(1)

Države članice morajo vzpostaviti potrebna tehnična sredstva za obdelavo elektronsko podpisanih ali ožigosanih dokumentov, zahtevanih pri uporabi spletne storitve, ki jo zagotavlja organ javnega sektorja ali se zagotavlja v njegovem imenu.

(2)

V skladu s členoma 27 in 37 Uredbe (EU) št. 910/2014 države članice, ki zahtevajo napredni elektronski podpis ali žig za uporabo spletne storitve, ki jo zagotavlja organ javnega sektorja ali se zagotavlja v njegovem imenu, priznajo napredne elektronske podpise in žige, napredne elektronske podpise in žige, ki temeljijo na kvalificiranem potrdilu, ter kvalificirane elektronske podpise in žige v posebnih formatih ali drugih formatih, katerih veljavnost se potrjuje v skladu s posebnimi referenčnimi metodami.

(3)

Da bi se olajšalo čezmejno potrjevanje veljavnosti elektronskih podpisov ali žigov in izboljšala čezmejna interoperabilnost elektronskih transakcij, so bili z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2015/1506 (2) določeni referenčni formati za napredne elektronske podpise in žige, ki jih morajo države članice podpreti. Zaradi razvoja novih tehnologij, praks, standardov in tehničnih specifikacij bi bilo treba Izvedbeni sklep (EU) 2015/1506 razveljaviti. Ta izvedbena uredba bi morala zagotoviti seznam standardnih formatov in določbe za njihovo priznavanje.

(4)

Standardni formati, navedeni na seznamu, bi morali odražati uveljavljene prakse in biti splošno priznani v ustreznih sektorjih. Kadar se za elektronski podpis ali žig uporabljajo drugi formati naprednega elektronskega podpisa ali žiga, ki niso običajno tehnično podprti, bi bilo treba zagotoviti metode čezmejnega potrjevanja veljavnosti naprednih elektronskih podpisov ali žigov. Da bi se države članice prejemnice lahko zanesle na metode potrjevanja veljavnosti druge države članice, mora država članica pošiljateljica zagotoviti lahko dostopne informacije o teh metodah potrjevanja veljavnosti. Zato bi bilo treba navedene informacije o veljavni metodi potrjevanja veljavnosti vključiti v elektronske dokumente, napredne elektronske podpise ali žige ali v vsebnike elektronskih dokumentov.

(5)

Kadar so v javni službi države članice na voljo alternativne metode potrjevanja veljavnosti naprednega elektronskega podpisa ali žiga, ki so primerne za avtomatizirano obdelavo, bi moral biti državi članici prejemnici omogočen dostop do takih metod potrjevanja veljavnosti. Kljub temu bi se morale določbe člena 27(1) in (2) ter člena 37(1) in (2) Uredbe (EU) št. 910/2014 še vedno uporabljati, kadar avtomatizirana obdelava alternativnih metod potrjevanja veljavnosti ni tehnično izvedljiva.

(6)

Za zagotovitev primerljivih zahtev za potrjevanje veljavnosti in povečanje zaupanja v metode potrjevanja veljavnosti, ki jih države članice zagotavljajo za formate naprednih elektronskih podpisov ali žigov, ki niso splošno podprti, zahteve iz te uredbe za navedene metode potrjevanja veljavnosti izhajajo iz zahtev za potrjevanje veljavnosti kvalificiranih elektronskih podpisov in žigov iz členov 32 in 40 Uredbe (EU) št. 910/2014 ter zahtev za potrjevanje veljavnosti naprednih elektronskih podpisov in žigov na podlagi kvalificiranih potrdil iz členov 32a in 40a Uredbe (EU) št. 910/2014.

(7)

Komisija redno ocenjuje nove tehnologije, prakse, standarde in tehnične specifikacije. V skladu z uvodno izjavo 75 Uredbe (EU) 2024/1183 Evropskega parlamenta in Sveta (3) bi morala Komisija pregledovati in po potrebi posodabljati to uredbo, da bi bila usklajena s svetovnim razvojem ter arhitekturnim in referenčnim okvirom ter sledila najboljšim praksam na notranjem trgu.

(8)

Države članice, ki zahtevajo napredni elektronski podpis, napredni elektronski podpis na podlagi kvalificiranega potrdila, napredni elektronski žig ali napredni elektronski žig na podlagi kvalificiranega potrdila, kot je določeno v členu 27(1) in (2) ter členu 37(1) in (2) Uredbe (EU) št. 910/2014, bi morale priznati napredne elektronske podpise oziroma napredne elektronske žige, ki uporabljajo formate ali pripadajoče vsebnike podpisov oziroma žigov, ki so skladni s tehničnimi specifikacijami iz te uredbe. Taka obveznost priznavanja naprednih elektronskih podpisov ali naprednih elektronskih žigov pri uporabi spletne storitve, ki jo zagotavlja organ javnega sektorja ali se zagotavlja v njegovem imenu, bi se morala uporabljati, dokler bi se potrjevanje veljavnosti naprednih elektronskih podpisov ali naprednih elektronskih žigov zahtevalo z zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo, in sicer od njihovega ustvarjanja. Da bi imele države članice dovolj časa za spremembo svojih aplikacij za potrjevanje, bi se morale ustrezne zahteve iz te uredbe začeti uporabljati šele 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. Za zagotovitev prehoda na najsodobnejše standarde bi bilo treba obveznost priznavanja na novo ustvarjenih naprednih elektronskih podpisov ali naprednih elektronskih žigov v standardnih formatih, navedenih v Izvedbenem sklepu (EU) 2015/1506, časovno omejiti na 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(9)

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter, kadar je ustrezno, Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) se uporabljata za dejavnosti obdelave osebnih podatkov na podlagi te uredbe.

(10)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 21. oktobra 2025 (7).

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 48 Uredbe (EU) št. 910/2014 –