(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 17. oktobra 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom vijakov brez glave (v nadaljnjem besedilu: vijaki) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 2. septembra 2024 vložilo Evropsko združenje za industrijske pritrdilne elemente (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije vijakov brez glave v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/141 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in kitajske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Razen pripomb glede obsega izdelka, pojasnjenih v oddelku 2.4 v nadaljevanju, ni bilo drugih pripomb v zvezi z začetkom preiskave.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največjega obsega proizvodnje in prodaje različnih vrst izdelkov, ki spadajo v obseg podobnega izdelka, v Uniji med 1. julijem 2023 in 30. junijem 2024, pri čemer je upoštevala geografsko porazdelitev. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 14 % obsega proizvodnje in prodaje industrije Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Prejela ni nobenih pripomb. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(9)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(10)

Zahtevane informacije je predložilo osem nepovezanih uvoznikov, ki so se tudi strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega prodaje zadevnega izdelka v Uniji. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejela ni nobenih pripomb.

(11)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Kitajske pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(12)

Zahtevane informacije je predložilo 127 proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi Kitajske opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(13)

Komisija je po pripombi nevzorčenega proizvajalca izvoznika, ki je trdil, da je bila ena od družb, izbranih v vzorec, trgovska družba in ne proizvajalec izvoznik, pri vzorčeni družbi preverila, ali je ta informacija pravilna. Ko je bilo potrjeno, da je družba dejansko trgovec, se je odločila spremeniti vzorec in je to družbo nadomestila z drugim proizvajalcem izvoznikom.

(14)

Novoizbrani proizvajalec izvoznik je Komisijo obvestil o svoji odločitvi, da ne bo sodeloval v preiskavi in predložil izpolnjenega vprašalnika. Komisija je zato tega proizvajalca izvoznika obvestila, da po njenem mnenju neizpolnitev vprašalnika pomeni nesodelovanje v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(15)

Zato je Komisija še drugič spremenila vzorec in vključila tretjega proizvajalca izvoznika, da bi nadomestila nesodelujočega proizvajalca iz uvodne izjave 14.

(16)

Komisija je pri obeh spremembah vzorca uporabila isto merilo kot pri izbiri prvotnega vzorca, tj. največji reprezentativni obseg izvoza v Unijo v obdobju preiskave, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(17)

Noben proizvajalec izvoznik iz Kitajske ni zahteval individualne preiskave na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe.

(18)

Večina proizvajalcev Unije, ki so jih zastopali ali pritožnik ali podporniki pritožbe, je zaprosila za anonimno obravnavo, da bi se preprečili morebitni povračilni ukrepi strank v Uniji, ki so tudi kupovale vijake brez glave od kitajskih dobaviteljev. Med temi strankami je bilo nekaj velikih podjetij, ki imajo pomembno tržno moč v primerjavi s proizvajalci vijakov brez glave v Uniji, ki so večinoma MSP. Glede na nesorazmerje med proizvajalci in uporabniki vijakov brez glave v Uniji je Komisija sklenila, da tveganje povračilnih ukrepov, ki ga izpostavljajo proizvajalci Unije, ki jih zastopajo združenje EIFI in podporniki, dejansko obstaja. Na podlagi tega je odobrila zaupno obravnavo imen teh družb.

(19)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj na Kitajskem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(20)

Komisija je vprašalnike poslala proizvajalcem Unije, uvoznikom in proizvajalcem izvoznikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (4).

(21)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi in opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(22)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(23)

Izdelek v tej preiskavi so vijaki in sorniki s svojimi maticami ali podložkami ali brez njih, brez glave, iz železa ali jekla, razen iz nerjavnega jekla, ne glede na natezno trdnost, razen tirnih vijakov (tirfonov) in drugih lesnih vijakov, vijakov s kavljem in vijakov z obročem, samovreznih vijakov ter vijakov in sornikov za pritrjevanje sestavnega materiala na železniške tire (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(24)

Vsi vijaki brez glave, tj. navojne palice, sidrni sorniki in sorniki v obliki črke U, se uporabljajo za mehansko spajanje dveh ali več elementov. Uporabljajo se v različnih potrošniških sektorjih in pri številnih končnih uporabah, vključno z avtomobilskim sektorjem, sektorjema obnovljivih virov energije in električnih naprav, kmetijskim in strojnim sektorjem na splošno ter gradbeništvom.

(25)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN 7318 15 42 in 7318 15 48 .

(26)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(27)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(28)

Proizvajalci temeljnih sornikov in sestavov sidrnih sornikov iz evropskega sektorja vetrne energije so zahtevali, da se sestavi sidrnih sornikov vključijo v obseg izdelka v preiskavi.

(29)

Vendar je Komisija ugotovila, da ti izdelki niso bili zajeti niti v opredelitvi izdelka, kot je navedena v uvodni izjavi 23, niti v pritožbi v tej zadevi, zato industrija Unije ni predložila nobenih dokazov o dampingu in posledični škodi, na podlagi katerih bi bila preiskava upravičena. Trditev je bila zato zavrnjena.

(30)

En uvoznik, tj. družba GebuVolco, je trdil, da bi bilo treba kombinirane sornike izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. Trdil je, da so to:

(31)

Komisija je menila, da imajo kombinirani sorniki podobne fizikalne in tehnične lastnosti kot drugi vijaki. Pritožnik je potrdil, da ima industrija Unije zmogljivosti za proizvodnjo kombiniranih sornikov. Komisija je ugotovila, da je vsaj en proizvajalec Unije navedel, da proizvaja kombinirane sornike (5). Poleg tega uvoznik ni utemeljil svoje trditve, da industrija Unije ne more proizvajati kombiniranih sornikov ustrezne kakovosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(32)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi s Kitajsko v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(33)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo vijakov. Ustrezne informacije je predložilo 38 proizvajalcev izvoznikov.

(34)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5,2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(35)

Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(36)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(37)

Komisija je 5. marca 2025 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji vijakov. Poleg tega je na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila morebitne reprezentativne države, in sicer Malezijo, Tajsko in Turčijo.

(38)

Komisija je pripombe k prvemu obvestilu prejela od skupine Chinafar, družbe Junyue, skupine Brother in Evropskega združenja distributerjev pritrdilnih elementov (European Fasteners Distributor Association, v nadaljnjem besedilu: EFDA). Pritožnik je predložil pripombe k stališčem teh zainteresiranih strani.

(39)

Komisija je 4. aprila 2025 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) obravnavala pripombe zainteresiranih strani k prvemu obvestilu in zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih namerava uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je za reprezentativno državo izbrala Tajsko. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi takoj dostopnih finančnih podatkov treh tajskih proizvajalcev pritrdilnih elementov, pridobljenih iz podatkovne zbirke Orbis.

(40)

Komisija je pripombe k drugemu obvestilu prejela od skupine Chinafar, družbe Junyue in združenja EFDA. Pritožnik je predložil pripombe k stališčem teh zainteresiranih strani. Vse pripombe so obravnavane v oddelkih 3.2.2 in 3.2.3 v nadaljevanju.

(41)

Komisija je potem, ko je ugotovila obstoj znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.1, ter po analizi prejetih pripomb in informacij sklenila, da je Tajska primerna reprezentativna država in da se bodo njene neizkrivljene cene in stroški uporabili za določitev normalne vrednosti. Razlogi za to izbiro so opisani v oddelku 3.2.2 v nadaljevanju.

(42)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(43)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(44)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(45)

Komisija je v nedavnih preiskavah glede železarskega in jeklarskega sektorja v LRK (6) ugotovila, da je bilo prisotno znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(46)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (7). Ugotovila je, da se v jeklarskem sektorju, iz katerega izhaja glavna surovina za proizvodnjo izdelka v preiskavi, ne le ohranja znatna stopnja lastništva kitajske vlade v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (8), ampak kitajski vladi prisotnost v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe tudi omogoča, da vpliva na cene in stroške (9). Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (10). Komisija je ugotovila tudi, da kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij ne delujeta pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanje zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (11). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (12) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (13).

(47)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK, preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, glede na to, da obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov iz dokumentacije, vključno z dokazi iz pritožbe in delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (14) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom v preiskavi. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kot je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(48)

V pritožbi so bili navedeni primeri elementov, ki kažejo na obstoj izkrivljanj, kot so navedeni v členu 2(6a), točka (b), prva do šesta alinea, osnovne uredbe, in bilo je navedeno, da na tržne pogoje, zlasti stroške in cene, v kitajski jeklarski industriji ne vplivajo tržne sile ponudbe in povpraševanja, temveč so izkrivljeni zaradi poseganja države v gospodarstvo.

(49)

Pritožba je vključevala sklicevanja na prejšnje protidampinške preiskave v zvezi z jeklarsko industrijo, zlasti na preiskavo v zvezi z industrijo pritrdilnih elementov, v kateri je Komisija ugotovila, da je kitajska industrija močno izkrivljena, zato cene in stroški v LRK niso mogli biti ustrezna podlaga za določitev normalne vrednosti (15).

(50)

V pritožbi so bila navedena tudi sklicevanja na ustrezne dele poročila, pri čemer je bilo poudarjeno zlasti naslednje:

(51)

Prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene in stroške. Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva, katerega osrednje načelo je, da so sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva. Socialistično tržno gospodarstvo se razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP), strukture države in KKP pa so prepletene na vseh ravneh. Kitajska država izvaja tudi intervencionistično ekonomsko politiko, da bi dosegla cilje, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu. Zlasti v jeklarskem sektorju, ki je vir glavne surovine, ki se uporablja za proizvodnjo izdelka v preiskavi, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva, tako da lahko prek prisotnosti države tudi vpliva na cene in stroške.

(52)

Jeklarski trg, vključno z izdelkom v preiskavi, v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod političnim nadzorom ali po navodilih kitajske vlade. V pritožbi je bilo navedeno, da zlasti v preiskovanem sektorju javna in zasebna podjetja delujejo pod političnim nadzorom in po navodilih. Poleg tega je bila navedena preiskava Komisije v zvezi s pritrdilnimi elementi, v kateri je bilo ugotovljeno, da je „[i]ndustrija pritrdilnih elementov […] zelo razdrobljena in sestavljena predvsem iz MSP, vendar je preiskava razkrila povezave med stranko in združenji industrije pritrdilnih elementov, ki združujejo in zastopajo proizvajalce pritrdilnih elementov“ (16).

(53)

Javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami. Zato se proizvodnja izdelka v preiskavi šteje za strateško industrijo za kitajsko gospodarstvo ter so ji namenjene znatne spodbude in subvencije. V pritožbi je bilo tudi ponovno poudarjeno, da nenehno poseganje kitajske vlade koristi jeklarski industriji ter da te koristi segajo vse do najbolj osnovnega sektorja (tj. trga surovin za proizvodnjo jekla), zaradi česar v sektorju prevladujejo nepoštene in umetno ustvarjene prednosti, ki izhajajo iz izkrivljenih mehanizmov oblikovanja cen.

(54)

Stečajno pravo, pravo gospodarskih družb in pravo lastninskih razmerij je pomanjkljivo in diskriminatorno ali se neustrezno izvršuje, kar povzroča izkrivljanja, ko se ohranjajo plačilno nesposobna podjetja in dodeljujejo pravice do uporabe zemljišč v LRK. V zvezi s tem se je pritožba sklicevala na sklepe Komisije iz prejšnjih preiskav, pri čemer je bilo navedeno, da bi ti sklepi veljali tudi za kitajske proizvajalce vijakov brez glave.

(55)

Stroški plač so izkrivljeni. Pritožba se je sklicevala na sklepe Komisije iz prejšnjih preiskav, pri čemer je bilo navedeno, da bi ti sklepi veljali tudi za kitajske proizvajalce vijakov brez glave.

(56)

Na dostop gospodarskih subjektov do financiranja vplivajo znatna izkrivljanja, ki so posledica stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih. V pritožbi je bilo navedeno, da je bilo v prejšnji preiskavi Komisije v sektorju pritrdilnih elementov ugotovljeno, da so imeli kitajski proizvajalci koristi od državnih programov finančnih spodbud in subvencij. V zvezi z jeklarskim sektorjem se je pritožba sklicevala na poročilo, v katerem so bili posebej poudarjeni vpliv finančnega sistema na Kitajskem na jeklarski sektor in ukrepi državne podpore za jeklarski sektor.

(57)

Pritožnik je torej menil, da stroški in cene na Kitajskem zaradi teh izkrivljanj, ki so posledica znatnega poseganja države, niso zanesljivi za določitev normalne vrednosti. Zato bi bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi neizkrivljenih proizvodnih stroškov v primerni reprezentativni državi.

(58)

S preiskavo Komisije je bilo potrjeno, da kitajska vlada v sektorju izdelka v preiskavi, ki je del jeklarskega sektorja nižje v prodajni verigi, ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Na primer, proizvajalec in izvoznik izdelka v preiskavi Zhejiang Metals & Minerals Holdings Co. je pod nadzorom podjetja v državni lasti Zhejiang International Trade Group (17). Poleg tega je ta sektor podsektor pritrdilnih elementov, zato so ugotovitve v zvezi z državnim lastništvom v preiskavi o pritrdilnih elementih, na podlagi katere je bila sprejeta Izvedbena uredba (EU) 2022/191 (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi s pritrdilnimi elementi), relevantne za vijake brez glave (18). Zadeva v zvezi s pritrdilnimi elementi se je nanašala na jeklarski sektor, ki je glavni vir surovin za proizvodnjo pritrdilnih elementov in torej tudi vijakov brez glave. Kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva v jeklarskem sektorju. Številni največji proizvajalci jekla so v državni lasti. Primeri podjetij v državni lasti, dejavnih v jeklarskem sektorju, vključujejo: skupini Ansteel (19) in Baowu Steel (20), ki sta podjetji v državni lasti pod osrednjo komisijo državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: SASAC); skupino Baotou Steel, podjetje v državni lasti vlade Notranje Mongolije (21), ter skupino Shougang (22), podjetje v državni lasti, ki je v popolni lasti sklada Beijing State-Owned Asset Management Ltd (23).

(59)

Poleg tega najnovejši kitajski dokumenti o politiki, ki se nanašajo na jeklarski sektor, potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje temu sektorju, in namero posredovanja v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu z vladnimi politikami. To je razvidno iz usmerjevalnega mnenja ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o spodbujanju visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije, ki vključuje poziv k nadaljnjemu utrjevanju industrijskih temeljev in znatnemu izboljšanju ravni modernizacije industrijske verige (24), vključno z dobavo posebnega jekla, tj. vložka, ki se uporablja za proizvodnjo izdelka v preiskavi. Natančneje, v skladu z navedenim usmerjevalnim mnenjem je treba „[s]podbujati združitve in reorganizacije podjetij. Spodbujati vodilna podjetja v industriji k združitvam in reorganizaciji ter vzpostaviti številne izjemno velike skupine vrhunskih jeklarskih podjetij. Z opiranjem na prevladujoča podjetja v industriji razvijati eno do dve specializirani vodilni podjetji na področju nerjavnega jekla, legiranega jekla […].“ Poleg tega se izrecno zahteva, da se „[n]udi podpora jeklarskim podjetjem, da se usmerijo v posodobitev industrij nižje v prodajni verigi in razvoj nastajajočih strateških industrij ter se osredotočijo na razvoj majhnih serij in več vrst ključnih vrst jekla, kot so visokokakovostna posebna jekla, posebna legirana jekla za vrhunsko opremo in jeklo za temeljne osnovne dele“ (25).

(60)

Še en primer namere kitajske vlade, da posreduje v jeklarskem sektorju, je mogoče najti v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin (v nadaljnjem besedilu: 14. petletni načrt), v skladu s katerim bo sektor „upošteval kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade“ ter „razvijal skupino glavnih družb z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo“ (26).

(61)

Poleg tega so v delovnem načrtu ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo za stabilno rast jeklarske industrije (27) za leto 2023 določeni naslednji cilji: „Leta 2023 bodo […] naložbe v osnovna sredstva v celotni industriji ohranile stabilno rast, gospodarske koristi pa se bodo znatno povečale; naložbe industrije na področju raziskav in razvoja bodo sčasoma dosegle 1,5 %; rast dodane vrednosti industrije bo dosegla približno 3,5 %; v letu 2024 se bosta industrijsko razvojno okolje in industrijska struktura dodatno optimizirala, nadaljeval se bo premik k vrhunskim, pametnim in zelenim izdelkom, rast dodane vrednosti industrije pa bo presegla 4 %“. V tem načrtu je predvideno tudi združevanje podjetij v jeklarskem sektorju, ki ga je odredila vlada: „[s]podbujati je treba vodilna podjetja v industriji k združitvam in prevzemom, vzpostaviti izjemno velike skupine vrhunskih železarskih in jeklarskih podjetij ter spodbujati optimalno razporeditev nacionalnih zmogljivosti za proizvodnjo železa in jekla. Podpirati je treba vodilna specializirana podjetja v določenih tržnih segmentih jekla, da še naprej združujejo vire in ustvarjajo ekosistem jeklarske industrije. Spodbujati je treba železarska in jeklarska podjetja k medregionalnim […] združitvam in reorganizacijam […]. Preučiti je treba možnost, da se železarskim in jeklarskim podjetjem, ki so izvedla obsežne združitve in reorganizacije, zagotovi večja podpora politike za nadomestitev zmogljivosti.“

(62)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzorujejo in usmerjajo razvoj jeklarskega sektorja, je mogoče opaziti na ravni provinc, na primer v Hebeiju, kjer je vlada province leta 2020 objavila triletni akcijski načrt za oblikovanje grozdov v verigi jeklarske industrije. V skladu z njim je treba „neprekinjeno izvajati skupinski razvoj organizacij, pospešiti reforme mešanega lastništva podjetij v državni lasti, se osredotočiti na spodbujanje medregionalnih združitev in reorganizacije zasebnih železarskih in jeklarskih podjetij ter si prizadevati za vzpostavitev ene ali dveh vrhunskih velikih skupin in treh do petih velikih skupin z domačim vplivom“ (28). Poleg tega so v načrtu za jeklarski sektor za provinco Hebei navedeni naslednji cilji: „Prizadevati si moramo za strukturno prilagajanje in poudarjati diverzifikacijo izdelkov. Neutrudno moramo spodbujati strukturno prilagoditev in optimizacijo razporeditve železarske in jeklarske industrije, spodbujati konsolidacijo, reorganizacijo, preoblikovanje in posodobitev podjetij ter celovito spodbujati razvoj železarske in jeklarske industrije v korist velikih podjetij, posodobitev tehnične opreme ter diverzifikacijo proizvodnih procesov in izdelkov nižje v prodajni verigi“ (29).

(63)

Natančneje, v zvezi z vložki, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelka v preiskavi, je v načrtu province Hebei navedeno, da je treba „[p]ospešiti razvoj in uporabo vrhunskih in ključnih novih jeklenih materialov, povečati delež visokokakovostnih in posebnih vrst jekla, okrepiti stabilnost kakovosti obsežnih in najrazličnejših koristnih izdelkov ter ustvariti ‚piramidno‘ strukturo izdelkov. Do konca leta 2020 se bo delež navadnega nizkolegiranega jekla in legiranega jekla povečal na 20 %, do konca leta 2022 pa bo dosegel približno 25 %, kar bo zagotovilo podporo in jamstvo za posodobitev industrije nižje v prodajni verigi“ (30).

(64)

Podobno izvedbeni načrt province Henan za preoblikovanje in posodobitev jeklarske industrije v okviru 14. petletnega načrta narekuje, da se zagotovijo „osredotočenost na nacionalne strateške potrebe, usmerjanje podjetij za spodbujanje optimizacije in posodobitve strukture izdelkov, razvoj visokokakovostnega posebnega jekla, visokozmogljivega jekla za pomorsko inženirstvo, posebnega legiranega jekla za vrhunsko opremo, jekla za temeljne osnovne dele in drugih ‚posebnih, finih, visokih‘ ključnih vrst ter povečanje dodane vrednosti in konkurenčnosti izdelkov iz jekla“. (31)

(65)

Podobni cilji industrijske politike so razvidni tudi iz načrtovalnih dokumentov drugih provinc, kot so Jiangsu (32), Shandong (33), Shanxi (34) ali Zhejiang (35).

(66)

V zvezi s tem je še en primer učinkovitega usmerjanja kitajske vlade na podlagi načrtov obvestilo partijskega odbora družbe Ansteel Group Co., Ltd., o vestnem preučevanju, razširjanju in udejanjanju duha 20. nacionalnega kongresa partije (36). V obvestilu je navedeno, da bo skupina Ansteel vestno izvajala usmeritvene načrte in jih podrobneje predstavila članom partije, strankarskemu jedru in zaposlenim v celotni skupini.

(67)

V zvezi z možnostjo kitajske vlade, da s prisotnostjo države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom/partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v preiskovanem sektorju. Na primer, predsednik skupine Zhejiang International Trade Group, ki nadzoruje družbo Zhejiang Metals & Minerals Holdings Co., proizvajalko in izvoznico vijakov brez glave, je tudi sekretar partijskega odbora (37). Vendar je sektor, kot je bilo ugotovljeno v preiskavi v zvezi s pritrdilnimi elementi, zelo razdrobljen in večinoma obsega MSP, zato Komisija ni mogla najti obsežnih informacij o posameznih proizvajalcih. Osebne povezave med proizvajalci izdelka v preiskavi in KKP so bile ugotovljene na ravni industrijskih združenj. Združenja industrije pritrdilnih elementov poudarjajo svojo povezavo s KKP. V statutu združenja industrije pritrdilnih elementov Ningbo se na primer zahteva naslednje: „Predsednik, podpredsednik in generalni sekretar združenja morajo izpolnjevati naslednje pogoje: (1) upoštevati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (38).

(68)

Poleg tega, ker izdelek v preiskavi predstavlja podsektor sektorja jekla, so razpoložljive informacije o proizvajalcih jekla ustrezne tudi za ta izdelek.

(69)

Na primer, predsednik upravnega odbora in generalni direktor družbe Baoshan Iron & Steel Ltd., proizvajalke izdelkov iz jekla, katere obvladujoči delničar je skupina Baowu Steel, opravljata tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora oziroma namestnika sekretarja (39). Tudi predsednik upravnega odbora skupine Wuhan Iron & Steel, ki je prav tako pod nadzorom skupine Baowu Steel, je sekretar partijskega odbora (40). Poleg tega je „skupina Wuhan Iron & Steel leta 2022 izvedla deseto centralizirano študijo in razpravo študijske skupine partijskega odbora za teorijo, da bi prenesla in preučila duh osrednje gospodarske delovne konference ter spodbujala izvajanje odločitev in ureditev 20. nacionalnega kongresa partije in duha osrednje gospodarske delovne konference v skupini Wuhan Iron & Steel. Generalni predstavnik sedeža družbe China Baowu Wuhan, sekretar partijskega odbora in predsednik skupine Wuhan Iron & Steel so predsedovali srečanju ter predstavili zahteve za izvajanje zahtev centralnega komiteja partije, partijskega odbora province Hubei in partijskega odbora družbe China Baowu ter nadaljnje izvajanje duha osrednje gospodarske delovne konference“ (41).

(70)

Poleg tega je predsednik upravnega odbora družbe Baotou Steel Union, ki je del skupine Baotou Steel, tudi sekretar partijskega odbora družbe. Podobno sta izvršni direktor družbe Baotou Steel Union in predsednik sindikata družbe namestnika partijskega sekretarja (42). Nazadnje, v skupini Shougang je predsednik upravnega odbora sekretar partijskega odbora, izvršni direktor pa namestnik sekretarja partijskega odbora družbe (43).

(71)

Industrijsko združenje za zadevni izdelek je del (44) kitajskega industrijskega združenja za splošne dele strojev (45) („CMGPIA“). CMGPIA v členu 3 svojega statuta navaja, da organizacija „v skladu z določbami ustave Komunistične partije Kitajske ustanavlja organizacije Komunistične partije Kitajske za izvajanje partijskih dejavnosti in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijskih organizacij. Subjekt, pristojen za registracijo in upravljanje tega združenja, je ministrstvo za civilne zadeve Ljudske republike Kitajske, subjekt, pristojen za krepitev partije, pa je partijski odbor komisije SASAC“ ter da „sprejema poslovne usmeritve in nadzor, ki ga izvajajo subjekti, pristojni za registracijo in upravljanje, subjekti, pristojni za krepitev partije, in oddelki za upravljanje industrije“ (46).

(72)

V sektorju železa in jekla so vzpostavljene tudi druge diskriminatorne politike, ki dajejo prednost domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe in ki se na splošno uporabljajo za izdelek v preiskavi, saj je industrija vijakov brez glave podsektor jeklarskega sektorja. Poleg tega, kot je bilo ugotovljeno v preiskavi v zvezi s pritrdilnimi elementi, je industrija pritrdilnih elementov v obvestilu ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o izdaji kataloga smernic za promocijo in uporabo prve (skupine) pomembne tehnične opreme (izdaja iz leta 2019) (47) ter v katalogu smernic za prestrukturiranje industrije (nacionalna komisija za razvoj in reforme, 2019) (48) navedena kot spodbujana industrija.

(73)

Poleg navedenih dokumentov na centralni ravni obstajajo tudi številni usmerjevalni dokumenti na lokalni, provincialni ali občinski ravni, ki usmerjajo in podpirajo razvoj industrije pritrdilnih elementov. Na primer, v politikah spodbud za industrijo pritrdilnih elementov v okrožju Haiyan iz leta 2019 je predvideno: „Haiyan je ‚prestolnica pritrdilnih‘ elementov, industrija pritrdilnih elementov pa je ena od pomembnih tradicionalnih industrij v okrožju Haiyan. […] Da bi […] spodbudili inovativnost in razvoj industrije pritrdilnih elementov v našem okrožju, smo pred kratkim izdali Triletno politiko posebnih ukrepov za digitalizacijo in pametno preobrazbo industrije pritrdilnih elementov v okrožju Haiyan. Področje uporabe povezanih posebnih skladov zajema družbe, ki izvajajo digitalno in pametno preobrazbo v industriji pritrdilnih elementov“ (49).

(74)

Kitajska vlada jeklarsko industrijo vedno obravnava kot ključno (50). To se potrjuje v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih o tem sektorju, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta predvidela preoblikovanje in posodobitev ter optimizacijo in strukturno prilagoditev jeklarske industrije (51). Podobno je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, ki velja tudi za jeklarsko industrijo, ta sektor označen kot „temelj realnega gospodarstva“ in „ključno področje, ki predstavlja mednarodno konkurenčno prednost Kitajske“, pri čemer načrt vključuje številne cilje in delovne metode, ki bodo spodbujali razvoj sektorja v obdobju 2021–2025, kot so tehnološka posodobitev, izboljšanje strukture sektorja (tudi z nadaljnjo koncentracijo družb) ali digitalna preobrazba (52).

(75)

Poleg tega navedeni delovni načrt za stabilno rast jeklarske industrije (glej uvodno izjavo 61) kaže, kako je osredotočenost kitajskih organov na ta sektor umeščena v širši okvir kitajske vlade za usmerjanje kitajskega gospodarstva: „[p]odpirati jeklarska podjetja, da natančno upoštevajo potrebe nove infrastrukture, nove urbanizacije, oživitve podeželja in nastajajočih industrij, da v različnih regijah združujejo velike inženirske projekte, povezane s 14. petletnim načrtom, in si po najboljših močeh prizadevajo za zagotovitev oskrbe z jeklom. Vzpostaviti in poglobiti mehanizme sodelovanja višje in nižje v verigi med jeklarskim sektorjem in ključnimi sektorji, ki uporabljajo jeklo, kot so ladjedelništvo, promet, gradbeništvo, energetika, avtomobili, gospodinjski aparati, kmetijski stroji in težka oprema, izvajati dejavnosti združevanja proizvodnje in povpraševanja ter dejavno širiti področja uporabe jekla“ (53).

(76)

Na lokalni ravni, na primer v provinci Shandong, kjer ima sedež družba Shandong Juning Machinery Co. Ltd, 14. petletni načrt za razvoj železarske in jeklarske industrije (54) določa naslednje: „Jeklo za gradbene stroje: Podpreti našo provinco pri razvoju iz pomembnejše province na področju gradbenih strojev v močno razvito provinco na področju gradbenih strojev, osredotočiti se na razvoj zelenih in okolju prijaznih jekel za gradbene stroje, ki so visoke čistosti, odlične učinkovitosti pri nizkih temperaturah, stabilne trdnosti in se lahko režejo, pospešiti raziskave in razvoj na področju jekla za gradbene stroje visoke trdnosti […], zadovoljiti razvojne potrebe na področju sodobnih gradbenih strojev z visoko močjo in nizko mrtvo težo ter uresničiti postopno posodobitev industrije strank nižje v prodajni verigi ter celovit in zdrav razvoj industrijskega ekosistema za proizvodnjo gradbenih strojev.“

(77)

Poleg navedenega je bilo v preiskavi v zvezi s pritrdilnimi elementi ugotovljeno, da so proizvajalci pritrdilnih elementov tudi prejemniki državnih subvencij, kar jasno kaže na interes države v tem sektorju. Komisija je v preiskavi ugotovila, da so bili proizvajalcem pritrdilnih elementov na voljo številni programi finančnih spodbud, vključno s politikami spodbud za industrijo pritrdilnih elementov v okrožju Haiyan iz leta 2019:„Odločno spodbujati digitalno in pametno preobrazbo podjetij, ki proizvajajo pritrdilne elemente: za uporabo digitalnih sistemov upravljanja in programske opreme integriranih kontrolnih naprav bodo dodeljene posebne finančne spodbude glede na leto izvajanja […], podjetjem, ki izvajajo digitalno in pametno preobrazbo (ali nove nakupe) ter nadgrajujejo svojo opremo v letu 2019, pa bo dodeljena enkratna subvencija v višini do 20 % dejanskih naložb v osnovno opremo in največ 2 milijona RMB; v zvezi z izvajanjem v letu 2020 jim bo dodeljena enkratna subvencija v višini do 15 % dejanskih naložb v osnovno opremo in največ 1,5 milijona RMB; v zvezi z izvajanjem v letu 2021 jim bo dodeljena enkratna subvencija v višini do 12 % dejanskih naložb v osnovno opremo in največ 1 milijon RMB” (55).

(78)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo izdelka v preiskavi. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(79)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje stečajnega prava in prava lastninskih razmerij v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v jeklarskem sektorju ne bi vplivala na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(80)

Na izdelek v preiskavi vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 46. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka v preiskavi ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere velja v LRK isti sistem delovnega prava) (56).

(81)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka v preiskavi, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 46. Zgoraj navedeni delovni načrt za stabilno rast (glej uvodno izjavo 61) zelo dobro ponazarja tudi tovrstno poseganje države: „Finančne institucije je treba spodbujati, naj v skladu z načeli obvladovanja tveganja in vzdržnosti poslovanja dejavno zagotavljajo finančne storitve jeklarskim družbam, ki izvajajo združitve in reorganizacije, prilagoditve razporeditve, preobrazbo in nadgradnjo.“ Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(82)

Komisija je tudi opozorila, da so za proizvodnjo izdelka v preiskavi potrebni številni vložki. Ko proizvajalci izdelka v preiskavi kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju / pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(83)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka v preiskavi niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(84)

Skratka, razpoložljivi dokazi so pokazali, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(85)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v dokumentaciji zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(86)

Komisija je prejela pripombe skupine Chinafar v zvezi z obstojem znatnih izkrivljanj na Kitajskem. Vzorčeni proizvajalec izvoznik je trdil, da se trditve o znatnem izkrivljanju ne bi smelo kar sprejeti kot točne in da bi morali preiskovalni organi v skladu s sodno prakso STO za izračun konstruirane normalne vrednosti uporabiti stroške, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Poleg tega bi morala Komisija, tudi če so bila ugotovljena izkrivljanja, vsakega kitajskega izvoznika oceniti posebej, zlasti ob uporabi vzorčenja.

(87)

Komisija je menila, da so določbe člena 2(6a) osnovne uredbe popolnoma skladne z zavezami Evropske unije v okviru STO. Kot je izrecno pojasnil pritožbeni organ STO v zadevi DS473 (57), pravo STO dovoljuje uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. V skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe se normalna vrednost konstruira glede na neizkrivljene stroške in cene, ki izvirajo iz reprezentativne države, ali glede na mednarodno referenčno vrednost le, če je ugotovljeno znatno izkrivljanje, ki vpliva na stroške in cene. V vsakem primeru člen 2(6a), drugi pododstavek, tretja alinea, osnovne uredbe omogoča uporabo domačih stroškov, če se ugotovi, da niso izkrivljeni.

(88)

Komisija je opozorila, da se po ugotovitvi, da zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v državi izvoznici v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici, normalna vrednost v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe za vsakega proizvajalca izvoznika konstruira glede na neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti v primerni reprezentativni državi. Ista določba osnovne uredbe omogoča tudi uporabo domačih stroškov, če se zanesljivo ugotovi, da niso izkrivljeni. V zvezi s tem so imeli proizvajalci izvozniki možnost predložiti dokaze, da njihovi posamezni PSU-stroški in/ali drugi stroški vložkov dejansko niso bili izkrivljeni. Kot je dokazano v izjavah 46 do 84, pa je Komisija ugotovila obstoj izkrivljanj v jeklarski industriji, poleg tega pa ni bilo nobenega trdnega dokaza, da proizvodni dejavniki posameznih proizvajalcev izvoznikov niso bili izkrivljeni. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(89)

Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(90)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(91)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 37 do 39, je Komisija izdala dve obvestili k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti.

(92)

V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih.

(93)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Tajsko kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(94)

Komisija je v prvem obvestilu opredelila Malezijo, Tajsko in Turčijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska, tj. Svetovna banka te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi.

(95)

Po prvem in drugem obvestilu je skupina Chinafar trdila, da bi bilo treba Tajsko izključiti kot potencialno reprezentativno državo, saj njen bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca znaša skoraj polovico kitajskega, zato se Tajska ne more šteti za državo s podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska. Poleg tega je navedla, da je Komisija v prvem obvestilu sama navedla, da „namerava uporabiti države, ki imajo podoben bruto nacionalni dohodek kot Kitajska“, ne da bi omenila kategorijo držav z višjim srednjim dohodkom.

(96)

Komisija lahko pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabi reprezentativno državo, ki je po gospodarski razvitosti podobna državi izvoznici. Osnovna uredba ne vsebuje nobene dodatne zahteve, da bi bilo treba izbrati državo, katere stopnja gospodarske razvitosti je najbližja stopnji, ki jo ima država izvoznica. V teh okoliščinah Komisija uveljavlja svojo diskrecijsko pravico in uporabi države, ki jih Svetovna banka uvršča v isto dohodkovno kategorijo. Ustrezna kategorija Svetovne banke je kategorija držav z višjim srednjim dohodkom, v katero je uvrščena Kitajska. Komisija je v prvem obvestilu jasno navedla, da bo v ta namen uporabila podatkovno zbirko Svetovne banke, kar je v skladu z njeno ustaljeno prakso. Dejstvo, da je BND ali BDP na prebivalca v eni državi morda bližje ravni BND ali BDP na Kitajskem kot v drugih državah, ni dejavnik, ki vpliva na izbiro primerne reprezentativne države. Trditev je bila zato zavrnjena.

(97)

Komisija je v prvem obvestilu predložila informacije o takoj dostopnih finančnih podatkih za družbe, ki proizvajajo širšo kategorijo pritrdilnih elementov, vključno z izdelkom v preiskavi, v Maleziji, na Tajskem in v Turčiji, ter o uvozu surovin v te države za proizvodnjo izdelka v preiskavi.

(98)

Trije vzorčeni proizvajalci izvozniki in združenje EFDA so v svojih pripombah k prvemu obvestilu predlagali Malezijo kot najprimernejšo reprezentativno državo, pritožnik pa je predlagal Turčijo. Za to preiskavo ni bila predlagana nobena druga reprezentativna država.

(99)

Družba Junyue in skupina Chinafar sta trdili, da Turčije ni mogoče šteti za reprezentativno državo, saj so za njeno gospodarstvo značilni visoka inflacija, znatna devalvacija valute in politično vmešavanje, zlasti v zvezi z določitvijo ravni stroškov dela.

(100)

Komisija je navedla, da inflacija in devalvacija valute nista merili, ki se uporabljata za oceno reprezentativnosti države v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, in da če bi izbrala Turčijo kot reprezentativno državo, bi po potrebi prilagodila vrednosti za inflacijo in/ali devalvacijo valute tako, da bi odražale stroške za obdobje preiskave. Poleg tega družbe niso predložile utemeljenih dokazov o obstoju političnega vmešavanja v stroške dela. Zato je to trditev zavrnila.

(101)

Družba Junyue in skupina Chinafar sta trdili, da Tajska in Turčija glede na obseg uvoza iz Ruske federacije (v nadaljnjem besedilu: Rusija) nista primerni reprezentativni državi.

(102)

Komisija je že v prvem obvestilu predložila analizo trendov uvoza iz Rusije od leta 2019 do obdobja preiskave, ki ni pokazala ne znatnih sprememb obsega ne povprečne cene uvoza iz Rusije v obe državi. Zato ni bilo znakov, da so se vzorci izvoza iz Rusije spremenili zaradi sankcij po vseobsežni invaziji na Ukrajino leta 2022, kar bi lahko povzročilo izkrivljanje uvoznih cen v zadevnih dveh državah. Trditev je bila zato zavrnjena.

(103)

Družba Junyue je po prvem obvestilu trdila tudi, da je tajska industrija pritrdilnih elementov, vključno z vijaki, močno specializirana za pritrdilne elemente, ki so namenjeni avtomobilskemu sektorju in niso reprezentativni za izdelek v preiskavi, saj je cena pritrdilnih elementov, ki se uporabljajo v tem sektorju, zaradi zahteve po izpolnjevanju strožjih standardov za izdelke običajno višja. Ob upoštevanju te specializiranosti je družba Junyue trdila, da so se tajski proizvajalci za nekatere proizvodne dejavnike zatekli k uvozu izdelkov posebne kakovosti japonskega porekla, zaradi česar referenčna vrednost ni bila reprezentativna.

(104)

Komisija je na podlagi podatkovne zbirke GTA ocenila japonske izvozne cene glavnih surovin (tj. oznak HS 7213 91 , 7213 99 , 7228 30 , 7227 90 in 7214 99 ). V obdobju preiskave je bila Tajska glavni japonski izvozni trg, saj je predstavljala 21 % celotnega izvoza teh surovin. Drugih pet glavnih namembnih držav za izvoz, razen Kitajske, je skupaj predstavljalo približno 53 % celotnega izvoza teh surovin. Povprečna izvozna cena za Tajsko je bila za 10 % višja kot za preostalih pet glavnih trgov (cena za Tajsko je bila 1,09 EUR/kg, za preostalih pet glavnih držav za izvoz pa 0,90 EUR/kg).

(105)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da je sicer mogoče, da so tajski proizvajalci pritrdilnih elementov uvažali materiale posebne kakovosti iz Japonske, vendar Tajska zaradi tega ni bila izključena kot reprezentativna država. V to preiskavo so bili namreč zajeti tudi nestandardni vijaki, za proizvodnjo katerih se lahko uporabljajo surovine posebne kakovosti. Zato ni bilo mogoče ugotoviti, da so bile japonske izvozne cene za Tajsko nerazumno visoke in nereprezentativne. Komisija je zavrnila trditev iz uvodne izjave 103, da bi bilo treba Tajsko izključiti kot primerno reprezentativno državo.

(106)

Komisija je v drugem obvestilu nadalje analizirala uvoz treh glavnih proizvodnih dejavnikov, ki predstavljajo približno 65 % proizvodnih stroškov (uvrščenih pod oznake HS 7213 91 , 7213 99 in 7228 30 ), v tri potencialne reprezentativne države. Za vse te proizvodne dejavnike je bil uvoz na Tajsko (razen uvoza iz Kitajske in držav iz Priloge 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (59)) največji po količini.

(107)

Za proizvodni dejavnik pod oznako HS 7213 91 je bil celotni uvoz iz neizkrivljenih virov znaten v vseh treh državah, pri čemer je imela Tajska največje količine uvoza iz držav, ki niso Kitajska in države iz Priloge 1 k Uredbi (EU) 2015/755.

(108)

V zvezi s proizvodnim dejavnikom pod oznako HS 7213 99 je tajski uvoz predstavljal daleč največji obseg uvoza, ki je znašal približno 76 000 ton, kar je petkrat več od količine uvoza v Malezijo in Turčijo. Uvoz iz Kitajske in držav iz Priloge 1 k Uredbi (EU) 2015/755 v Malezijo je predstavljal 33 % celotnega uvoza v državo, povprečna uvozna cena iz drugih virov v Malezijo pa je bila podobna uvozni ceni iz Kitajske in držav iz Priloge 1 k Uredbi (EU) 2015/755. Hkrati Tajska in Turčija praktično nista uvažali iz Kitajske in držav iz Priloge 1 k Uredbi (EU) 2015/755. Zato je Komisija menila, da je uvozna cena v Malezijo manj zanesljiva od uvozne cene na Tajsko ali v Turčijo.

(109)

Obseg uvoza izdelkov pod oznako HS 7228 30 na Tajsko je bil daleč največji med tremi državami. Uvoz iz Kitajske in držav iz Priloge 1 k Uredbi (EU) 2015/755 je predstavljal velik delež celotnega uvoza tega proizvodnega dejavnika v vse tri države. Vendar je bila povprečna uvozna cena iz drugih virov v Turčijo primerljiva s ceno iz Kitajske in držav iz Priloge 1 k Uredbi (EU) 2015/755, zato je morda nanjo vplivala kitajska uvozna cena, medtem ko je bila povprečna uvozna cena iz drugih virov na Tajsko ali v Malezijo znatno višja od cene uvoza iz Kitajske. Zato je Komisija menila, da je uvozna cena v Turčijo manj zanesljiva od uvozne cene na Tajsko ali v Malezijo.

(110)

Družba Junyue je predložila revidirane računovodske izkaze za obdobje preiskave za hčerinsko družbo malezijskega proizvajalca, ki ga je Komisija izbrala v prvem obvestilu in ki proizvaja samo pritrdilne elemente (Chin Well Fasteners Co. Sdn. Bhd. (v nadaljnjem besedilu: Chin Well Fasteners). Opredelila je tudi dodatnega proizvajalca v Maleziji, ki proizvaja standardne pritrdilne elemente (Asia Bolts & Nuts Sdn. Bhd.) s takoj razpoložljivimi finančnimi podatki za leto 2023. Zadnjenavedeni je bil izključen, saj je izkazoval dobiček v višini 0,7 %, ki se ni štel za razumen.

(111)

Družba Junyue in skupina Chinafar sta trdili, da finančni podatki tajskih in turških družb, ki jih je Komisija opredelila v prvem obvestilu, niso reprezentativni za izdelek v preiskavi ter kažejo neobičajno visoko stopnjo PSU-stroškov in dobička.

(112)

Po njunem mnenju je to mogoče pojasniti z dejstvom, da izdelki, ki jih proizvajajo te družbe, niso primerljivi z izdelkom v preiskavi, saj so to večinoma visokokakovostni pritrdilni elementi visoke trdnosti za zelo nišne in zelo dobičkonosne trge, kot so letalski, avtomobilski in energetski/petrokemični sektor, zaradi česar so višje kakovosti v primerjavi z izdelkom v preiskavi, proizvedenim na Kitajskem.

(113)

Trdili sta, da to velja tudi za tajsko družbo Thai Meira, Co. Ltd., ki je specializirana za proizvodnjo nestandardnih pritrdilnih elementov za avtomobilsko industrijo. Poleg tega tudi tajske družbe S.J. Screws Co. Ltd. ni mogoče šteti za reprezentativno, saj večinoma proizvaja izdelke, ki ne spadajo v izdelek v preiskavi in vključujejo višje proizvodne stroške, kot so dvižna oprema, jeklene plošče in ribiški industrijski izdelki, ali nestandardne pritrdilne elemente za avtomobilsko industrijo.

(114)

Komisija je navedla, da nekateri vzorčeni kitajski proizvajalci proizvajajo pritrdilne elemente visoke trdnosti in oskrbujejo posebne sektorje, kot so naftna polja na morju in naftovodi. Dejstvo, da so družbe v možnih reprezentativnih državah, specializirane za nekatere segmente, kot so nestandardni vijaki za avtomobilsko industrijo, ki so del izdelka v preiskavi, in/ali proizvajajo le del izdelka v preiskavi, ni razlog za njihovo izključitev. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(115)

Združenje EFDA je navedlo, da Komisija na seznam izbranih družb ni vključila pomembnega turškega proizvajalca Norm Civata Sanaya Ve Ticaret Anonim Sirketi (v nadaljnjem besedilu: Norm Civata).

(116)

Iz podatkov v podatkovni zbirki Orbis je razvidno, da je družba Norm Civata veleprodajna družba, ki združuje več podružnic, njeni finančni podatki pa so na voljo na konsolidirani ravni. Finančni podatki podružnice, ki proizvaja kovine in kovinske izdelke, niso bili na voljo. Zato je Komisija menila, da za namene te preiskave ni primerno uporabiti letnega poročila družbe Norm Civata.

(117)

Združenje EFDA je podvomilo tudi o metodologiji izračuna PSU-stroškov in trdilo, da bi bilo treba finančni dobiček in izgubo odšteti od stroškov poslovanja. Komisija je to trditev zavrnila, saj je njena ustaljena praksa, da finančne stroške vključi v PSU-stroške, da se upoštevajo celotni proizvodni stroški izdelka v preiskavi.

(118)

Komisija je glede na navedeno zainteresirane strani v drugem obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Tajsko kot primerno reprezentativno državo in finančne podatke treh družb (60), da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(119)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Tajske kot reprezentativne države ter zadevnih treh družb kot proizvajalcev v reprezentativni državi.

(120)

Po drugem obvestilu so družba Junyue, skupina Chinafar in združenje EFDA ponovili svoje trditve, da je iz več razlogov najprimernejša reprezentativna država v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe Malezija in ne Tajska.

