(1)

Uredba Komisije (ES) št. 606/2009 (2) določa najvišjo dovoljeno skupno vsebnost žveplovega dioksida v vinih. Točka A(4) Priloge I B določa, da lahko Komisija zadevnim državam članicam dovoli, da odobrijo zvišanje najvišje skupne vsebnosti žveplovega dioksida, ki je v navedeni točki določena na manj kot 300 miligramov na liter, in sicer za največ 50 miligramov na liter, če je to potrebno zaradi vremenskih razmer.

(2)

Dne 1. decembra 2014 so nemški pristojni organi poslali uradni zahtevek za povišanje najvišje dovoljene skupne vsebnosti žveplovega dioksida v vinu, nižje od 300 miligramov na liter, za največ 50 miligramov na liter za vino, proizvedeno iz grozdja, potrganega v letu 2014 na vinorodnih območjih v nemških zveznih deželah Baden-Württemberg, Bavarska, Hessen in Porenje-Pfalška.

(3)

Iz tehničnega poročila pristojnih nemških organov je razvidno, da so vremenske razmere, zlasti toplo in vlažno vreme v času trgatve, prispevale k razvoju škodljivih organizmov, ki proizvajajo piruvat, acetaldehid in alfa-ketoglutarno kislino. Te snovi se vežejo na žveplov dioksid in zmanjšujejo njegov učinek konzerviranja. Tako so skupne vsebnosti žveplovega dioksida, potrebne za zagotovitev dobre vinifikacije in dobrega ohranjanja, v vinu, pridelanem iz tega grozdja, višje. Začasno dovoljenje iz točke A(4) Priloge I B k Uredbi (ES) št. 606/2009 je zato edina razpoložljiva možnost, ki omogoča uporabo grozdja, ki so ga prizadele neugodne vremenske razmere, za proizvodnjo vina, primernega za trženje.

(4)

Uredbo (ES) št. 606/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –