DELOVNI DOKUMENT KOMISIJE o oceni kakovosti podatkov, ki so jih države članice sporočile v letu 2012 o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah /* COM/2013/0784 final */
DELOVNI DOKUMENT KOMISIJE o oceni kakovosti podatkov, ki so jih države
članice sporočile v letu 2012 o plačilni bilanci,
mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah
1. Uvod Člen 4(3) Uredbe (ES)
št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti glede
plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih
naložb (uredba o plačilni bilanci)[1]
podrobno opredeljuje: „Komisija s
pomočjo Odbora za plačilno bilanco iz člena 11(1) oceni
kakovost prenesenih podatkov na osnovi poročil o kakovosti. Ta ocena
Komisije se pošlje v vednost Evropskemu parlamentu.“ Ta delovni dokument
ocenjuje kakovost podatkov, ki so jih države članice poslale v letu 2012.
Pripravljen je bil s pomočjo Odbora za plačilno bilanco, kakor
zahteva uredba o plačilni bilanci. Temelji na rezultatih ocene kakovosti
plačilnih bilanc, ki jo je Eurostat izvedel med januarjem in junijem 2013. Po strnjenem opisu
načel, ki se uporabljajo pri ocenjevanju kakovosti uradnih statistik, ter
kratkem pregledu težav pri zbiranju podatkov za plačilno bilanco v
globaliziranem okolju ta dokument analizira, do kolikšne mere podatki o
plačilni bilanci spoštujejo načela kakovosti, na katerih temelji
Evropski statistični sistem (ESS). Pri tem se
poročilo osredotoča predvsem na pravne obveznosti držav članic,
da zberejo in posredujejo podatke o plačilni bilanci, in na to, do
kolikšne mere jih izpolnjujejo. Zagotavlja tudi informacije, potrebne za oceno
kakovosti podatkov o plačilni bilanci, s posebnim poudarkom na skupnih
agregatih in glavnih elementih, ki so potrebni za zbiranje agregatov. 2. Ocenjevanje kakovosti uradne
statistike Eurostat vsako leto
oceni kakovost plačilnih bilanc v skladu z načeli iz Uredbe Komisije (EU)
št. 1055/2008 o izvajanju Uredbe (ES) št. 184/2005 glede meril
in poročil o kakovosti statistike plačilne bilance[2]. Ocena kakovosti plačilne
bilance preverja skladnost z vsemi merili kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES)
št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009
o evropski statistiki[3],
in sicer ustreznost, natančnost, pravočasnost, točnost,
dostopnost in jasnost, primerljivost in skladnost. Eurostat si zelo prizadeva za oblikovanje
metod in orodja za upravljanje kakovosti v podporo pripravi visokokakovostne
evropske statistike. Poročanje o kakovosti podpira oceno kakovosti, ki je
izhodiščna točka za izboljšanje kakovosti. „Priročnik ESS za
poročila o kakovosti“ podrobno navaja vse metode, ki se lahko uporabljajo
za ocenjevanje kakovosti uradnih statistik[4],
ki se razlikujejo glede na vrsto statističnega postopka. Namen statistike je priprava ocen neznane
vrednosti; te ocene zaradi spremenljivosti in pristranskosti niso enakovredne
pravim vrednostim. Na statistične podatke lahko vpliva veliko število
vzorčnih in nevzorčnih napak. Za statistiko na podlagi vzorčnega
raziskovanja obstaja uveljavljena teorija za preverjanje natančnosti, ki
upošteva spremenljivost cenilke okrog pričakovane vrednosti, izražene z
varianco, standardno napako, koeficientom variacije ali intervali zaupanja. Tako
kot nacionalni računi so tudi podatki v plačilni bilanci sestavljeni
kot agregati različnih primarnih statistik, nekaterih na podlagi
vzorčnih raziskovanj, drugih izpeljanih iz upravnih podatkov, nekaterih iz
modelov. V primeru agregirane statistike, kot je plačilna bilanca,
natančnosti ni mogoče meriti na podlagi neposrednega pristopa. Glavna
instrumenta, ki se glede na priročnike o kakovosti statistike lahko
uporabljata za ocenjevanje kakovosti statističnih podatkov te vrste, sta
analiza revizij ter pregled napak in izpustitev[5];
oba instrumenta sta zajeta v tem poročilu. Mednarodni denarni sklad je razvil standarde
za oceno kakovosti statistike, ki so del okvira za ocenjevanje kakovosti
podatkov (DQAF). Posebni DQAF je namenjen plačilni bilanci[6]. Poročila Eurostata o kakovosti
plačilne bilance izražajo standarde, ki so bili vzpostavljeni za ESS in
jih je opredelil DQAF. Da bi bila ta poročila primernejša za zajetje
različnih značilnosti kakovosti podatkov, je bila njihova vsebina
sčasoma razširjena in bodo v prihodnosti še izboljšana. Medtem ko kakovost agregirane statistike ni
samo vsota kakovosti vseh primarnih podatkov, je kakovost podatkov
plačilne bilance gotovo odvisna od kakovosti vseh osnovnih virov podatkov.
Poročila o kakovosti se redno pripravljajo za mednarodno blagovno menjavo[7], ki je glavni element
tekočega računa; vendar bi bilo izjemno drago ter zamudno oceniti
kakovost vsakega posameznega elementa, ki se uporabi v plačilni bilanci. 3. Težave pri pripravi
statistike plačilne bilance Sistemi za pripravo statistike plačilne
bilance so bili prvotno oblikovani kot stranski proizvodi sistemov nadzora
deviznega režima: rezidenčne banke so zbirale in pripravljavcem
plačilne bilance (po navadi v nacionalnih centralnih bankah) zagotavljale
informacije o vsaki posamezni transakciji v tuji valuti. Ta vir informacij,
imenovan sistem poročanja o mednarodnih transakcijah (ITRS) ali
„poročanje na podlagi poravnav plačil“, ostaja še naprej glavni vir
za pripravo statistike plačilne bilance v mnogih državah zunaj Evropske
unije. Odprava zunanjetrgovinskih omejitev,
naraščajoče število in zapletenost čezmejnih finančnih
transakcij ter celostno upravljanje plačil multinacionalk so postopoma
omejevali izčrpnost zbranih informacij iz sistema poravnave. V EU je koristnost
poročanja na podlagi poravnav plačil za pripravo statistike
plačilne bilance nadalje omejila usmeritev k liberalizaciji trga EU na področju
finančnih storitev[8].