(121)

Prvič, trdili so, da družbe v Maleziji proizvajajo predvsem standardne pritrdilne elemente, zato je njihov nabor izdelkov podoben kot pri kitajskih proizvajalcih.

(122)

Drugič, po mnenju družbe Junyue in združenja EFDA ni upravičeno, da se je Komisija osredotočila le na obseg uvoza enega samega proizvodnega dejavnika (HS 7213 99 ), da ne bi upoštevala Malezije kot reprezentativne države. Za ta proizvodni dejavnik je kitajski uvoz iz Kitajske predstavljal 33 % celotnega uvoza, kar je primerljivo z uvozom drugih dveh proizvodnih dejavnikov (HS 7213 91 in HS 7228 30 ) na Tajsko.

(123)

Tretjič, družba Junyue je trdila, da podobnost med povprečno ceno kitajskega uvoza in povprečno uvozno ceno iz drugih držav zgolj kaže, da so bile cene uvoženih materialov v bistvu določene po tržnih pogojih.

(124)

Družba Junyue je nadalje trdila, da so podatki Tajske o uvozu zaradi večjega skupnega deleža kitajskega uvoza na Tajsko (43 %) v primerjavi z Malezijo (29 %) in Turčijo (15 %) še bolj zaskrbljujoči.

(125)

V nasprotju s trditvijo družbe Junyue se Komisija ni osredotočila na uvoz enega samega proizvodnega dejavnika, da ne bi upoštevala Malezije kot reprezentativne države. Komisija je analizirala uvoz treh glavnih proizvodnih dejavnikov, ki predstavljajo približno 65 % proizvodnih stroškov (HS 7213 91 , HS 7213 99 in HS 7228 30 ), v tri potencialne reprezentativne države.

(126)

Pri vseh teh proizvodnih dejavnikih je bil uvoz na Tajsko (razen uvoza iz Kitajske in držav iz Priloge 1 k Uredbi (EU) 2015/755) največji po količini. Za oznako HS 7213 91 je bil skupni uvoz iz neizkrivljenih virov znaten v vseh treh državah, pri čemer je imela Tajska največje količine uvoza iz držav, ki niso Kitajska in države iz Priloge 1 k Uredbi (EU) 2015/755.

(127)

Za oznako HS 7213 99 je tajski uvoz predstavljal daleč največji obseg uvoza in je znašal približno 76 000 ton, tj. petkrat več od obsega uvoza v Malezijo in Turčijo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 108, je kitajski uvoz v Malezijo predstavljal 33 % celotnega uvoza v državo, povprečne uvozne cene iz držav, ki niso Kitajska, pa so bile primerljive s kitajskimi cenami, kar kaže, da so morda manj zanesljive.

(128)

Za oznako HS 7228 30 , ki predstavlja 11 % skupnih proizvodnih stroškov, je Komisija glede na obseg uvoza menila, da je Tajska najbolj reprezentativna država, kot je navedeno v uvodni izjavi 109.

(129)

Na tej podlagi je Komisija menila, da je za Tajsko na voljo bolj kakovosten nabor takoj dostopnih podatkov za neizkrivljene uvozne vrednosti, zato je sklenila, da bo Tajsko štela za primerno reprezentativno državo, in je zavrnila trditev družbe Junyue.

(130)

Družba Junyue in skupina Chinafar sta ponovili trditev, da so bile tajske uvozne cene visoke zaradi znatnega uvoza izdelkov posebne kakovosti japonskega porekla, ki ga tajski proizvajalci uporabljajo za posebne namene, zlasti v avtomobilskem sektorju. Družba Junyue je trdila tudi, da je ta trend posledica dejstva, da je več proizvajalcev povezanih z japonskimi družbami in da so od njihovih matičnih družb nabavljali visokokakovostne surovine.

(131)

Družba Junyue je nadalje trdila, da bi bilo treba, če bi se Komisija odločila Tajsko ohraniti kot reprezentativno državo, podatke o uvozu prilagoditi tako, da se japonski uvoz odšteje od celotnega uvoza, saj so njegove cene nerazumno visoke.

(132)

V zvezi s temi trditvami je Komisija ugotovila, da niti družba Junyue niti skupina Chinafar nista predložili nobenih dokazov o obsegu japonskega uvoza surovin, namenjenih za proizvodnjo nestandardnih vijakov za specializirane sektorje, na Tajsko. Prav tako ni bilo dokazov, da so uvoz opravile povezane strani.

(133)

Tudi vzorčena proizvajalca nista predložila nobenih dokazov, da se na Kitajskem niso uporabljali visokokakovostni materiali za proizvodnjo nestandardnih vijakov. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je Kitajska, ki je tretji izvozni trg za Japonsko, iz Japonske uvažala tudi znatne količine surovin.

(134)

Poleg tega je bila normalna vrednost zadevnega izdelka konstruirana na podlagi celotnega uvoza na Tajsko in ne le na podlagi uvoza iz Japonske. Tajski uvoz petih glavnih surovin iz Japonske je predstavljal le približno 17 % celotnega uvoza teh surovin. Na podlagi navedenega sta bili trditvi iz uvodnih izjav 130 in 131 zavrnjeni.

(135)

Družba Junyue in skupina Chinafar sta v svojih pripombah k drugemu obvestilu ponovili svoji stališči, da so malezijske družbe, ki jih je Komisija izbrala v prvem obvestilu, bolj reprezentativne kot tajske družbe, saj so osredotočene predvsem na proizvodnjo izdelka v preiskavi, in da javno dostopni finančni podatki za družbo Chin Well Fasteners ustrezajo obdobju preiskave.

(136)

Nasprotno pa sta ponovno trdili, da dva od treh tajskih proizvajalcev, ki jih je izbrala Komisija, ne proizvajata izdelka v preiskavi. Trdili sta, da družba Thai Meira proizvaja predvsem posebne pritrdilne elemente, družba S. J. Screwthai pa je osredotočena predvsem na izdelke, ki ne ustrezajo zadevnemu izdelku.

(137)

Združenje EFDA je navedlo tudi, da je družba S.J. Screwthai glede na podatkovno zbirko veleprodajna družba in da je Komisija iz istega razloga izključila turško družbo Norm Civata.

(138)

Komisija je pregledala informacije, ki so bile na voljo za družbi na Tajskem, ter na podlagi njunih spletišč in podatkovne zbirke Orbis sklenila: (i) družba S.J. Screws je v navedeni podatkovni zbirki opredeljena kot trgovec na debelo in na drobno. Vendar na podlagi analize spletišča družbe ni bilo mogoče zanesljivo potrditi, ali je dejanski proizvajalec ali trgovec na debelo, zato se je Komisija odločila, da jo izključi iz analize; (ii) družba Thai Meira je med drugim proizvajala izdelke, ki spadajo v obseg izdelka v tej preiskavi, zlasti navojne sornike.

(139)

Skupina Chinafar je trdila tudi, da je imela družba Thai Meira zaradi svoje specializacije za nestandardne pritrdilne elemente za avtomobilski sektor nereprezentativno visok dobiček. Vendar pa družba ni predložila dokazov, da je bila dobičkonosnost prodaje avtomobilskemu sektorju višja od dobičkonosnosti prodaje drugim sektorjem. Trditev je bila zato zavrnjena.

(140)

Združenje EFDA je nadalje opredelilo finančne podatke petih dodatnih družb na Tajskem, ki jih je pridobilo iz podatkovne zbirke Orbis in na katere bi se lahko oprla Komisija: Thai Union Fasteners, MDF Precision, Bangkok Fastenings, Suntorx Enterprise in Tycoon Worldwide Group.

(141)

Komisija je analizirala finančne podatke vseh teh družb in ugotovila, da je skupina Tycoon Worlwide Group v letu 2023 ustvarjala izgubo, dobiček drugih štirih družb (izračunan na podlagi stroškov prodanega blaga) pa je znašal od 0,35 % do 1,31 %, kar se ni štelo za razumno raven dobička. Zato Komisija teh družb ni vključila v svojo analizo.

(142)

V zvezi s pripombo družbe Junyue, da so izbrane malezijske družbe, kot sta družbi Chin Well Fasteners in Tong Heer Fasteners Co. Sdn. Bhd. (v nadaljnjem besedilu: Tong Herr), predstavljale zanesljivejšo in bolj reprezentativno referenčno vrednost, je Komisija ugotovila naslednje:

(143)

Družba Tong Herr, ki je specializirana za proizvodnjo pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla, je del večje skupine, ki vključuje tudi proizvajalca izdelkov za precizijsko litje. Čeprav finančni podatki družbe Tong Herr za leto 2024 še niso bili na voljo, so informacije na ravni skupine (61) pokazale, da je poslovni segment pritrdilnih elementov leta 2024 ustvarjal izgubo, zaradi česar družba ni bila primerna za določitev reprezentativne referenčne vrednosti.

(144)

Kar zadeva družbo Chin Well Fasteners, se njeni finančni podatki sicer res popolnoma ujemajo z obdobjem preiskave, vendar se Komisija ni strinjala s trditvijo družbe Junyue, da je družba Chin Well Fasteners sama predstavljala bolj reprezentativno podlago za določitev PSU-stroškov in stopenj dobička kot izbrane tajske družbe. V skladu z informacijami, ki so na voljo na uradnem spletišču družbe Chin Well Fasteners (62), zadnjenavedena izdeluje izključno vijake z glavo. Čeprav družba s tem ni bila izključena kot morebitni približek za izračune PSU-stroškov in dobička, so tajske družbe zaradi dejstva, da proizvajajo izdelke, ki spadajo v opredelitev izdelka v tem primeru, primernejše.

(145)

Na podlagi zgornje analize se je Komisija odločila, da bo uporabila Tajsko kot primerno reprezentativno državo in finančne podatke dveh družb (63) za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(146)

Pritožnik je po prvem obvestilu trdil, da Tajska in Turčija prekašata Malezijo v smislu njunega skupnega rezultata pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in da je Turčija ratificirala vseh deset temeljnih konvencij MOD o delu. Združenje EFDA je na drugi strani pripomnilo, da dokazi kažejo, da rezultati Tajske in Turčije na področju varstva okolja in človekovih pravic niso tako ugodni v primerjavi z Malezijo.

(147)

Po drugem obvestilu je skupina Chinafar ponovila ugotovitve združenja EFDA, da rezultati Tajske na področju varstva okolja in človekovih pravic niso ugodni v primerjavi z rezultati Malezije.

(148)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Tajska primerna reprezentativna država v tej zadevi, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(149)

Glede na zgornjo analizo Tajska izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(150)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(151)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela uporabila podatke tajske centralne banke (64), za električno energijo podatke tajskega odbora za naložbe (65), za zemeljski plin pa podatke tajskega urada za energetsko politiko in načrtovanje pri ministrstvu za energijo (66).

(152)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi zanemarljivega deleža nekaterih vložkov v skupnih stroških proizvodnje, in sicer pare in vode, te zanemarljive postavke, ki predstavljajo manj kot 2 % skupnih stroškov proizvodnje, ki so jih sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki, združene pod „potrošno blago“. Poleg tega je Komisija sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(153)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki izdelka v preiskavi

(154)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Metodologija je ustrezno pojasnjena v uvodnih izjavah 178 in 179.

(155)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen Kitajske in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 (68).

(156)

Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske v reprezentativno državo, saj je ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu iz Kitajske, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(157)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker so ti stroški predstavljali manj kot 2 % skupnih stroškov proizvodnje in ker vrednost, ki je bila uporabljena zanje, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da jih bo vključila med potrošno blago.

(158)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je navedeno v členu 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, uporabila ustrezne uvozne dajatve reprezentativne države.

