridobiti pravice do otroškega dodatka, potem tudi ne more pridobiti pravice do davčne olajšave, saj se Uredba št. 260/68 izrecno sklicuje na pojem „vzdrževani otrok“, kot je opredeljen v Kadrovskih predpisih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je torej pravilno ugotovilo, da je pravica do davčne olajšave odvisna od istih meril, kot so določena za pravico do otroškega dodatka, pri čemer sta obe pravici določeni s pojmom „vzdrževani otrok“. Ta pojem je treba razlagati ob upoštevanju člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom kot celote, ta pa načeloma izključuje otroke, starejše od 26 let, tudi če še študirajo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve pritožnika, v skladu s katerimi naj bi Splošno sodišče napačno razlagalo pojem „vzdrževani otrok“, bi bilo zato treba zavrniti kot neutemeljene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ali se lahko z notranjimi akti institucije zviša starostna meja, pri kateri se otrok šteje za „vzdrževanega otroka“?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik trdi, da je Splošno sodišče v točki 94 izpodbijane sodbe (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) napačno razlagalo naravo notranje direktive Komisije 36-2004 z dne 24. maja 2004.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je s tem notranjim aktom prenesla sklepe vodij uprav št. 222/04 z dne 7. aprila 2004, v katerih so se vodje uprav dogovorili, da se davčna olajšava iz člena 3(4), drugi pododstavek, Uredbe št. 260/68 odobri za vzdrževane otroke, starejše od 26 let. Takšna olajšava se dovoli le, če je otrok začel izobraževanje pred dopolnjenim 26. letom starosti in redno sledi zadevnemu izobraževanju. Prav tako so se dogovorili, da se davčna olajšava na tej podlagi ne bi več priznavala od dneva, ko otrok prejme dohodek, ki presega 40 % plače uradnika, ki spada v določen plačni razred, ali ko otrok dopolni starost 30 let.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik trdi, da navedeni akt ni splošna notranja odločba, sprejeta na podlagi Kadrovskih predpisov, temveč je odločba, ki je sprejeta na podlagi člena 10 Uredbe št. 260/68, da bi se zagotovila enotna razlaga te uredbe. Poleg tega pritožnik meni, da so sklepi vodij uprav št. 222/04 z dne 7. aprila 2004 lex specialis, katerih končni namen je poenostavitev upravnega postopka. Pritožnik v bistvu trdi, da bi bili otroci, ki so zaradi študija še vedno vzdrževani, vendar so starejši od 26 let, v vsakem primeru upravičeni do davčne olajšave na podlagi člena 2(4) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se uporablja na podlagi člena 3(4) Uredbe št. 260/68. Dogovor vodij uprav je le poenostavil postopek za pridobitev ugodnosti na tej podlagi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S trditvami pritožnika se ne strinjam.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba notranje akte institucij obravnavati kot pravilo za ravnanje, ki napotuje na prakso, ki jo je treba upoštevati in ki jo uprava naloži sama sebi ter od katere ne sme odstopiti, ne da bi za to navedla razloge. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) Ti akti kot taki omejujejo diskrecijsko pravico institucije, ki jih izda. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar taki notranji akti, ki jih sprejme institucija Unije, v nobenem primeru ne smejo odstopati od hierarhično višjih zavezujočih aktov, kot so Uredba št. 260/68 ali Kadrovski predpisi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Povedano drugače, notranja direktiva ne more zakonito določati pravil, ki odstopajo od določb Kadrovskih predpisov ali katerega koli drugega zakonodajnega akta ali izvedbenega akta Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz spisa ni jasno razvidno, na kakšni podlagi je Komisija sprejela zadevno notranjo direktivo. Kljub temu bi se uporabila enaka utemeljitev, če bi bila notranja direktiva, kot trdi pritožnik, odločba, sprejeta na podlagi člena 10 Uredbe št. 260/68, da bi se zagotovila enotna razlaga te uredbe, ali če bi šlo za splošno notranjo odločbo, ki je sprejeta na podlagi Kadrovskih predpisov. Taka notranja odločba pa se ne glede na podlago, na kateri je bila sprejeta, ne uporablja, če je v nasprotju z zakonodajo Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Notranja direktiva – kot je ta, ki se obravnava v tej zadevi – se ne more šteti za skladno z besedilom ali cilji Kadrovskih predpisov in Uredbe št. 260/68. Ta notranja direktiva namreč od teh zakonodajnih aktov odstopa tako, da uvaja starostno mejo, ki v navedenih uredbah ni določena, ali tako, da neupravičeno nadomešča potrebo po dokazovanju izpolnjevanja pogojev iz člena 2(4) Priloge VII h Kadrovskim predpisom za pridobitev pravice do davčne olajšave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve pritožnika, v skladu s katerimi naj bi Splošno sodišče v točki 94 izpodbijane sodbe storilo napako, bi bilo zato treba zavrniti kot neutemeljene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">D.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Narava davčne olajšave</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik trdi, da je Splošno sodišče v točki 100 izpodbijane sodbe napačno razlagalo pravo naravo davčne olajšave. Pritožnik meni, da davčna olajšava ni predmet plačila, temveč le povzroči zmanjšanje obdavčljivega dohodka, zato je zahteval le vračilo plačanega davka v znesku, ki bi bil izračunan na podlagi zneska, za katerega bi se obdavčljivi dohodek zmanjšal, če bi bil pritožnik upravičen do davčne olajšave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Strinjam se s pritožnikom, da davčna olajšava ni znesek, ki ga Komisija plača javnemu uslužbencu, ampak znesek, ki se odšteje od davčne osnove za obračun dolgovanega zneska.