Ker je tradicionalni vir podatkov, ki se je uporabljal za pripravo podatkov o
plačilni bilanci, postajal vse manj izčrpen, so evropski statistiki zaradi
zmanjšanih virov ter večjega nasprotovanja statistični obremenitvi za
anketirance za plačilno bilanco razvili alternativne vire podatkov. Od leta 2000 naprej so sestavljavci
plačilne bilance v EU uvajali nove sisteme zbiranja in urejanja podatkov.
Novi sistemi, ki se že izvajajo v večini držav članic EU, temeljijo
na kombinaciji različnih raziskovanj in so včasih združeni z
omejenimi informacijami, ki so še na voljo iz sistema ITRS. Informacije, zbrane
neposredno od podjetij ali posameznikov, se pogosteje uporabljajo. Enako velja
za metode vzorčenja in ocenjevanja. Skladnost z drugimi statistikami, in
sicer o nacionalnih računih in podatkih o trgovanju z blagom, se
podrobneje spremlja, vzpostavljena pa so bila skupna orodja na ravni EU in
euroobmočja za večjo enotnost postopka zbiranja podatkov. En primer
je centralizirana zbirka podatkov o vrednostnih papirjih, ki omogoča
zbiranje podatkov o portfeljskih naložbah glede na informacije o vsakem posameznem
vrednostnem papirju, drugi primer pa je mreža neposrednih tujih naložb, ki
omogoča izmenjavo mikropodatkov, povezanih z neposrednimi tujimi naložbami
(FDI). 4. Ustreznost „Ustreznost“ pomeni stopnjo, do katere
statistika izpolnjuje sedanje in potencialne potrebe uporabnikov. Zaradi
finančne krize so podatki plačilne bilance (ter stanje mednarodnih
naložb – IIP) deležni večje pozornosti uporabnikov. Plačilna
bilanca in statistika IIP sta temeljni orodji za analizo zunanjih neravnovesij
in se uporabljata tudi kot primarna podatka za tri od enajstih kazalnikov, ki
so del pregleda postopka EU v zvezi z makroekonomskim neravnovesjem (MIP)[9]. Pri ocenjevanju kakovosti plačilne
bilance se ustreznost meri v smislu razpoložljivosti podatkov, zahtevanih v uredbi
o plačilni bilanci, za končne uporabnike, ob predpostavki, da so
potrebe uporabnikov v uredbi ustrezno izražene. Ker se potrebe uporabnikov razvijajo, je
Komisija spremenila zahteve po podatkih za plačilno bilanco v skladu z
novimi mednarodnimi standardi. Zadnja uredba Komisije, ki spreminja uredbo o
plačilni bilanci v zvezi s posodobitvijo zahtev za podatke in opredelitev[10], je bila objavljena v Uradnem
listu 27. junija 2012 in se bo uporabljala od 1. januarja 2014. Po nedavnih težavah na finančnih trgih pa
uporabniki že zahtevajo podrobne podatke o plačilni bilanci in IIP, ki
presegajo, kar je vključeno v spremenjeni uredbi o plačilni bilanci.
Potrebovali bi večjo geografsko razčlenitev in po možnosti tudi
dvostranske podatke. Uporabniki, pristojni za trgovinska pogajanja z državami
zunaj EU, so ponovno zahtevali informacije o storitvah „po načinu
zagotavljanja“[11].
Eurostat poziva države članice, naj te dodatne informacije prostovoljno
predložijo. 4.1. Razpoložljivost
podatkov Merilo popolnosti podatkov je usmerjeno v
razpoložljivost podatkov, zahtevanih v uredbi o plačilni bilanci. Meri se
kot delež števila vrednosti, poslanih od skupnega števila zahtevanih vrednosti.
Preglednica 1 prikazuje ta kazalnik po državah članicah in
podatkovnih nizih. V primeru kazalnikov eura so v
referenčnih četrtletjih (2011Q3–2012Q2) vse države članice v
celoti izpolnjevale zahteve uredbe o plačilni bilanci. Za četrtletno plačilno bilanco je
bila razpoložljivost podatkov skozi zadnja četrtletja stabilna in
povprečno 98-odstotna za referenčna obdobja (2011Q3–2012Q2), kar
pomeni zvišanje v primerjavi s 95 % za prejšnja štiri četrtletja
(2010Q3–2011Q2), in sicer po zaslugi podrobnejših navedb Bolgarije, Francije (100 %
izpolnjuje zahteve od 2012Q1) in Romunije. Razpoložljivost podatkov o mednarodni
trgovini s storitvami se je v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko
zvišala, in sicer s 97 % vseh zahtevanih podatkovnih celic na 98 %. Za tokove in
stanja neposrednih tujih naložb v referenčnem obdobju 2011
(t + 9) se je povprečje EU v primerjavi z evidentirano ravnjo v
prejšnjem letu znižalo, in sicer s 100 % na 98 % oziroma 99 %.
Splošna razpoložljivost podatkov o neposrednih tujih naložbah z dejavnostjo in
geografsko razčlenitvijo za referenčno leto 2010 (t + 21)
se je izboljšala, in sicer za tokove neposrednih tujih naložb z 92 % na 95 %
in za stanja neposrednih tujih naložb s 95 % na 97 %. Razpoložljivost podatkov je za vsa
področja plačilne bilance zelo visoka. Maloštevilni podatki, ki niso
bili sporočeni, se nanašajo na zelo podrobne postavke in geografske
razčlenitve ali razčlenitve dejavnosti. Preglednica 1:
Popolnost podatkov || Kazalniki eura (t + 2) || Četrtletna plačilna bilanca (t + 3) || Mednarodna trgovina s storitvami (t + 9) || Tokovi neposrednih tujih naložb (t + 9) || Stanja neposrednih tujih naložb (t + 9) || Tokovi neposrednih tujih naložb (t + 21) || Stanja neposrednih tujih naložb (t + 21) Belgija || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 96 % || 39 % || 100 % Bolgarija || 100 % || 93 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Češka || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Danska || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 99 % || 99 % Nemčija || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Estonija || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Irska || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 99 % || 99 % Grčija || 100 % || 100 % || 74 % || 100 % || 100 % || 70 % || 100 % Španija || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Francija || 100 % || 92 % || 100 % || 93 % || 100 % || 100 % || 100 % Italija || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 97 % || 100 % || 63 % Ciper || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Latvija || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Litva || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 95 % || 100 % Luksemburg || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Madžarska || 100 % || 98 % || 100 % || 99 % || 96 % || 100 % || 100 % Malta || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Nizozemska || 100 % || 100 % || 92 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Avstrija || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Poljska || 100 % || 74 % || 100 % || 59 % || 87 % || 76 % || 84 % Portugalska || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Romunija || 100 % || 97 % || 95 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Slovenija || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Slovaška || 100 % || 94 % || 97 % || 100 % || 100 % || 95 % || 96 % Finska || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Švedska || 100 % || 94 % || 98 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % Združeno kraljestvo || 100 % || 100 % || 93 % || 99 % || 96 % || 91 % || 91 % Povprečje EU || 100 % || 98 % || 98 % || 98 % || 99 % || 95 % || 97 % 5. Natančnost „Natančnost“ pomeni
bližino ocenjenih vrednosti neznanim pravim vrednostim. Medtem ko lahko
primarna statistika meri natančnost s statističnimi kazalniki, kot so
povprečne napake in varianca, podobnih kazalnikov za makroekonomsko
statistiko, ki je rezultat številnih različnih postopkov zbiranja in
urejanja podatkov, ni mogoče razviti. Četrtletno poročilo o
kakovosti plačilne bilance prikazuje natančnost z opazovanjem obsega
revizij. Domneva se, da se podatkovni niz z vsako revizijo približuje pravi
vrednosti. Revizije ne pomenijo, da
so bile narejene „napake“ ali da se je kakovost podatkov sčasoma
poslabšala. Nasprotno, revizije se izvedejo, ko so na voljo novi viri podatkov
in boljše informacije. Dobro uveljavljena in javno objavljena politika glede
revizij je znak čvrstosti zadevnega statističnega sistema. Obseg revizij pa je ukrep
kakovosti prve objave določenega podatkovnega niza v primerjavi z zadnjim
letnikom, ki je na voljo. Obstaja kompromis med pravočasnostjo in obsegom
revizij: čim zgodnejša je bila prva objava podatkovnega niza, tem več
revizij je mogoče pričakovati, ko se objavljajo poznejši letniki istega
podatkovnega niza. 5.1. Stabilnost Najzgodnejša predhodna ocena četrtletne plačilne bilance je
na voljo v 60 dneh po referenčnem obdobju („kazalniki evra“), medtem
ko je prva popolna ocena na voljo 90 dni po koncu referenčnega
obdobja. Dokončne ocene so običajno na voljo po treh letih in pol (14 četrtletij),
revizije pa so možne tudi po daljših obdobjih. Preglednica 2
prikazuje srednje povprečne vrednosti revizij za četrtletno
plačilno bilanco za podatke, ki so bili na voljo za t+60 in t+90 dni, medtem
ko preglednici 3 in 4 prikazujeta srednje povprečne vrednosti
revizij za obdobje od prve do končne ocene v zadnjih 14 četrtletjih
(2009Q1–2012Q2), izražene v odstotkih prvotne vrednosti. Graf 1 prikazuje razlike med prvo in
končno oceno za celotni tekoči račun EU-27. Revizije v dobro so bile najobsežnejše v
letu 2007, nato so se do leta 2009 zmanjševale ter po tem letu ostale
nespremenjene. Revizije nacionalnih podatkov se med državami pogosto izravnajo.
Ocene agregatov EU-27 so zato precej stabilne. Rezultat revizij v različni smeri za v
breme in v dobro so lahko precejšnje revizije bilance, čeprav so absolutne
revizije majhne. Povprečne vrednosti revizij si je treba
previdno razlagati, saj so lahko izredno visoke, če so bile začetne
ocene nizke. Zelo občutljivi za ta dejavnik so kazalniki za mala
gospodarstva: v nekaj primerih kažejo ekstremne vrednosti, čeprav so
absolutni zneski prvih ocen in nadaljnjih revizij zelo majhni. Bolj splošno se
previdna razlaga uporablja tudi v primerih (npr. izvedeni finančni
instrumenti), kadar se merijo revizije neto tokov (v breme minus v dobro). V tekočem računu so bile
evidentirane majhne revizije na strani v dobro in v breme računa blaga,
v računu storitev pa so bile vrednosti revizij na splošno malo
višje kot za blago, pri čemer so bile najbolj pomembne za druge
storitve. Revizije najbolj vplivajo na račun dohodka, pri
čemer so zelo visoke vrednosti pogosto zajete v računu neposrednih
naložb zaradi težav, ki jih imajo pripravljavci pri oceni dobička v svojih
prvih pošiljkah podatkov. V 14 opazovanih četrtletjih so bile
povprečne revizije v splošnem obsežnejše za postavke finančnega
računa kot za postavke tekočega računa, kar odraža razlike v
obsegu in volatilnosti čezmejnih finančnih transakcij. Za EU so bile
revizije najobsežnejše za neposredne naložbe v tujini, obveznosti v okviru
portfeljskih naložb in finančne instrumente. Preglednica 2: Povprečne
vrednosti revizij za kazalce eura, 2009Q1–2012Q2, izražene v odstotkih prvotne
vrednosti Država članica || Blago || Storitve || Sredstva za zaposlene || Dohodek od neposrednih naložb || Dohodek od portfeljskih naložb || Dohodek od drugih naložb || Tekoči transferji C || D || C || D || C || D || C || D || C || D || C || D || C || D BE || 0,9 || 1,2 || 3,3 || 3,9 || 0,6 || 12,3 || 16,3 || –56,5 || –1,9 || – || –2,8 || –8,5 || 20,4 || 7,3 BG || –0,9 || 0,1 || 2,8 || 3,8 || 4,5 || –33,4 || 98,4 || 17,7 || 23,9 || – || 12,5 || 22,7 || –0,5 || –9,6 CZ || 0,6 || 3,1 || 1,6 || 31,2 || 5,2 || –3,4 || 13,0 || 35,9 || 11,9 || – || –0,8 || –12,1 || 8,6 || 1,3 DK || 0,2 || 0,1 || 0,6 || 0,3 || 0,5 || 8,9 || 0,7 || 0,0 || –0,4 || – || 0,2 || 3,0 || 3,1 || 1,6 DE || 0,2 || 0,7 || 0,1 || –3,4 || 1,9 || 3,3 || 12,2 || 0,2 || –0,4 || – || 2,8 || 2,4 || 0,1 || –3,3 EE || 0,0 || 0,0 || 0,1 || 0,0 || –2,0 || 0,3 || –6,5 || –2,3 || –5,3 || – || 1,5 || 0,2 || 1,5 || 0,1 IE || 3,2 || 9,9 || 5,7 || –1,0 || 12,9 || –0,1 || 17,5 || 13,3 || 4,8 || – || –2,2 || –5,7 || 75,5 || 28,8 EL || –2,0 || –1,2 || –0,8 || –3,9 || –3,3 || –0,7 || 47,6 || –17,2 || –21,0 || – || –8,5 || –0,5 || –0,8 || 5,4 ES || 0,4 || –0,1 || 4,1 || 1,7 || 0,5 || 0,0 || 2,6 || 78,3 || –0,6 || – || –2,6 || –6,0 || –0,4 || –0,5 FR || –1,6 || –0,6 || –2,3 || –4,4 || 3,5 || 3,1 || 12,5 || 4,9 || 27,7 || – || –15,7 || –20,4 || 19,4 || 17,9 IT || 0,1 || 0,2 || 1,6 || 1,4 || 7,5 || 3,8 || –0,6 || –10,2 || –4,1 || – || 1,8 || 2,4 || 4,0 || 10,4 CY || 29,9 || 8,1 || 35,9 || 4,5 || 21,6 || 11,3 || 133,2 || 114,4 || –4,3 || – || 26,2 || 20,5 || 30,1 || 30,7 LV || –0,2 || –1,0 || –3,6 || –2,8 || 0,5 || –2,6 || –54,2 || –17,5 || 0,3 || – || –0,9 || –3,9 || –0,4 || –0,5 LT || 0,4 || 0,9 || 26,1 || 0,6 || 12,5 || 144,9 || –278,3 || 85,8 || 46,7 || – || 36,3 || 107,7 || 15,3 || 7,6 LU || 5,7 || 3,8 || 2,1 || 3,5 || –0,7 || –27,1 || 42,9 || 127,5 || 1,2 || – || 2,8 || –3,0 || 2,1 || –0,2 HU || –1,3 || –1,1 || –2,0 || –6,1 || 554,0 || –0,8 || 23,0 || 4,2 || –1,6 || – || 4,2 || 2,2 || 70,0 || 52,1 MT || 1,3 || 0,9 || 3,2 || 3,5 || 0,0 || 0,0 || –369,8 || 18,8 || 0,6 || – || –0,7 || –2,5 || c || c NL || –0,2 || 1,7 || 3,6 || –0,9 || –41,4 || –23,1 || –13,2 || –35,1 || 2,6 || – || –46,0 || –39,8 || –19,8 || –2,3 AT || 1,5 || 11,1 || 6,1 || 3,2 || 0,8 || 1,1 || 2,2 || 7,7 || 0,9 || – || 0,5 || 1,9 || –1,0 || 2,3 PL || 1,1 || 1,2 || 0,5 || 0,9 || –2,9 || 26,7 || –485,0 || 14,8 || –1,7 || – || –5,3 || 35,4 || 16,9 || –0,6 PT || 0,4 || 0,0 || 0,1 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || – || 0,3 || 7,0 || 17,8 || 26,0 RO || 0,0 || 0,1 || 3,9 || 2,1 || 4,5 || 2,7 || 189,3 || –11,0 || 4,7 || – || 19,3 || 2,0 || 1,7 || –0,6 SI || 2,7 || 6,9 || 20,1 || 12,9 || 0,0 || –0,9 || 1,0 || –3,3 || –0,2 || – || 0,2 || –0,1 || 1,9 || 2,1 SK || 3,3 || 0,5 || –6,6 || –6,4 || 79,1 || 25,7 || –252,3 || 83,9 || –7,4 || – || –13,1 || –15,9 || –7,4 || 65,6 FI || 1,2 || –1,8 || 0,2 || 0,3 || 0,2 || 1,0 || –2,5 || –57,3 || –0,2 || – || 0,1 || 0,0 || 17,8 || 4,5 SE || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || –0,6 || 0,0 || –36,3 || –50,8 || 0,0 || – || 0,0 || 0,0 || 8,8 || 6,0 UK || –0,8 || –0,5 || 0,1 || 0,6 || 2,7 || –2,5 || 125,2 || 2,0 || 2,5 || – || –5,6 || –4,2 || 23,9 || 4,1 EU || 0,1 || 0,7 || 1,8 || –0,4 || 0,7 || –2,2 || –1,3 || –12,7 || 3,8 || 3,5 || –7,4 || –7,8 || 0,6 || 4,5 Preglednica 3: Povprečne
vrednosti revizij za glavne postavke tekočega računa, 2009Q1–2012Q2,
izražene v odstotkih Država članica || Blago || Storitve || Prevoz || Potovanje || Druge storitve || Sredstva za zaposlene || Dohodek od neposrednih naložb || Dohodek od portfeljskih naložb || Dohodek od drugih naložb || Tekoči transferji C || D || C || D || C || D || C || D || C || D || C || D || C || D || C || D || C || D || C || D BE || 1,1 || 3,1 || 9,3 || 6,0 || 1,5 || 2,5 || 3,0 || 1,6 || 15,1 || 2,5 || 4,8 || 29,0 || 9,6 || –3,6 || 7,1 || – || –10,0 || –29,8 || 31,7 || 11,1 BG || –0,4 || 1,2 || 0,6 || –0,7 || –8,1 || –9,1 || 5,1 || 4,5 || 3,5 || 7,9 || 2,4 || 41,7 || –92,1 || –308,7 || 3,3 || – || 3,8 || 9,5 || 9,4 || –3,9 CZ || 2,1 || –3,2 || 1,0 || 11,3 || –8,5 || 2,3 || 12,9 || –8,4 || 0,2 || –1,2 || 0,5 || 6,2 || –54,1 || 12,7 || –4,1 || – || –6,9 || –1,0 || 11,3 || –10,6 DK || 0,8 || –1,5 || 4,4 || 2,9 || 3,9 || 6,4 || –6,5 || 1,2 || 9,1 || –3,1 || 30,5 || –0,6 || –0,1 || –52,9 || 4,4 || – || 1,6 || –1,4 || 3,2 || –0,7 DE || 1,6 || 1,9 || 3,5 || 1,8 || 2,7 || 1,6 || 0,2 || 0,7 || 4,4 || 2,6 || 7,5 || 17,0 || 53,5 || –8,7 || –2,1 || – || 8,6 || 9,8 || –0,3 || –7,6 EE || –1,6 || –1,8 || 0,3 || –1,1 || 0,5 || –5,4 || –0,3 || 4,0 || 0,2 || 0,6 || –6,8 || 0,1 || 14,7 || 995,4 || 2,4 || – || –0,7 || –1,5 || –11,2 || –5,1 IE || –1,4 || –0,2 || –1,9 || –0,7 || –0,1 || 0,1 || 13,6 || –9,7 || –2,5 || –0,1 || 13,7 || –4,4 || 5,9 || –6,7 || 5,3 || – || –8,5 || –8,7 || –1,3 || 2,5 EL || –1,3 || –0,7 || –0,2 || –0,7 || –0,2 || –0,6 || 0,0 || 0,0 || –1,3 || –1,7 || –1,4 || –0,7 || 312,8 || –75,8 || 0,0 || – || –2,7 || –1,4 || –0,5 || 0,5 ES || 0,5 || –0,3 || 1,3 || 1,9 || 1,8 || 5,5 || 3,0 || 0,5 || 0,6 || 0,5 || 1,9 || –1,1 || 39,5 || 17,6 || –0,5 || – || 0,8 || –0,3 || 2,9 || 1,2 FR || 0,0 || –1,2 || 23,1 || 12,0 || 3,7 || 3,8 || 4,4 || –0,1 || 42,4 || 29,4 || 16,1 || –5,7 || 31,8 || 34,0 || 0,0 || – || 4,8 || 0,1 || 34,9 || 40,2 IT || –0,3 || 0,6 || 8,0 || 5,6 || 0,1 || 0,5 || 0,7 || 0,1 || 21,7 || 12,7 || 245,7 || 67,9 || 158,1 || 34,9 || 0,6 || – || 21,7 || –1,0 || 33,9 || 8,5 CY || –24,5 || –7,1 || 3,1 || 7,3 || 1,2 || 5,2 || –4,5 || 10,2 || 5,8 || 8,7 || 12,0 || 6,1 || 51,0 || 53,5 || 0,5 || – || 4,3 || 5,6 || –6,3 || –2,6 LV || –0,6 || –0,1 || –0,5 || –1,6 || –0,3 || 2,5 || 0,2 || 0,0 || –1,4 || –3,6 || –3,2 || 2,5 || 50,5 || –21,9 || –5,7 || – || –1,0 || –2,0 || 0,1 || –0,2 LT || –0,1 || –1,4 || 2,1 || 6,0 || –0,1 || 1,1 || 13,5 || 25,3 || –4,2 || –3,0 || 24,2 || 26,0 || 195,3 || 16,6 || –8,2 || – || –3,0 || –29,6 || –6,1 || 17,9 LU || –0,8 || 1,0 || –7,3 || –0,8 || –0,4 || –2,2 || 14,4 || 0,9 || –7,9 || –3,4 || 0,3 || 11,3 || 11,9 || 13,9 || 0,1 || – || –10,9 || –21,9 || –2,2 || –0,7 HU || –5,6 || –0,2 || 2,6 || 0,1 || –1,0 || –1,4 || 0,0 || –13,2 || 4,7 || 3,5 || –3,6 || –17,6 || 61,0 || 46,1 || 1,7 || – || –0,4 || 1,5 || 9,4 || 0,5 MT || 17,8 || 17,9 || 4,0 || 30,2 || 1,3 || 10,1 || c* || c* || 16,4 || 45,3 || –0,8 || –4,7 || –122,6 || –630,7 || 0,1 || – || –0,1 || 0,2 || c* || c* NL || –1,2 || –1,0 || –0,1 || 2,1 || –0,1 || 0,8 || –1,8 || 0,0 || –0,1 || 2,6 || –0,5 || 63,9 || 31,1 || 27,5 || 2,3 || – || –1,5 || –5,1 || –21,3 || –6,2 AT || 0,7 || –1,0 || 1,8 || 0,4 || 1,6 || 1,1 || –0,5 || 0,7 || 2,8 || –0,3 || –0,2 || –5,9 || 24,7 || 56,4 || 2,4 || – || 0,5 || –0,2 || –0,8 || –2,3 PL || –0,5 || –1,4 || –1,2 || 0,8 || 1,3 || 2,4 || –2,8 || 5,7 || –0,9 || –2,0 || –22,7 || 203,1 || 163,1 || –22,2 || 8,0 || – || 0,0 || –0,3 || –34,4 || –14,2 PT || –0,4 || 0,0 || 0,3 || –0,1 || 0,1 || –1,6 || 0,0 || 0,3 || 1,1 || 0,7 || 0,1 || 8,5 || 21,2 || 2,2 || 0,4 || – || 15,3 || –4,0 || –8,5 || –10,7 RO || –0,1 || 1,3 || 2,3 || –8,9 || –5,4 || –22,5 || 2,7 || –0,2 || 5,6 || 2,6 || 4,6 || 1,4 || –662,5 || –277,7 || 0,3 || – || 22,7 || –4,4 || –0,5 || –4,2 SI || 0,3 || –0,1 || –7,2 || –1,9 || 6,1 || 0,1 || –0,4 || –6,5 || 0,7 || 3,6 || 91,3 || –8,7 || –137,7 || –26,2 || –1,2 || – || –0,2 || 2,3 || 3,6 || 17,5 SK || –0,4 || –0,5 || –1,8 || –1,0 || –0,9 || –5,0 || –3,9 || 6,5 || –2,6 || 0,6 || –12,3 || –29,6 || 186,5 || 118,9 || –1,0 || – || –1,0 || –3,1 || –20,5 || –20,6 FI || 1,0 || 0,7 || 10,8 || 18,7 || 12,3 || 4,1 || 3,2 || 2,0 || c* || c* || 0,3 || 6,2 || 13,2 || 506,3 || –4,7 || – || 0,3 || 3,2 || –1,9 || 7,0 SE || 0,2 || 0,5 || –1,3 || –0,1 || –0,9 || –3,9 || –5,9 || –2,8 || 0,1 || 1,9 || 2,0 || –3,6 || 7,7 || 51,4 || 3,0 || || –5,0 || –10,7 || –8,4 || 0,5 UK || 0,2 || –0,1 || 5,4 || 0,0 || 1,8 || –1,1 || 8,6 || 1,4 || 5,7 || –1,2 || 8,8 || –3,4 || –2,5 || 7,5 || 0,5 || – || 9,9 || 3,9 || 20,1 || 8,2 EU || 0,3 || 0,3 || 4,9 || 2,9 || 1,6 || 1,7 || 2,0 || 0,1 || 7,0 || 3,8 || 13,9 || 19,2 || 16,0 || 8,7 || –0,7 || –2,3 || 1,2 || –3,3 || 1,6 || 1,7 *c – zaupno Preglednica 4: Povprečne
vrednosti revizij za glavne postavke finančnega računa, 2009Q1–2012Q2 POVPREČNE VREDNOSTI ČETRTLETNE PLAČILNE BILANCE FINANČNEGA RAČUNA (%) Država članica || Neposredne naložbe v tujini || Domače neposredne naložbe || Sredstva portfeljskih naložb || Obveznosti portfeljskih naložb || Sredstva drugih naložb || Obveznosti drugih naložb || Izvedeni finančni instrumenti BE || 33,2 || 1,6 || –90,5 || –13,2 || 30,5 || 8,2 || 132,4 BG || –182,6 || –154,4 || 59,1 || –7,5 || –920,6 || –45,7 || 6,7 CZ || –89,4 || 683,4 || –41,4 || 0,0 || –20,2 || –1802,9 || –14,0 DK || –3,1 || 180,0 || –40,2 || –10,9 || –4,7 || 0,7 || –14,7 DE || 141,7 || 32,0 || –2,5 || 15,9 || 45,3 || 2,8 || 35,6 EE || 38,3 || 110,3 || 3,4 || 66,9 || 2,3 || –94,6 || –13,3 IE || 47,1 || 38,2 || –35,4 || 87,9 || –14,7 || –3,8 || 18,0 EL || –557,7 || –131,7 || 54,4 || 0,4 || 1,2 || 1,3 || –1,1 ES || 207,2 || 48,7 || 25,0 || –3,8 || –3,1 || –14,7 || –29,6 FR || –7,5 || –17,6 || –30,7 || 4,5 || –29,4 || –29,4 || –359,2 IT || 161,8 || –23,7 || –156,0 || –1,9 || –1330,6 || 11,1 || 697,3 CY || 314,7 || 296,8 || –16,5 || –258,3 || –170,3 || –87,4 || –21,6 LV || –36,1 || –63,9 || –207,3 || 34,2 || –22,3 || 8,0 || 10,7 LT || –87,5 || 188,9 || –3,3 || –29,9 || 73,9 || 3,7 || –16,7 LU || –142,3 || 64,8 || –8,5 || –14,6 || 79,1 || –0,1 || 1721,6 HU || –84,9 || 52,4 || 46,2 || 4,0 || –2,0 || 33,4 || –2,8 MT || –9,1 || –101,3 || –5,1 || –49,4 || 0,2 || 2,1 || –3,2 NL || –51,7 || 121,8 || –5,3 || 10,1 || –257,4 || 34,7 || 14,8 AT || 114,9 || 52,7 || –2,7 || 5,9 || –7,3 || 16,8 || –225,7 PL || 275,5 || –34,4 || –50,4 || 1,2 || 66,1 || –17,5 || –2,3 PT || –364,4 || –94,3 || –15,2 || 39,8 || –39,5 || –14,5 || –9,4 RO || 473,5 || –131,2 || –167,0 || –18,5 || –41,3 || 42,5 || 40,1 SI || –23,5 || 35,3 || 5,3 || 12,0 || –20,3 || 43,8 || –2028,6 SK || 16,3 || 64,0 || 98,6 || 15,0 || –25,3 || 82,9 || –0,4 FI || 249,3 || –140,1 || 4,9 || 20825,7 || 9,9 || –3,1 || 23,7 SE || 87,6 || –51,4 || 7,2 || 17,1 || –148,4 || –34,1 || –38,2 UK || –3,6 || 32,6 || 159,9 || 8,8 || 1,5 || 87,6 || –14,4 EU || 35,2 || 9,0 || 4,0 || –32,1 || –3,7 || 10,9 || 70,5 Graf 1: Razlike med prvimi in končnimi ocenami za tekoči
račun EU-27, 2005Q1–2012Q2, izražene v milijonih EUR 6. Pravočasnost in
točnost Točnost se meri glede na upoštevanje
rokov za prenos podatkov, določenih v uredbi o plačilni bilanci. Preglednica 5
analizira točnost statistike plačilne bilance. Kaže, da so države
članice z redkimi izjemami uspele izpolniti roke za vse podatkovne nize. Pravočasnost bi se lahko izmerila tudi
kot vrzel med referenčnim obdobjem, ki ga zajemajo podatkovni nizi, in
trenutkom, ko so podatki na voljo uporabnikom. Trenutno se podatki
plačilne bilance Eurostatu sporočajo 90 dni po koncu
referenčnega obdobja. Spremenjena uredba o plačilni bilanci upošteva
zahtevke uporabnikov za bolj pravočasne statistične podatke in po
letu 2014/2017/2019 skrajšuje rok poročanja z 90 dni na 85/82/80 dni
v tem zaporedju. Preglednica 5: Točnost pošiljanja podatkov || Kazalniki eura* || Četrtletna plačilna bilanca* || Mednarodna trgovina s storitvami || Neposredne tuje naložbe –tokovi || Neposredne tuje naložbe –stanja Rok: || referenčno obdobje +2 meseca || referenčno obdobje +3 meseci || referenčno obdobje +9 mesecev || referenčno obdobje + 9 (ali 21) mesecev** || referenčno obdobje + 9(ali 21) mesecev** Belgija || –1 || –1 || 0 || –3 || 24 Bolgarija || –10 || –13 || 0 || –2 || –2 Češka || –2 || –9 || –8 || 11 || –6 Danska || –16 || –8 || 0 || –3 || –3 Nemčija || –7 || –6 || –3 || –5 || –17 Estonija || –1 || –20 || –35 || –21 || –21 Irska || –4 || –5 || –17 || –2 || –2 Grčija || –7 || –4 || –2 || –4 || –3 Španija || 0 || –2 || –1 || –2 || –2 Francija || –3 || –3 || 0 || –3 || –3 Italija || –1 || –4 || 0 || 0 || 0 Ciper || 0 || –1 || –1 || –3 || –3 Latvija || 0 || –23 || –25 || –27 || –27 Litva || –2 || –5 || 0 || –2 || –2 Luksemburg || –9 || –2 || –1 || –3 || 0 Madžarska || –3 || –1 || 0 || –2 || –2 Malta || 0 || –4 || –10 || –3 || –3 Nizozemska || –15 || –9 || –3 || –5 || –3 Avstrija || –3 || –4 || –4 || –58 || –58 Poljska || 0 || –2 || –3 || –3 || –2 Portugalska || –5 || –6 || –7 || –10 || –10 Romunija || –1 || –6 || –2 || –4 || –4 Slovenija || –16 || –17 || –86 || –30 || –30 Slovaška || 0 || 0 || 0 || –5 || –5 Finska || –4 || –12 || –7 || –9 || –9 Švedska || –2 || –9 || –1 || –2 || –2 Združeno kraljestvo || 0 || 1 || –1 || –2 || –2 *Povprečna točnost za štiri
pošiljanja podatkov (2011Q3–2012Q2) za kazalnike eura in za četrtletno
plačilno bilanco. **Za
neposredne tuje naložbe (tokovi in stanja) obstajata dve ločeni zahtevi za
podatke z različnima rokoma: 9 mesecev po koncu referenčnega obdobja
in 21 mesecev po koncu referenčnega obdobja. Vseeno pa je oba sklopa
podatkov treba poslati do istega datuma, in sicer do konca septembra. 7. Dostopnost in jasnost Podatki o plačilni bilanci za države
članice EU-27 so brezplačno na voljo na spletišču Eurostata
(Eurobase) na: http://epp,eurostat,ec,europa,eu/portal/page/portal/statistics/search_database.
Organizirani so tako, kakor prikazuje slika 1. Slika 1:
Podatki o plačilni bilanci na spletu za vse uporabnike Število in podrobnost spletno izkazanih
podatkov o plačilni bilanci se stalno zvišujeta. Redno izkazovanje
podatkov o nakazilih delavcev se je začelo februarja 2010. Zaradi
čedalje večjega zanimanja za podatke o nacionalni plačilni
bilanci in podatke IIP so bile leta 2011 izkazane daljše časovne
vrste, globlje geografske razčlenitve in bolj popolne preglednice.
Leta 2011 so bile ustvarjene nove preglednice v zvezi z „glavnimi
postavkami plačilne bilance in stanjem mednarodnih naložb kot deležem BDP“
in „tržnimi deleži izvoza“, začeli pa so se izkazovati tudi
četrtletni podatki o stanju mednarodnih naložb. Aprila 2013 je
začel Eurostat izkazovati podrobnejše informacije v zvezi s
četrtletnim finančnim računom plačilne bilance. 8. Primerljivost „Primerljivost“ se nanaša na razlike, ki jih
je mogoče opaziti, če se statistika istega področja primerja med
geografskimi območji ali različnimi časovnimi obdobji. Poročilo o kakovosti plačilne
bilance meri prostorsko primerljivost z opazovanjem nesimetrij. Eurostat redno
zagotavlja preglednice, ki poudarjajo glavne trajajoče nesimetrije za
vsako državo in postavko, ter spodbuja države k odpravi temeljnih težav s
pomočjo dvostranskih stikov in izmenjav podrobnejših informacij. Vzpostavljeno
je bilo tudi omrežje neposrednih tujih naložb (FDI), da bi se omogočile
izmenjave dvostranskih podatkov o neposrednih tujih naložbah, pri čemer se
pričakuje, da bodo s tem omrežjem zmanjšale nesimetrije pri neposrednih
tujih naložbah. Graf 2
primerja nesimetrije v EU-27 in v svetovnem merilu. V EU-27 nesimetrije nikakor
niso nepomembne (pomenijo skoraj 0,8 % BDP EU), vendar so od leta 2004
naprej stabilne. Različne Eurostatove pobude za odpravo nesimetrij v
plačilni bilanci EU-27 so nesporno uspešne. Graf 2: Nesimetrije v EU-27 in na
svetovni ravni, skupni tekoči račun, 1999–2012, izražene v milijonih
EUR 9. Skladnost Skladnost je usmerjena v usklajenost
statistike, pripravljene za različne namene. Poročilo o kakovosti
plačilne bilance meri to komponento z opazovanjem notranje usklajenosti
(izpolnjevanje meril integritete, skladnost četrtletnih in letnih podatkov
ter obseg napak in izpustitev) in zunanje usklajenosti (skladnost podatkov o
plačilni bilanci in podobne statistike iz različnih statističnih
okvirov). Zunanja usklajenost podatkov plačilne bilance o blagu in
statistike zunanje trgovine (kakor sta jo pripravila Intrastat in Extrastat) se
redno spremlja. 9.1. Notranja usklajenost Notranja usklajenost se meri z opazovanjem
vrednosti neto napak in izpustitev. Neto napake in izpustitve sestavljajo
rezidualno postavko za izravnavo računov. Včasih se napake, nastale
pri pripravi, izravnajo. Zato ni nujno, da velikost te rezidualne postavke
pokaže, kako natančni so podatki na splošno. Pripravljavci nacionalne plačilne bilance
skrbno spremljajo neto napake in izpustitve: visoke vrednosti ali stalna
zvišanja so znak problemov v sistemih urejanja, ki jih je treba odkriti in
odpraviti. Preglednica 6
prikazuje povprečno relativno napako, ki so jo države članice zajele
v obdobju 2009–2011. Ta napaka je enaka povprečju absolutne vrednosti neto
napak in izpustitev v zadevnem obdobju (merjeno kot delež povprečja stanja
v dobro in v breme tekočega računa), kot je zajeto v četrtletni
plačilni bilanci držav članic. Za obdobje 2009–2011 je pet držav
članic (Italija, Danska, Finska, Švedska in Irska) za ta kazalnik zajelo
vrednost približno 10 %. V primerjavi z obdobjem 2008–2010 se je obseg
napak in izpustitev nekoliko zmanjšal v Bolgariji, na Finskem in na Švedskem. V
Italiji zaradi prehoda na popolnoma nov sistem zbiranja in urejanja vrednosti
napak in izpustitev ostajajo visoke. Preglednica 7
prikazuje kumulativen relativen seštevek napak in izpustitev, ki je za vsako
posamezno obdobje izračunan kot skupen seštevek napak in izpustitev,
deljen s celotnim tekočim računom (seštevek stanja v dobro in v
breme). Ta kazalnik ocenjuje prisotnost napak in izpustitev, pri čemer
kaže nižje vrednosti za države članice, za katere se napake in izpustitve
spreminjajo, kazalnik napak in izpustitev pa ni sistematičen. Leta 2011
je pet držav članic (Danska, Italija, Poljska, Slovaška in Finska) za ta
kazalnik zajelo vrednost več kot 10 %. Preglednica 6: Povprečna relativna
napaka za obdobje 2009–2011 Belgija || 1 % || Francija || 8 % || Avstrija || 4 % Bolgarija || 6 % || Italija || 12 % || Poljska || 5 % Češka || 2 % || Ciper || 3 % || Portugalska || 2 % Danska || 10 % || Latvija || 2 % || Romunija || 5 % Nemčija || 4 % || Litva || 1 % || Slovenija || 2 % Estonija || 2 % || Luksemburg || 0 % || Slovaška || 4 % Irska || 9 % || Madžarska || 2 % || Finska || 9 % Grčija || 3 % || Malta || 4 % || Švedska || 10 % Španija || 3 % || Nizozemska || 4 % || Združeno kraljestvo || 4 % Preglednica 7: Kumulativne relativne napake
in izpustitve za leto 2011 Belgija || 1 % || Francija || 3 % || Avstrija || 0 % Bolgarija || 9 % || Italija || –12 % || Poljska || –17 % Češka || –4 % || Ciper || 2 % || Portugalska || –2 % Danska || –19 % || Latvija || 4 % || Romunija || –4 % Nemčija || 4 % || Litva || 0 % || Slovenija || 0 % Estonija || –1 % || Luksemburg || 0 % || Slovaška || –12 % Irska || –5 % || Madžarska || –5 % || Finska || –19 % Grčija || –2 % || Malta || 7 % || Švedska || –1 % Španija || –2 % || Nizozemska || –4 % || Združeno kraljestvo || 0 % 9.2. Zunanja usklajenost Zunanja usklajenost se nanaša na skladnost
podatkov o plačilni bilanci in podobne statistike iz različnih
statističnih okvirov. Eurostat redno spremlja zunanjo usklajenost v
zvezi z blagom, kakor je zajeta v podatkih o plačilni bilanci in v
statistiki zunanje trgovine. Pri primerjavi obeh podatkovnih nizov je treba
upoštevati metodološke razlike med plačilno bilanco in statistiko zunanje
trgovine. Glavne razlike so povezane z dejstvom, da plačilna bilanca za
zajetje transakcije zahteva spremembo lastništva, medtem ko statistika zunanje
trgovine zajema fizično čezmejno gibanje blaga, in tudi z
različnimi metodami vrednotenja[12].
Primer te razlike je obravnava nedenarnega zlata, katerega lastništvo se
spremeni brez fizičnega prenosa v državo novega lastnika; to zlato ni
vključeno v statistiko zunanje trgovine, je pa vključeno v
plačilno bilanco. Splošna usklajenost podatkov statistike
zunanje trgovine in podatkov o plačilni bilanci se lahko hitro oceni z
opazovanjem časovnih vrst razlik med vrednostmi v dobro/izvoza in v
breme/uvoza, ki so dostopne iz obeh statističnih okvirov; usklajenost je
prikazana v grafu 3 za agregat EU-27. Usklajenost podatkov o blagu
v plačilni bilanci in v statistiki zunanje trgovine se je v zadnjih letih
očitno izboljšala, razlika pa se ustalila na precej nizkih ravneh. Graf 3: Blago ─ razlika med
statistiko zunanje trgovine in plačilno bilanco, EU-27 in partnerji „zunaj
EU-27“ 10. Sklepi Začetek veljavnosti uredbe o
plačilni bilanci je okrepil usklajevanje statistike plačilne bilance
po vsej EU in povečal razpoložljivost podatkov za uporabnike. Iz tega delovnega dokumenta je razvidno, da
vse države članice na splošno pravočasno sporočajo podatke o plačilni
bilanci, ki jih zahteva Eurostat na podlagi navedene uredbe. V primerjavi s
koncem 90. let prejšnjega stoletja je zdaj končnim uporabnikom na
voljo veliko več podatkov o plačilni bilanci: več podrobnosti je
na voljo o transakcijah in geografskih razčlenitvah, pogostost in
pravočasnost podatkov sta se izboljšali, daljše časovne vrste pa so
bile zaradi gospodarske analize rekonstruirane. Pogosteje se uporablja
ocenjevanje, pri čemer narašča pomembnost poročil o kakovosti
plačilne bilance, ki omogočajo redno spremljanje stabilnosti in
usklajenosti podatkov. Kot posledica finančne krize so podatki o
plačilni bilanci in podatki IIP pod strožjim nadzorom uporabnikov.
Eurostat in nacionalni pripravljavci se nadvse trudijo, da bi podatki o
plačilni bilanci in podatki IIP v celoti izpolnjevali potrebe širokega
kroga uporabnikov. Naslednje ocenjevanje kakovosti plačilne
bilance se bo začelo januarja 2014. [1] UL L 35, 8.2.2005, str. 23. [2] UL L 283, 28.10.2008, str. 3. [3] UL L 87, 31.3.2009, str. 164. [4] Glej „Priročnik ESS za poročila o kakovosti“,
delovni dokumenti Eurostata, 2009. Glej tudi „Standard ESS za poročila o
kakovosti“, delovni dokumenti Eurostata, 2009. [5] Glej „Priročnik ESS za poročila o kakovosti“,
Eurostat, 2009, str. 65. [6] Glej http://dsbb.imf.org/images/pdfs/dqrs_bop.pdf. [7] Glej http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=KS-RA-10-026. [8] Uredba (ES) št. 2560/2001 o čezmejnih
plačilih v eurih je iz statističnega poročanja izvzela vse
transakcije pod pragom 12 500 EUR. Ob reviziji Uredbe (ES)
št. 2560/2001 je bil prag zvišan na 50 000 EUR (Uredba (ES)
št. 924/2009, člen 5(1)). [9] http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/excessive_imbalance_procedure/imbalance_scoreboard. [10] Uredba Komisije (EU) št. 555/2012 z dne
22. junija 2012 (UL L 166, 27.6.2012, str. 22). [11] To bi vključevalo jasno delitev med transakcijami
glede na to, ali: (a) se storitev opravlja čezmejno („način 1“);
(b) potrošnik prečka mejo („način 2“); ali (c) se ponudnik
storitev premakne čez mejo („način 4“). Glej poglavje V
Priročnika o statističnih podatkih v mednarodni trgovini s storitvami
iz leta 2010. [12] Uvoz/v dobro se v plačilni bilanci vrednoti f.o.b., v
statistiki zunanje trgovine pa c.i.f.