(159)

Komisija je stroške prevoza sodelujočega proizvajalca izvoznika za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(160)

Komisija je v prvem obvestilu predložila seznam proizvodnih dejavnikov. Na podlagi informacij, zbranih med preveritvenim obiskom v prostorih proizvajalcev izvoznikov, je bil seznam proizvodnih dejavnikov spremenjen. Izključena je bila žica iz železa in nelegiranega jekla (HS 7217 10 ), ker je Komisija ugotovila, da se ni uporabljala pri proizvodnji izdelka v preiskavi, čeprav je bila prvotno pomotoma navedena v izpolnjenih vprašalnikih.

(161)

Po pripombah zainteresiranih strani k prvemu obvestilu je pritožnik trdil, da bi znatno število uvozov glavnih proizvodnih dejavnikov iz Kitajske verjetno izkrivljalo tržne cene v Maleziji. Trdil je tudi, da so bile cene električne energije v Maleziji močno subvencionirane, pri čemer je kot dokaz predložil članek v reviji, ki se osredotoča na vpliv na domače uporabnike.

(162)

Skupina Chianafar je v svojih pripombah k drugemu obvestilu trdila, da cene niso nereprezentativne za namene člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe samo zaradi obstoja subvencioniranja.

(163)

Ker je bilo ugotovljeno, da se Tajska na tej stopnji šteje za primerno reprezentativno državo v smislu člena 2(6a), točka (a), so bile te trditve zavrnjene.

(164)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za delo uporabila zadnje razpoložljive statistične podatke, ki jih je objavila tajska centralna banka (69). Tajska centralna banka je za vsako četrtletje predložila podatke o povprečnih mesečnih plačah na Tajskem v proizvodnem sektorju za obdobje preiskave. Ti so bili prilagojeni tako, da vključujejo prispevke za socialno varnost, ki jih plača delodajalec (70).

(165)

Informacije o opravljenih urah v statističnih podatkih, ki jih je objavila tajska centralna banka, niso bile na voljo, zato je Komisija uporabila informacije o opravljenih urah na teden na Tajskem, kot so na voljo v podatkovni zbirki statističnih podatkov o delovni sili Mednarodne organizacije dela (71).

(166)

Zato je Komisija stroške dela na uro na Tajskem izračunala tako, da je letne stroške dela delila z letnimi opravljenimi urami.

(167)

Po drugem obvestilu sta družba Junyue in skupina Chinafar trdili, da bi morala Komisija za izračun referenčne vrednosti za delo namesto podatkov MOD uporabiti dejanske opravljene ure kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(168)

Po njunem mnenju je to upravičeno, saj se s členom 2(6a) osnovne uredbe prepoveduje le uporaba podatkov v zvezi s cenami in stroški v državah izvoznicah, informacije, ki niso povezane s cenami, pa se ne bi smele samodejno izključiti.

(169)

Komisija je navedla, da je uporabila dejansko opravljene ure kitajskih proizvajalcev izvoznikov in jih kot del izračuna normalne vrednosti pomnožila z ustreznimi stroški na Tajskem. Namen metodologije je bil ponovno izračunati, kolikšen bi bil strošek za te opravljene ure v reprezentativni državi. Stroški dela na Tajskem bi bili nujno razmerje med skupnimi stroški dela in skupnim številom ur dela na Tajskem. Trditev je bila zato zavrnjena.

(170)

V drugem obvestilu je Komisija navedla, da namerava uporabiti ceno električne energije za poslovna, industrijska in državna podjetja, ki jo je objavil tajski odbor za naložbe (72), pri čemer je za izračun referenčne vrednosti za električno energijo uporabila tarifo glede na čas porabe – velike splošne storitve, raven napetosti pod 22 kV.

(171)

Ta dajatev za energijo se od leta 2018 ni spremenila in se mesečno posodablja z uporabo doplačila v obliki prilagodljive cene električne energije (Ft). Stroški električne energije, zaračunani za vsak mesec, se zato izračunajo kot:

(172)

Komisija je po drugem obvestilu določila referenčno vrednost za električno energijo za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na podlagi zadevne konične in zunajkonične porabe. Dobljena poraba je bila dodeljena koničnim in zunajkoničnim tarifam.

(173)

Poleg tega se je Komisija odločila, da bo v referenčno ceno električne energije vključila ceno odjema in strošek storitve, da bi v celoti odražala stroške električne energije v reprezentativni državi. Strošek storitve je bil izražen kot fiksni znesek na mesec, medtem ko je bila cena odjema določena v kW na podlagi konservativnega izračuna odjema električne energije. To je bilo določeno tako, da se je skupna energija, porabljena v konicah, delila s številom proizvodnih ur. Tehtana povprečna stopnja za konično in zunajkonično porabo je bila določena kot ustrezna referenčna vrednost za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika.

(174)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da bo davek na dodano vrednost (DDV) odštela od cen električne energije. Vendar je po nadaljnji preiskavi ugotovila, da so bile cene električne energije na Tajskem navedene brez DDV.

(175)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za zemeljski plin uporabila cene, ki jih je objavil urad za energetsko politiko in načrtovanje pri ministrstvu za energijo (74), in sicer preglednico 7.2-4, v kateri je prikazana končna poraba energije na prebivalca. Komisija je kot referenčno vrednost uporabila povprečje podatkov iz preglednice za leti 2023 in 2024.

(176)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za stranske proizvode uporabila razmerje med vrednostjo stranskih proizvodov in vrednostjo prvotne surovine, kot je evidentirana v računovodskem sistemu proizvajalcev izvoznikov, ter to razmerje uporabila za referenčno vrednost, pridobljeno iz podatkovne zbirke GTA.

(177)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(178)

Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(179)

Komisija je neizkrivljen in razumen znesek PSU-stroškov in dobička na ravni trgovanja franko tovarna določila na podlagi finančnih podatkov za leto 2023 za družbi Sanwa Iron (Thailand) Company Ltd. in Thai Meira Co. Ltd., kot so bili pridobljeni iz podatkovne zbirke Orbis.

(180)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(181)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje porabe so bile preverjene med preverjanjem. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi.

(182)

Ko so bili določeni neizkrivljeni stroški proizvodnje, je Komisija uporabila splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček, kot so navedeni v uvodnih izjavah 178 in 179.

(183)

PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 8 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 21,2 %.

(184)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(185)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so izdelke izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam.

(186)

Izvozna cena je bila cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(187)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) pobotali nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(188)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 180, je bila normalna vrednost določena na ravni franko tovarna, zato prilagoditve niso bile potrebne.

(189)

Družba Junyue je v svojih pripombah k drugemu obvestilu trdila, da bi lahko metodologija, ki jo je Komisija uporabila za določitev razmerja PSU-stroškov, povzročila nepošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, saj so PSU-stroški, uporabljeni za konstruiranje normalne vrednosti, verjetno vključevali stroške, ki so podobni stroškom družbe Junyue, ki bi jih Komisija odštela pri določitvi izvozne cene franko tovarna.

(190)

Družba Junyue je trdila, da mora Komisija zagotoviti podrobno razčlenitev PSU-stroškov, da se prepreči prekrivanje s stroški, ki so že bili odšteti od izvozne cene. Če taka podrobna razčlenitev ni na voljo, Komisija ne bi smela prilagoditi izvozne cene.

(191)

Družba Junyue se je sklicevala na sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-762/20, Sinopec (75), ki je v postopku pritožbe (76) in v kateri se obravnava ta točka prilagoditve izvozne cene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, kadar je normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(192)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 187, se je Komisija odločila za primerjavo izvozne cene in normalne vrednosti na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 180, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato niso bile potrebne prilagoditve za vrnitev normalne vrednosti na raven franko tovarna.

(193)

V sodbi v zadevi CCCME, ki je bila izrečena po izreku sodbe v zadevi Sinopec, je Splošno sodišče najprej opozorilo, da mora v skladu s sodno prakso stran, ki zahteva prilagoditve na podlagi člena 2(10) osnovne uredbe, da bi bili normalna vrednost in izvozna cena primerljivi za namene določitve stopnje dampinga, dokazati, da je njen zahtevek utemeljen. Dokazno breme, da je treba izvesti specifične prilagoditve iz člena 2(10), točke (a) do (k), osnovne uredbe, nosijo tisti, ki se želijo nanje sklicevati (77). Iz tega sledi, da morajo v tem primeru, tako kot v tej preiskavi, zainteresirane strani v skladu s to sodno prakso dokazati potrebo po prilagoditvi, ki se zahteva v podporo dokazom, ki so jih predložile med preiskavo (78).

(194)

Splošno sodišče je nato menilo, da je treba opozoriti, da čeprav se lahko izkaže, da je praksa uporabe prilagoditev v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe potrebna za upoštevanje razlik med izvozno ceno in normalno vrednostjo, ki vplivajo na njuno primerljivost, takih odbitkov ni mogoče izvesti za vrednost, ki je bila konstruirana in torej ni dejanska. Na to vrednost na splošno ne vplivajo dejavniki, ki bi lahko škodovali njeni primerljivosti, ker je bila umetno določena (79). Poleg tega je, tako kot v zadevi CCCME, v obravnavani zadevi konstruiranje normalne vrednosti glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna vključevalo razumen znesek PSU-stroškov in ni bilo razpoložljivih informacij, ki bi kazale, da so PSU-stroški dveh tajskih družb vključevali stroške prevoza za dostavo strankam. Posledično je Komisija ob upoštevanju svoje diskrecijske pravice pri uporabi člena 2(10) osnovne uredbe (80) pri svojem pristopu upoštevala najnovejšo sodno prakso v zvezi z neutemeljenimi trditvami, da zneski za PSU-stroške, uporabljeni pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), za katere Komisija meni, da so razumni za raven trgovanja franko tovarna, vsebujejo stroške prevoza. Trditev je bila zato zavrnjena.

(195)

Da bi se izvozna cena vrnila na raven franko tovarna, so bile izvedene prilagoditve za: prevoz, zavarovanje, manipuliranje, natovarjanje, pakiranje in popuste.

(196)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita in bančni stroški.

(197)

V zvezi s prilagoditvijo izvozne cene za provizije je Komisija ugotovila, da je povezana družba, vključena v transakcije, opravljala funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizij, pri čemer je uporabljala osebje proizvajalca izvoznika. Zato je bila prilagoditev za provizijo konstruirana na podlagi PSU-stroškov povezane družbe, deleža PSU-stroškov proizvajalca izvoznika, povezanega s funkcijami povezane družbe, in nominalnega dobička.

(198)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(199)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(200)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila stopnja dampinga določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(201)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 67,4 %.

(202)

Za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata.

(203)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal 100 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisiji zdelo primerno, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni individualno preučene sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(204)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(205)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo 42 znanih proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(206)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 50 466 ton. Komisija je to količino določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili pritožnik in vzorčeni proizvajalci Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali približno 14 % ocenjene celotne proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(207)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije in uvoz zadevnega izdelka, kot sta navedena v podatkih Eurostata. Vir informacij so bili odgovor pritožnika na makro vprašalnik in uradni podatki Eurostata.

(208)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (enota)

(209)

Potrošnja Unije se je leta 2022 nekoliko povečala (+3 % od leta 2021), nato pa se je leta 2023 zmanjšala za 13 %, pri čemer je raven v obdobju preiskave ostala 13 % pod ravnjo iz leta 2021.

(210)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi obsega uvoza in celotne potrošnje Unije.

(211)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(212)

Obseg uvoza iz Kitajske se je v absolutnem smislu na splošno povečal za 5 795 ton, kar ustreza 5-odstotnemu povečanju v obravnavanem obdobju. Leta 2022 se je uvoz v primerjavi s predhodnim letom znatno povečal, in sicer za 13 %. Leta 2023 se je uvoz v primerjavi z letom 2021 zmanjšal za 4 % zaradi zmanjšanja skupnega evropskega povpraševanja. To zmanjšanje je bilo le začasno, saj se je v obdobju preiskave uvoz povečal za več kot 10 000 ton v primerjavi z letom 2023, čeprav je bilo povpraševanje v Uniji v navedenem obdobju še naprej majhno.