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar po mojem mnenju v točki 100 izpodbijane sodbe nič ne kaže na to, da bi Splošno sodišče menilo drugače. Razlog, zaradi katerega je Splošno sodišče pritožnikov zahtevek obravnavalo kot denarni zahtevek, je v tem, da je pritožnik s tožbo od Komisije zahteval plačilo zneskov, ki jih je plačal brez pravne podlage. Namen take opredelitve zahtevka je bila utemeljitev pristojnosti Splošnega sodišča za odločanje o zahtevku pritožnika (tedaj tožeče stranke), kar je bila odločitev v njegovo korist.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skratka, čeprav je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da pravica do davčne olajšave za vzdrževanega otroka ni odvisna od dejanskega izplačila otroškega dodatka, Splošno sodišče ni storilo napake, ko je ugotovilo obstoj povezave med tema dvema vrstama ugodnosti. Pravica do davčne olajšave je pogojena z izpolnjevanjem pogoja iz člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ta člen pa je treba za določitev pojma „vzdrževani otrok“ brati kot celoto. Ta pojem ne vključuje otrok, starejših od 26 let, tudi če še študirajo, razen če izpolnjujejo druge pogoje, kot so opredeljeni v členu 2(4) Priloge VII h Kadrovskim predpisom. Pravil v zvezi s pravico do davčne olajšave, ki jih tako določa zakonodaja Unije, ni mogoče spreminjati z notranjimi akti institucij Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj pritožnikov tretji pritožbeni razlog zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: angleščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Uredba Sveta z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 33).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 45, 1962, str. 1385, v nadaljevanju: Kadrovski predpisi).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Sodba z dne 12. marca 2020 (T‑484/18, EU:T:2020:90, v nadaljevanju: sodba XB/ECB).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) V vsakem od teh elektronskih sporočilih je bila pod podpisom upravitelja spisa navedena tudi opomba, da so bila ta sporočila poslana zgolj v informativne namene in ne pomenijo odločitve, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati v skladu s členom 90 Kadrovskih predpisov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Prvi pritožbeni razlog se nanaša na točki 44 in 45 izpodbijane sodbe, v katerih je Splošno sodišče po mnenju pritožnika njegovo ničnostno tožbo napačno razglasilo za nedopustno v delu, v katerem se nanaša na pritožnikovo drugo hčer. Drugi pritožbeni razlog se nanaša na točko 50 izpodbijane sodbe, v njem pa pritožnik trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker ni priznalo obveznosti uprave, ki izhaja iz člena 41(2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), in napačno razlagalo pravico do izjave iz člena 41(2)(a) Listine.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Sklepi št. 222/04 (SEC[2004]411) vodij uprav z dne 7. aprila 2004.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Glej sodbe z dne 27. novembra 1980, Sorasio-Allo in drugi/Komisija (81/79, 82/79 in 146/79, EU:C:1980:270, točka 15); z dne 28. novembra 1991, Schwedler/Parlament (C‑132/90 P, EU:C:1991:452, točka 26), in z dne 7. maja 1992, Svet/Brems (C‑70/91 P, EU:C:1992:201, točka 7).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Sodba z dne 14. decembra 1990, Brems/Svet (T‑75/89, EU:T:1990:88, v nadaljevanju: sodba Brems/Svet). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Sodba Brems/Svet, točka 23. V tej zadevi je bilo Splošnemu sodišču postavljeno vprašanje, koliko časa določbe Kadrovskih predpisov omogočajo, da se uradniku dodeli otroški dodatek za otroka, ki je starejši od 18 let, se ne izobražuje ali poklicno usposablja in mu huda bolezen ali invalidnost ne preprečuje pridobivanja sredstev za preživljanje. Pravno vprašanje, iz katerega izvira ta spor, se je nanašalo na razlago člena 2(4) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, zlasti na vprašanje, ali je otrok uradnika vključen v izraz „vsaka oseba“, kot je trdil pritožnik, ali pa je treba ta izraz razumeti tako, da pomeni „vsaka druga oseba“, in ne otrok uradnika, kot je trdila tožena stranka.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Sodba z dne 7. maja 1992 (C-70/91 P, EU:C:1992:201, točka 8).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Komisija se sklicuje na točko 84 izpodbijane sodbe. Pri tej trditvi pa naj bi šlo za lapsus calami, saj ta točka sodbe ni v nikakršni povezavi z navedbami pritožnika. Zato bom nadaljevala, kot da bi se pritožnik dejansko skliceval na točko 94 izpodbijane sodbe. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 30. januarja 1974, Louwage/Komisija (148/73, EU:C:1974:7), in z dne 1. decembra 1983, Michael/Komisija (343/82, EU:C:1983:360). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Sklepni predlogi generalne pravobranilke Stix-Hackl v zadevi Libéros/Komisija (C‑171/00 P, EU:C:2001:628, točka 33).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Sodba z dne 1. decembra 1983, Blomefield/Komisija (190/82, EU:C:1983:358, točka 21).</p>
</body>
</html>