(213)

Glede na zmanjšanje potrošnje Unije za 13 % v obravnavanem obdobju se je tržni delež kitajskega uvoza v Uniji med letom 2021 in obdobjem preiskave stalno povečeval. Z 51 % leta 2021 se je v obdobju preiskave povečal na 61 %, s čimer je industriji Unije in drugim tretjim državam odvzel več kot 10 odstotnih točk tržnega deleža.

(214)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki in vzorčeni proizvajalci Unije.

(215)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(216)

Kitajske uvozne cene so se leta 2022 najprej zvišale za 28 %, nato so se leta 2023 znižale za enak odstotek, v obdobju preiskave pa še dodatno za 7 %. Na splošno so se kitajske uvozne cene v obravnavanem obdobju znižale za 7 %, in sicer s 1 307 EUR na tono v letu 2021 na 1 213 EUR na tono v obdobju preiskave.

(217)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(218)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. V zvezi z uvozom iz zadevne države na trg Unije se je za velik delež uvoženega izdelka (med 75 % in 90 %) pokazala tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je znašala med 59 % in 64 %.

(219)

Poleg nelojalnega nižanja prodajnih cen je bilo prisotno tudi znatno oviranje dviga cen v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Zaradi znatnega pritiska na cene, ki ga je povzročil dampinški uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov po nizkih cenah, industrija Unije v celotnem obdobju preiskave ni mogla zvišati cen v skladu s spremembami proizvodnih stroškov in doseči razumne ravni dobička, kot je prikazano v preglednici 8 v nadaljevanju. Znatno oviranje dviga cen potrjuje nelojalno nižanje ciljnih cen, ki je bilo ugotovljeno na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(220)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(221)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(222)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi preverjenih podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi preverjenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(223)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(224)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(225)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(226)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje stalno zmanjševal in se v celoti zmanjšal za 27 %.

(227)

Proizvodna zmogljivost je na splošno ostala stabilna in se je v obdobju preiskave le nekoliko zmanjšala, in sicer za 1 %.

(228)

Izkoriščenost zmogljivosti, ki je bila že na začetku obravnavanega obdobja zelo majhna, se je v tem obdobju dodatno zmanjšala, in sicer z 20 % leta 2021 na 15 % v obdobju preiskave. To je bilo posledica zmanjšanja obsega proizvodnje na enakovrednih ravneh proizvodne zmogljivosti.

(229)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(230)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 28 %, kar je bilo znatno več od zmanjšanja potrošnje, ki je v istem obdobju upadla za 13 % (tj. več kot dvakratni upad). Hkrati se je tržni delež industrije Unije zmanjšal z 31 % v letu 2021 na 25 % v obdobju preiskave, tj. za 6 odstotnih točk.

(231)

V okviru zmanjševanja potrošnje se ni zmanjšal le obseg prodaje s strani industrije Unije v Uniji, ampak tudi njen tržni delež, medtem ko se je kitajski uvoz z vidika obsega prodaje in tržnega deleža v Uniji na splošno povečal.

(232)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(233)

Zaposlenost v industriji Unije se je med letoma 2021 in 2022 povečala na ravni pred pandemijo COVID-19, vendar se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala zaradi zmanjšanja proizvodnje in prodaje. V obdobju preiskave je prišlo do 6-odstotnega zmanjšanja v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja, pri čemer ni bila upoštevana nobena posredna zaposlitev.

(234)

Tudi produktivnost na zaposlenega se je znatno zmanjšala, pri čemer je sledila podobnemu trendu kot upad proizvodnje. Leta 2022 se je poslabšala. Stanje se je leta 2023 in v obdobju preiskave znatno poslabšalo. V primerjavi z letom 2021 je skupno zmanjšanje znašalo 23 %.

(235)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten.

(236)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(237)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(238)

Proizvodni stroški na enoto v Uniji so se od leta 2021 znatno zvišali. Med letoma 2021 in 2022 so se zvišali za 32 %, leta 2023 so se dodatno zvišali, v obdobju preiskave pa so se nekoliko znižali. Skupno so se v primerjavi z letom 2021 zvišali za 46 %. To je sledilo izrazitemu zvišanju stroškov dela (81) in cen surovin (82) ter je bilo posledica izbruha ruske vojne proti Ukrajini, ki je povzročila znaten dvig inflacije v Uniji, motnje v dobavni verigi in znatno zvišanje stroškov surovin v Uniji.

(239)

Povprečna prodajna cena na enoto je kazala podoben trend. Do leta 2022–2023 se je prodajna cena zvišala za 41 %. Vendar se je v obdobju preiskave cena na enoto v primerjavi z letom 2023 znižala, čeprav je na splošno ostala za 34 % višja kot leta 2021.

(240)

Dejstvo, da se je povprečna prodajna cena na enoto na splošno zvišala za 34 %, proizvodni stroški na enoto pa so se v istem obdobju zvišali za 46 %, kaže, da industrija Unije ni mogla v celoti absorbirati naraščajočih proizvodnih stroškov. Povedano drugače, zaradi vse večjega obsega dampinškega uvoza iz Kitajske na trg Unije proizvajalci Unije niso mogli dvigniti cen na vzdržno raven in tako pokrili višje proizvodne stroške. Te razmere so močno vplivale na finančno uspešnost industrije Unije.

(241)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(242)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 9 %.

(243)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(244)

Raven končnih zalog se je leta 2022 v primerjavi z letom prej po zmanjšanju prodaje zvišala za 16 %. Proizvajalci Unije so si do leta 2023 in v celotnem obdobju preiskave zaradi upadanja prodaje in proizvodnje očitno prizadevali, da bi prilagodili ravni zalog. Leta 2023 so se ravni zalog vrnile na izhodiščne vrednosti, v obdobju preiskave pa so bila ugotovljena nadaljnja zmanjšanja. Skupne končne zaloge so se v zadevnem obdobju zmanjšale za 25 %.

(245)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(246)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost je bila na začetku obravnavanega obdobja leta 2021 (83) in 2022 pozitivna. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Unije znatno zmanjšala, in sicer s približno 1 % v obdobju 2021–2022 na –5 % leta 2023 in nato na –10 % v obdobju preiskave. Dejstvo, da je morala industrija Unije v obdobju preiskave poslovati z 10-odstotnimi izgubami, je mogoče pojasniti s povečano konkurenco kitajskega izvoza po dampinških cenah, zaradi česar je morala industrija Unije v obdobju naraščajočih proizvodnih stroškov svoje cene znižati na ravni, ki ustvarjajo izgubo, kot je pojasnjeno v oddelku 4.5.3.1.

(247)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Nevzdržne stopnje dobička industrije Unije, kot je pojasnjeno zgoraj, so se odražale tudi v negativnem denarnem toku v skoraj celotnem obdobju, ki se je v obdobju preiskave še poslabšal in presegel –2 milijona EUR, kar ustreza približno 15 % vrednosti prodaje v obdobju preiskave.

(248)

Naložbe v vzdrževanje in zamenjavo so se v obdobju 2021–2023 povečale, v obdobju preiskave pa so se znatno zmanjšale, podobno kot drugi glavni kazalniki škode. Skupne naložbe so se od začetka do konca obravnavanega obdobja zmanjšale za tretjino.

(249)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb industrije Unije se je zmanjšala s 6 % leta 2021 na –27 % v obdobju preiskave.

(250)

Znatno zmanjšanje dobičkonosnosti, neto denarnega toka in donosnosti naložb je močno vplivalo na zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala.

(251)

Trend vseh glavnih kazalnikov škode v obravnavanem obdobju je bil negativen. Obseg proizvodnje industrije Unije se je zmanjšal za 27 %, njen obseg prodaje pa za 28 %. Industrija Unije je izgubila tudi tržni delež, ki se je z 31 % leta 2021 zmanjšal na 25 % v obdobju preiskave. Nasprotno se je tržni delež kitajskega uvoza v Unijo v istem obdobju povečal za 10 odstotnih točk; leta 2021 je znašal 51 %, v obdobju preiskave pa se je povečal na 61 %. To je bilo doseženo kljub 13-odstotnemu zmanjšanju potrošnje Unije v obravnavanem obdobju.

(252)

Dobičkonosnost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala s približno 1 % v obdobju 2021–2022 na –5 % v letu 2023, v obdobju preiskave pa se je še dodatno zmanjšala, in sicer na –10 %, kar očitno ni vzdržno. Podoben trend zmanjševanja je bil ugotovljen za produktivnost industrije Unije (23-odstotno zmanjšanje), njeno zaposlenost (6-odstotno zmanjšanje), naložbe (31-odstotno zmanjšanje), donosnost naložb in denarni tok; vsi ti kazalniki so se v obravnavanem obdobju zmanjšali.

(253)

Industrija Unije izgubljenega obsega prodaje na trgu Unije ni mogla nadomestiti s povečanim izvozom, saj je ta predstavljal le približno 8 % celotne proizvodnje industrije in se je postopoma zmanjševal, kot je navedeno v oddelku 5.4 v nadaljevanju.

(254)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(255)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz držav, ki niso Kitajska, izvozna učinkovitost industrije Unije, zmanjšanje potrošnje in zvišanje stroškov.

(256)

Komisija je preučila, ali obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. V obravnavanem obdobju se je uvoz dampinškega podobnega izdelka iz Kitajske kljub zmanjšanju potrošnje Unije povečal za 5 %.

(257)

Cene kitajskega uvoza, ki so se v obravnavanem obdobju znižale za 7 %, so skupaj s proizvodnimi stroški industrije Unije, ki so se v istem obdobju znatno zvišali, in sicer za 46 %, prispevale k temu, da se je tržni delež kitajskega uvoza v Unijo povečal za 21 %. To je povzročilo škodo industriji Unije, saj se je njen obseg prodaje znatno zmanjšal, in sicer za 28 %, njen tržni delež pa se je zmanjšal za 18 %. Hkrati se je tudi dobičkonosnost industrije Unije znatno zmanjšala na nevzdržno raven (v obdobju preiskave je poslovala z 10-odstotnimi izgubami).

(258)

Zaradi tako velike razlike med povprečno ceno dampinškega uvoženega izdelka iz Kitajske in povprečno ceno podobnega izdelka industrije Unije (1 213 EUR/tono v primerjavi s 1 833 EUR/tono) zadnjenavedena ni mogla zvišati svojih cen, da bi odražale višje proizvodne stroške, in tako ohraniti dobičkonosnosti.

(259)

Komisija je preučila, ali so na stanje industrije Unije poleg dampinškega uvoza iz Kitajske vplivali tudi drugi dejavniki škode, vendar ni ugotovila nobenih drugih dejavnikov, ki bi lahko znatno vplivali na škodljive razmere za industrijo Unije.

(260)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(261)

Uvoz iz drugih tretjih držav je bil predvsem iz Združenega kraljestva, Tajvana in Turčije. Celotni obseg uvoza iz vseh tretjih držav, razen iz Kitajske, se je med letom 2021 in obdobjem preiskave zmanjšal za 38 %, in sicer z 39 374 ton na približno 24 410 ton.

(262)

Tržni delež vseh tretjih držav razen Kitajske se je zmanjšal z 19 % leta 2021 na 13 % v obdobju preiskave.

(263)

Na splošno so se povprečne uvozne cene drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 59 % in so bile v povprečju znatno višje od cen uvoza iz Kitajske, ki so se v obravnavanem obdobju znižale za 7 %. V obdobju preiskave je povprečna uvozna cena drugih tretjih držav razen Kitajske znašala 4 368 EUR/tono, povprečna uvozna cena iz Kitajske pa 1 213 EUR/tono.

(264)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da uvoz iz drugih tretjih držav ni povzročil znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(265)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(266)

V obravnavanem obdobju se je obseg izvoza industrije Unije na splošno zmanjšal za 20 %. Ta trend je podoben negativnemu trendu prodaje proizvajalcev Unije v Uniji, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala še bolj kot njihov obseg izvoza, tj. za 28 %. Podoben je tudi negativnemu trendu zmanjšanega tržnega deleža proizvajalcev Unije v Uniji, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 18 %.

(267)

V obravnavanem obdobju se je znižala tudi povprečna izvozna cena proizvajalcev Unije, in sicer za 6 %. Treba je opozoriti, da izvoz predstavlja 9 % celotne prodaje industrije Unije. Zato je bilo ugotovljeno, da je učinek upada prodaje na škodo industrije Unije omejen, in čeprav je glede na zadevni obseg morda nekoliko prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, ni mogel zmanjšati vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(268)

Trg Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 13 %. To zmanjšanje je bilo posledica več medsebojno povezanih dejavnikov: rast evropskega gospodarstva je bila v letu 2023 počasnejša v primerjavi s prejšnjim letom (BDP Unije se je v letu 2023 povečal za 0,4 % v primerjavi s 3,5 % v letu 2022), pri čemer se je potrošnja jekla vidno zmanjšala za 6,3 % (84). Ta upad je prizadel različne sektorje, vključno z gradbeništvom in proizvodnjo, ki sta glavna potrošnika industrijskih izdelkov, kot so vijaki. K zmanjšanju industrijske proizvodnje in oslabljenemu povpraševanju v vseh sektorjih so prispevale tudi visoke cene energije in negotovost na energetskem trgu (85). V običajnih konkurenčnih pogojih bi se na takem vse manjšem trgu obseg prodaje vseh udeležencev na trgu zmanjšal bolj ali manj enako. Vendar je v tem primeru Kitajska v obravnavanem obdobju pridobila dodatnih 10 odstotnih točk tržnega deleža na trgu Unije v škodo industrije Unije in drugih držav uvoznic (ki so izgubile 5,4 odstotne točke tržnega deleža). Zato ni bilo ugotovljeno, da bi krčenje gospodarstva na trgu Unije v tem primeru povzročilo znatno škodo industriji Unije.

(269)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 238 zgoraj, so se proizvodni stroški na enoto v Uniji v obravnavanem obdobju znatno zvišali (za 46 %). Kljub temu so lahko proizvajalci Unije leta 2022 v odziv na naraščajoče proizvodne stroške zvišali prodajne cene, kar jim je omogočilo, da so ta zvišanja delno izravnali in dosegli določeno stopnjo dobičkonosnosti. Vendar se je dobičkonosnost proizvajalcev Unije v obdobju preiskave kljub rahlemu znižanju proizvodnih stroškov močno zmanjšala in dosegla precej negativne ravni. To poslabšanje jasno kaže na znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Prisotnost dampinškega uvoza proizvajalcem Unije ne bi smela preprečiti, da svoje cene prilagodijo zvišanim proizvodnim stroškom. V okoliščinah, v katerih je vse večji obseg dampinškega uvoza močno oviral dvig cen proizvajalcev Unije, medtem ko so proizvodni stroški ostali visoki, posledičnega zmanjšanja dobičkonosnosti ni mogoče pripisati notranji neučinkovitosti ali slabemu upravljanju trga. Nasprotno, to je neposredna posledica škodljivih učinkov dampinškega uvoza.

(270)

Analiza škode je pokazala, da je kitajski uvoz v obravnavanem obdobju oviral dvig tržne cene Unije. Znatno povečanje dampinškega uvoza iz Kitajske in oviranje dviga cen, kot sta pojasnjena v uvodni izjavi 219, v drugi polovici obdobja preiskave sta vplivala na zmožnost industrije Unije, da višje proizvodne stroške prenese na uporabnike. To je časovno sovpadlo s poslabšanjem kazalnikov finančne uspešnosti industrije Unije, kot je zmanjšanje dobičkonosnosti, kar je povzročilo izgube v obdobju med letom 2023 in obdobjem preiskave. Tržni delež kitajskega uvoza se je povečal za 10 odstotnih točk na račun industrije Unije, katere obseg prodaje in tržni delež sta se zmanjšala (za 6 odstotnih točk), zlasti v drugi polovici obravnavanega obdobja. Zato je bilo ugotovljeno, da je znatno škodo povzročil dampinški uvoz iz Kitajske.

(271)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Čeprav je k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, morda v manjši meri prispevala izvozna učinkovitost industrije Unije, se zaradi tega ni zmanjšala vzročna zveza med dampinškim uvozom in ugotovljeno znatno škodo.

(272)

V zvezi z učinki uvoza iz drugih tretjih držav je Komisija ugotovila, da navedeni uvoz ni povzročil škode industriji Unije. Podobno kot za industrijo Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal tudi tržni delež uvoza iz tretjih držav razen iz Kitajske, pri čemer se je njihov skupni obseg uvoza znatno zmanjšal (za 38 %). Poleg tega so se povprečne uvozne cene iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 59 %. Zato uvoz iz drugih tretjih držav ni zmanjšal vzročne zveze med uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(273)

V zvezi z učinki izvozne učinkovitosti industrije Unije je treba opozoriti, da je bil trend zaradi upada prodaje sicer negativen, vendar izvoz predstavlja majhen delež celotne prodaje Unije. To pomeni, da je bil ugotovljeni učinek na škodo industrije Unije omejen.

(274)

V zvezi z zmanjšanjem potrošnje in zvišanjem proizvodnih stroškov ni dvoma, da se je industrija Unije v obravnavanem obdobju srečevala z izzivi. Brez cenovnega pritiska dampinškega uvoza bi industrija lahko prilagodila cene, da bi odražale višje stroške, in se bolje odzivala na spreminjajoče se tržne pogoje. Kot je bilo že navedeno, dampinški uvoz ne bi smel ovirati proizvajalcev Unije pri prenosu zvišanja stroškov. Zato je bilo kljub vplivu zvišanja stroškov in manjšega povpraševanja ugotovljeno, da zmanjšanje potrošnje in zvišanje proizvodnih stroškov nista povzročila znatne škode industriji Unije.

(275)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavnik (izvozna učinkovitost industrije Unije) ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda je posledica manjšega tržnega deleža, proizvodnje, izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti, produktivnosti, dobičkonosnosti, končnih zalog, denarnega toka in donosnosti naložb. Poleg tega je industrija Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 219, utrpela oviranje dviga cen zaradi uvoza iz Kitajske.

(276)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(277)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(278)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(279)

Komisija ni mogla določiti osnovnega dobička, s katerim bi se v običajnih konkurenčnih pogojih pred povečanjem uvoza iz Kitajske krili celotni stroški, saj je kitajski uvoz v celotnem obravnavanem obdobju predstavljal več kot 50 % tržnega deleža, tržnih deležev pred začetkom obravnavanega obdobja pa zaradi nezadostnih podatkov ni bilo mogoče izračunati. Komisija je zato v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe ciljni dobiček za ugotovitev neškodljive cene določila na 6 %.

(280)

Predložena ni bila nobena trditev, da bi bila raven naložb, raziskav in razvoja ter inovacij industrije Unije v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja.

(281)

Prav tako ni bila v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe predložena nobena trditev v zvezi s prihodnjimi stroški, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa na podlagi člena 11(2).

(282)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije, tako da je zgoraj navedeno 6-odstotno stopnjo ciljnega dobička uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(283)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države določila raven stopnje škode, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(284)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz.

(285)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(286)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, trgovcev na debelo in drobno, uporabnikov in potrošnikov.

(287)

Glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, je bilo v obravnavanem obdobju v Uniji dvainštirideset znanih proizvajalcev vijakov brez glave. Pritožbo je vložilo Evropsko združenje za industrijske pritrdilne elemente (EIFI) v imenu osmih proizvajalcev Unije, ki so bili vsi mala in srednja podjetja, podprlo pa jo je še sedem proizvajalcev Unije.

(288)

Z uvedbo ukrepov se bodo izboljšali tržni pogoji za proizvajalce Unije, tako da bodo lahko okrepili svoj konkurenčni položaj na trgu, ponovno pridobili izgubljena obseg prodaje in tržni delež, povečali izkoriščenost zmogljivosti in dvignili svoje cene na vzdržno raven. To pa jim bo pomagalo dobičkonosnost dvigniti na raven, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih.

(289)

Neuvedba ukrepov bi imela znatne negativne učinke na industrijo Unije, ki bi še naprej trpela gospodarsko škodo zaradi trajnega cenovnega pritiska dampinškega kitajskega uvoza. Izgube tržnega deleža bi se pospešile, kar bi povzročilo nadaljnje zmanjšanje prodaje in proizvodnje. Posledično se bo izkoriščenost zmogljivosti, ki je v obdobju preiskave že dosegla nevzdržnih 15 %, še naprej zmanjševala, zaradi česar bo poslovanje vse bolj ogroženo. Razmere, v katerih se že ustvarjajo izgube, bi se še poslabšale, kar bi imelo resne posledice za naložbe in zaposlovanje v Uniji. Komisija je zato sklenila, da je uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(290)

Po začetku preiskave se je javilo šestindvajset uvoznikov. Trije so bili izbrani za vzorčenje, od katerih sta dva predložila izpolnjena vprašalnika. Več kot 90 % celotnega uvoza sodelujočih uvoznikov, ki so se odzvali na vzorčenje, je predstavljal uvoz vijakov brez glave iz Kitajske. Med vzorčenimi sodelujočimi uvozniki je kitajski uvoz predstavljal več kot 80 % njihovega celotnega uvoza zadevnega izdelka. Ugotovljeno je bilo, da vzorčeni uvozniki poslujejo dobičkonosno, prihodki od prodaje, ustvarjeni z zadevnim izdelkom, pa so predstavljali le 0,5–2,5 % njihovih celotnih prihodkov od prodaje.

(291)

Glede na omejen delež izdelka v njihovih splošnih poslovnih dejavnostih ni verjetno, da bi uvedba protidampinških ukrepov bistveno vplivala na finančno stabilnost uvoznikov. Poleg tega lahko uvozniki morebitno zvišanje stroškov ublažijo z diverzifikacijo svojih strategij nabave, vključno s preučitvijo alternativnih dobaviteljev v Uniji ali drugih tretjih državah. Podatki kažejo, da bi bil morebiten vpliv na uvoznike minimalen.

(292)

Zaradi nesodelovanja uporabnikov Komisija ni mogla oceniti dejanskega učinka protidampinških dajatev za uporabnike. Vendar je ob upoštevanju obstoja drugih dobaviteljev v drugih tretjih državah in velikih proizvodnih zmogljivosti industrije Unije menila, da bi lahko uporabniki še naprej nabavljali vijake ustrezne kakovosti in količine iz več virov. Zato je menila, da bi bil v primeru uvedbe protidampinških ukrepov vpliv na uporabnike omejen.

(293)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz vijakov s poreklom iz Kitajske ne bi bila v interesu Unije.

(294)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(295)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz izdelka s poreklom iz zadevne države v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je stopnje škode in stopnje dampinga primerjala v uvodni izjavi 284. Višina dajatev za vse proizvajalce izvoznike je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(296)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(297)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo na Kitajskem in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves preostali izvoz s poreklom iz zadevne države“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(298)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“.

(299)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(300)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(301)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(302)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti.

(303)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta.

(304)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(305)

Glede točnosti izračunov ni bilo nobenih pripomb.

(306)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(307)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –