|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2026/2823 |
28.5.2026 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)
(C/2026/2823)
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)
„Mont Caume“
Referenčna številka EU: PGI-FR-A1206-AM02 – 4. marec 2026
1. Ime proizvoda
„Mont Caume“
2. Vrsta geografske označbe
|
☐ |
ZOP |
|
☑ |
ZGO |
|
☐ |
GO |
3. Sektor
|
☐ |
kmetijski proizvodi |
|
☑ |
vina |
|
☐ |
žgane pijače |
4. Država, ki ji pripada geografsko območje
Francija
5. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo
Ime
Ministrstvo za kmetijstvo in prehransko suverenost, generalni direktorat za gospodarsko in okoljsko učinkovitost podjetij
6. Opredelitev kot standardna sprememba
Francoski organi menijo, da zahtevek izpolnjuje zahteve iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2024/1143.
Spremembe te specifikacije proizvoda so standardne spremembe, kot so opredeljene v členu 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.
Zahtevek za spremembo ZGO se ne nanaša na nobenega od treh primerov spremembe na ravni Unije, natančneje:
|
(a) |
ne vključuje spremembe imena ali uporabe imena ali proizvodov ali kategorij proizvoda, označenih z geografsko označbo; |
|
(b) |
ne more izničiti povezave z geografskim območjem; |
|
(c) |
ne vključuje dodatnih omejitev za trženje proizvoda. |
Zato francoski organi menijo, da se zahtevek nanaša na standardno spremembo.
7. Opis odobrenih standardnih sprememb
Naslov
Geografska območja, na katerih potekajo postopki
Opis
Poglavje I specifikacije proizvoda je bilo v točki 4 Geografska območja, na katerih potekajo postopki, točki 4.1 Geografsko območje in točki 4.2 Območje v neposredni bližini dopolnjeno tako, da vsebuje sklic na uradni geografski kodeks iz leta 2024 ter posodobljen seznam občin, ki sestavljajo geografsko območje, brez drugih sprememb.
Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po uradnem geografskem kodeksu, ki ga vsako leto objavi nacionalni inštitut za statistiko in ekonomske raziskave INSEE (Institut national de la statistique et des études économiques), v različici za leto 2024, kar omogoča, da je razmejitev geografskega območja pravno varna.
V enotnem dokumentu je ta sklic vstavljen v točkah Geografsko območje in Dodatni pogoji – Območje v neposredni bližini.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Sorte vinske trte
Opis
Poglavje I specifikacije proizvoda je bilo v točki 5 Sorte vinske trte dopolnjeno tako, da sta bili na seznam sort vinske trte, ki se lahko uporabijo za ZGO, dodani dve sorti.
To sta mourvèdre blanc B in mourvèdre gris G, ki sta spontani mutaciji tradicionalne sorte mourvèdre noir iz departmaja Var. Odporni sta proti boleznim in suši, zato sta zelo primerni za južno podnebje, ki je značilno za območje proizvodnje.
Vključeni sta bili kot odziv na zaskrbljenost zaradi okoljskih vprašanj, tako glede globalnega segrevanja kot glede prilagajanja na napade škodljivcev.
Dodati ju je treba na seznam sort vinske trte v enotnem dokumentu.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Prijavne obveznosti
Opis
V poglavju 2 specifikacije proizvoda je bila točka 1 Prijavne obveznosti spremenjena tako, da je bil kot rok za prijavo pridelka in/ali prijavo proizvedenih količin dodan 31. januar leta, ki sledi trgatvi. Količina, prijavljena do tega datuma, je največja količina, za katero se lahko uporabi ZGO.
Ta rok za prijavo pridelka, ki ga je treba upoštevati, velja za vse ZGO v regiji, njegov namen pa je ohraniti stabilnost segmenta ZGO na regionalni ravni in poskrbeti za večjo jasnost glede količin, danih na trg.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
ENOTNI DOKUMENT
Označbe porekla in geografske označbe za vino
„Mont Caume“
Referenčna številka EU: PGI-FR-A1206-AM02 – 4. marec 2026
1. Ime
„Mont Caume“
2. Vrsta geografske označbe
|
☐ |
ZOP |
|
☑ |
ZGO |
|
☐ |
GO |
3. Država, ki ji pripada razmejeno geografsko območje
Francija
4. Razvrstitev kmetijskega proizvoda po tarifni številki in oznaki kombinirane nomenklature iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2024/1143
2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009
5. Kategorije proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013
|
1. |
Vino |
|
5. |
Kakovostno peneče vino |
6. Opis vina ali vin
Proizvod vinske trte
Rdeča, rosé in bela mirna vina
Organoleptične lastnosti
Vina rosé so blede nežno lososne barve.
Rdeča vina so izrazita.
Bela vina so živahna.
Rdeča vina so izrazita.
Vina rosé so sadna in prefinjena.
Bela vina imajo cvetlične in sadne arome.
Rdeča vina so na splošno strukturirana in izrazita.
Vina rosé so sadna in prefinjena.
Bela vina so precej živahna, s cvetličnimi in sadnimi aromami.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
V nasprotju z drugimi vini, proizvedenimi v departmaju, katerih delež vin rosé znaša približno 80 %, vina rosé z ZGO „Mont Caume“ predstavljajo manj kot 55 % obsega proizvodnje. Po drugi strani – kar je posebnost te zaščitene geografske označbe – je proizvodnja rdečega vina pomembnejša, saj se v različnih letnikih vedno giblje med 40 % in skoraj 50 % celotnega obsega. Obseg proizvodnje belih vin, ki predstavljajo najmanjši delež, znaša glede na letnik približno 5 % celotne proizvodnje mirnih vin.
Mirna vina rosé se proizvajajo predvsem iz sort grenache N, cinsault N in carignan N, rdeča vina pa predvsem iz sort mourvèdre N, carignan N in grenache N. Pri belem vinu imajo prednost sorte bourboulenc B, ugni blanc B in clairette B.
Rdeča vina imajo značilno strukturo in izrazitost.
Za vina rosé sta značilni bleda nežna lososna barva in sadna aroma.
Za bela vina so značilne živahnost ter cvetlične in sadne arome.
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
10 |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
—
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Kakovostna rdeča, rosé in bela peneča vina
Organoleptične lastnosti
Vina rosé so blede nežno lososne barve.
Rdeča vina so izrazita.
Bela vina so živahna.
Rdeča vina so izrazita.
Vina rosé so sadna in prefinjena.
Bela vina imajo cvetlične in sadne arome.
Rdeča vina so na splošno strukturirana in izrazita.
Vina rosé so sadna in prefinjena.
Bela vina so precej živahna, s cvetličnimi in sadnimi aromami.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
Kakovostna peneča vina, proizvedena na geografskem območju ZGO, so večinoma bela (clairette B, ugni blanc B) in rosé (grenache in cinsault).
Zanje so značilne eleganca ter sadne ali cvetlične arome, ki so tipične za mirna vina z ZGO.
Rdeča vina imajo značilno strukturo in izrazitost.
Za vina rosé sta značilni bleda nežna lososna barva in sadna aroma.
Za bela vina so značilne živahnost ter cvetlične in sadne arome.
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
—
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
7. Vinarske prakse
7.1 Posebni enološki postopki pridelave vin ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi
—
Posebni enološki postopek
Enološki postopki pridelave vin morajo biti v skladu z zakonodajo EU.
7.2 Največji donosi
Mirna in kakovostna peneča vina
Največji donos
|
Največji donos |
90 |
|
Enota pri največjem donosu |
hektolitri na hektar |
8. Sorta ali sorte vinske trte, iz katerih se pridobi vino oziroma vina
|
— |
Agiorgitiko N |
|
— |
Alicante henri bouschet N |
|
— |
Aligoté B |
|
— |
Alphonse lavallée N |
|
— |
Altesse B |
|
— |
Aramon N |
|
— |
Aramon blanc B |
|
— |
Aramon gris G |
|
— |
Aranel B |
|
— |
Arbane B |
|
— |
Arinarnoa N |
|
— |
Arriloba B |
|
— |
Arrouya N |
|
— |
Artaban N |
|
— |
Assyrtiko B |
|
— |
Aubin B |
|
— |
Aubin vert B |
|
— |
Aubun N – murescola |
|
— |
Auxerrois B |
|
— |
Bachet N |
|
— |
Barbaroux Rs |
|
— |
Baroque B |
|
— |
Biancu gentile B |
|
— |
Blanc dame B |
|
— |
Bouchalès N |
|
— |
Bouillet N |
|
— |
Bouquettraube B |
|
— |
Bourboulenc B – doucillon blanc |
|
— |
Brachet N – braquet |
|
— |
Brun fourca N |
|
— |
Brun argenté N – vaccarèse |
|
— |
Béclan N – petit béclan |
|
— |
Béquignol N |
|
— |
Cabernet franc N |
|
— |
Cabernet sauvignon N |
|
— |
Caladoc N |
|
— |
Calitor N |
|
— |
Camaralet B |
|
— |
Carcajolo N |
|
— |
Carcajolo blanc B |
|
— |
Carignan N |
|
— |
Carignan blanc B |
|
— |
Carmenère N |
|
— |
Castets N |
|
— |
Chardonnay B |
|
— |
Chasan B |
|
— |
Chatus N |
|
— |
Chenanson N |
|
— |
Chenin B |
|
— |
Cinsaut N – cinsault |
|
— |
Clairette B |
|
— |
Clairette rose Rs |
|
— |
Clarin B |
|
— |
Claverie B |
|
— |
Codivarta B |
|
— |
Colombard B |
|
— |
Colombaud B – bouteillan |
|
— |
Corbeau N – douce noire |
|
— |
Côt N – malbec |
|
— |
Couderc noir N |
|
— |
Counoise N |
|
— |
Courbu B – gros courbu |
|
— |
Courbu noir N |
|
— |
Couston N |
|
— |
Crouchen B – cruchen |
|
— |
César N |
|
— |
Duras N |
|
— |
Durif N |
|
— |
Egiodola N |
|
— |
Ekigaïna N |
|
— |
Elbling B |
|
— |
Etraire de la dui N |
|
— |
Fer N – fer servadou, braucol, mansois, pinenc |
|
— |
Feunate N |
|
— |
Floreal B |
|
— |
Folignan B |
|
— |
Folle blanche B |
|
— |
Fuella nera N |
|
— |
Furmint B |
|
— |
Gamaret N |
|
— |
Gamay N |
|
— |
Gamay de bouze N |
|
— |
Gascon N |
|
— |
Genovèse B |
|
— |
Gewurztraminer Rs |
|
— |
Goldriesling B |
|
— |
Gouget N |
|
— |
Graisse B |
|
— |
Gramon N |
|
— |
Grassen N – grassenc |
|
— |
Grenache N |
|
— |
Grenache blanc B |
|
— |
Grenache gris G |
|
— |
Gringet B |
|
— |
Grolleau N |
|
— |
Grolleau gris G |
|
— |
Gros manseng B |
|
— |
Gros vert B |
|
— |
Joubertin |
|
— |
Jurançon blanc B |
|
— |
Jurançon noir N – dame noire |
|
— |
Knipperlé B |
|
— |
Lauzet B |
|
— |
Lilaro N |
|
— |
Liliorila B |
|
— |
Listan B – palomino |
|
— |
Lledoner pelut N |
|
— |
Macabeu B – macabeo |
|
— |
Mancin N |
|
— |
Manseng noir N |
|
— |
Marsanne B |
|
— |
Marselan N |
|
— |
Maréchal foch N |
|
— |
Mauzac B |
|
— |
Mauzac rose Rs |
|
— |
Mayorquin B |
|
— |
Melon B |
|
— |
Merlot N |
|
— |
Merlot blanc B |
|
— |
Meslier saint-françois B – gros meslier |
|
— |
Meunier N |
|
— |
Milgranet N |
|
— |
Molette B |
|
— |
Mollard N |
|
— |
Monarch N |
|
— |
Mondeuse N |
|
— |
Mondeuse blanche B |
|
— |
Monerac N |
|
— |
Montils B |
|
— |
Morrastel N – minustellu, graciano |
|
— |
Moschofilero Rs |
|
— |
Mourvaison N |
|
— |
Mourvèdre N – monastrell |
|
— |
Mourvèdre blanc B |
|
— |
Mourvèdre gris G |
|
— |
Mouyssaguès |
|
— |
Muresconu N – morescono |
|
— |
Muscadelle B |
|
— |
Muscardin N |
|
— |
Muscaris B |
|
— |
Muscat ottonel B – muscat, moscato |
|
— |
Muscat cendré B – muscat, moscato |
|
— |
Muscat d'alexandrie B – muscat, moscato |
|
— |
Muscat de hambourg N – muscat, moscato |
|
— |
Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato |
|
— |
Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato |
|
— |
Muscat à petits grains rouges Rg – muscat, moscato |
|
— |
Mérille N |
|
— |
Müller-thurgau B |
|
— |
Nero d'avola N |
|
— |
Nielluccio N – nielluciu |
|
— |
Noir fleurien N |
|
— |
Négret de banhars N |
|
— |
Négrette N |
|
— |
Oberlin noir N |
|
— |
Ondenc B |
|
— |
Orbois B |
|
— |
Pagadebiti B |
|
— |
Pascal B |
|
— |
Perdea B |
|
— |
Persan N |
|
— |
Petit courbu B |
|
— |
Petit manseng B |
|
— |
Petit meslier B |
|
— |
Petit verdot N |
|
— |
Picardan B – araignan |
|
— |
Pineau d'aunis N |
|
— |
Pinot blanc B |
|
— |
Pinot gris G |
|
— |
Pinot noir N |
|
— |
Piquepoul blanc B |
|
— |
Piquepoul gris G |
|
— |
Piquepoul noir N |
|
— |
Plant de brunel N |
|
— |
Plant droit N – espanenc |
|
— |
Portan N |
|
— |
Portugais bleu N |
|
— |
Prior N |
|
— |
Prunelard N |
|
— |
Précoce bousquet B |
|
— |
Précoce de malingre B |
|
— |
Raffiat de moncade B |
|
— |
Ribol N |
|
— |
Riesling B |
|
— |
Riminèse B |
|
— |
Rivairenc N – aspiran noir |
|
— |
Rivairenc blanc B – aspiran blanc |
|
— |
Rivairenc gris G – aspiran gris |
|
— |
Rosé du var Rs |
|
— |
Roublot B |
|
— |
Roussanne B |
|
— |
Rousseli Rs |
|
— |
Roussette d'ayze B |
|
— |
Sacy B |
|
— |
Saint côme B |
|
— |
Saint-macaire N |
|
— |
Saint-pierre doré B |
|
— |
Sauvignac B |
|
— |
Sauvignon B – sauvignon blanc |
|
— |
Sauvignon gris G |
|
— |
Sciaccarello N |
|
— |
Segalin N |
|
— |
Seinoir N |
|
— |
Select B |
|
— |
Semebat N |
|
— |
Semillon B |
|
— |
Servanin N |
|
— |
Solari B |
|
— |
Soreli B |
|
— |
Souvignier gris B |
|
— |
Sylvaner B |
|
— |
Syrah N – shiraz |
|
— |
Tannat N |
|
— |
Tempranillo N |
|
— |
Terret blanc B |
|
— |
Terret gris G |
|
— |
Terret noir N |
|
— |
Tibouren N |
|
— |
Tourbat B |
|
— |
Tressot N |
|
— |
Téoulier N |
|
— |
Ugni blanc B |
|
— |
Valdiguié N |
|
— |
Varousset N |
|
— |
Velteliner rouge précoce Rs |
|
— |
Verdejo B |
|
— |
Verdesse B |
|
— |
Vermentino B – rolle |
|
— |
Vidoc N |
|
— |
Villard blanc B |
|
— |
Villard noir N |
|
— |
Viognier B |
|
— |
Voltis B |
|
— |
Xarello B |
|
— |
Xinomavro N |
9. Jedrnat opis razmejenega geografskega območja
Trgatev, vinifikacija in obdelava vin z ZGO „Mont Caume“ potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Var po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024:
Bandol, Le Beausset, La Cadière-d'Azur, Le Castellet, Evenos, Ollioules, Le Revest-les-Eaux, Saint-Cyr-sur-Mer, Saint-Mandrier-sur-Mer, Sanary-sur-Mer, La Seyne-sur-Mer in Six-Fours-les-Plages.
10. Povezava z geografskim območjem
Vzročna povezava z geografskim poreklom temelji na:
|
☑ |
slovesu, |
|
☑ |
določeni kakovosti, |
|
☑ |
drugih značilnostih. |
Kategorija proizvoda vinske trte
|
1. |
Vino |
Povzetek povezave
Geografsko območje leži v departmaju Var na jugovzhodu Francije, v regiji Provansa - Alpe - Azurna obala, na obalnem območju med območji mest Toulon na vzhodu in Saint-Cyr-sur-Mer na zahodu. Obsega ozemlje 12 občin na jugozahodu departmaja in izkazuje precejšnjo morfološko enotnost.
To območje je mogoče primerjati z amfiteatrom, ki je v povprečju širok približno deset kilometrov, obdano je z nizkimi griči (največ 200–300 metrov) in se pri Saint-Cyr-sur-Mer odpira proti morju. V osrednjem delu območja je več vzpetin (griči Castellet, Cadière d'Azur, Bandol, Migoua in Gros Cerveau de Croupatier). Okoli tega območja v pokrajini na severu prevladujejo visoke planote Sainte Baume (več kot 600 metrov), na vzhodu pobočja Mont Caume (801 meter nadmorske višine), na zahodu puščavske planote zaledja Marseilla in na severozahodu planota Siou Blanc.
Tla na obrobju območja večinoma izvirajo iz triasa; na eni strani tvorijo pas v smeri vzhod–zahod med Saint-Cyrom in Bandolom, na drugi strani pa krak, ki se razteza južno od Beausseta. Prevladujejo rdeči peščenjak ali glina, včasih pa tudi plasti kompaktnega apnenca. Kamninska podlaga je ustvarila razmeroma plitva tla (70–80 cm) z bolj ali manj peščeno, glineno in apnenčasto teksturo.
Vinogradniki so se terenu prilagodili tako, da so preoblikovali morfologijo pobočij na teh grebenih in gričih ter ustvarili restanques, tj. terase, katerih širina in globina se z nadmorsko višino zmanjšujeta (s 30 na 5 metrov).
Bližina morja ima izravnalni učinek, značilen za sredozemsko obalno podnebje, saj blaži velika temperaturna nihanja. Območje je eno najbolj sončnih na obali Provanse (v povprečju 3 000 ur na leto). Odprtost proti jugozahodu spodbuja dotok morskih vetrov, hkrati pa prinaša dovolj padavin (med 650 in 800 mm na leto), razporejenih čez jesen in zimo. S severa piha hladen in suh veter maestral, ki vpliva na podnebje območja. Ta razgibani svet, ki ustvarja posebne mikroklime, ponuja idealne razmere za gojenje vinske trte, saj se z ustrezno izpostavljenostjo soncu in hkratno zaščito pred sušo zmanjšajo nevarnosti v obdobju cvetenja.
Fokajci so v 6. stoletju pred našim štetjem v bližini sedanje vasi Castellet ustanovili kolonijo, znano kot Torroeis. Tam so zasadili vinograd, ki so ga Rimljani ohranili v obliki teras. Vinogradništvo je na tem posebnem območju trdno zakoreninjeno in je od nekdaj temelj lokalnega gospodarstva. Od potencialnih 2 400 hektarjev vinogradov, zasajenih na tem območju, se vino z ZGO „Mont Caume“ trenutno proizvaja na 220 hektarjih, letni obseg proizvodnje pa znaša 10 000 hektolitrov na leto. Z uredbo z dne 31. januarja 1982 je bilo priznano kot deželno vino z označbo „Vins de Pays du Mont Caume“. V nasprotju z drugimi vini, proizvedenimi v departmaju, katerih delež vin rosé znaša približno 80 %, vina rosé z ZGO „Mont Caume“ predstavljajo manj kot 55 % obsega proizvodnje. Po drugi strani – kar je posebnost te zaščitene geografske označbe – je proizvodnja rdečega vina pomembnejša, saj se v različnih letnikih vedno giblje med 40 % in skoraj 50 % celotnega obsega. Obseg proizvodnje belih vin, ki predstavljajo najmanjši delež, znaša glede na letnik približno 5 % celotne proizvodnje mirnih vin.
Mirna vina rosé se proizvajajo predvsem iz sort grenache N, cinsault N in carignan N, rdeča vina pa predvsem iz sort mourvèdre N, carignan N in grenache N. Pri belem vinu imajo prednost sorte bourboulenc B, ugni blanc B in clairette B. Rdeča vina imajo značilno strukturo in izrazitost. Za vina rosé sta značilni bleda nežno lososna barva in sadna aroma. Za bela vina so značilne živahnost ter cvetlične in sadne arome.
Letni obseg proizvodnje vin z zaščiteno geografsko označbo „Mont Caume“ se morda zdi skromen, vendar je vino kljub temu pridobilo določen sloves. V okviru ZGO deluje lokalna distribucijska mreža, ki temelji predvsem na prodaji v vinskih kleteh. Vina so cenovno ugodna. Vina „Pays du Mont Caume“ vsako leto prejmejo priznanja tako na nacionalni ravni na tekmovanju Concours Général Agricole v Parizu kot na departmajski ravni na tekmovanju Concours des Soleils za vina, proizvedena v regiji Var.
V enem najbolj turističnih departmajev v Franciji si je geografska označba „Mont Caume“ uspešno utrdila ugled v lokalnem vinskem sektorju. Kot odziv na povpraševanje potrošnikov ta vina ponuja vsaj 22 posestev in tri zadružne kleti. Zaradi blagodejnega vpliva maestrala so vinogradi dobro prezračeni tudi po obilnih padavinah, kar prispeva k dobremu zdravju grozdja na parcelah. Vpliv sredozemskega obalnega podnebja v povezavi z lego vinogradov na pobočjih s plitvimi apnenčastimi tlemi daje rdečim vinom posebno strukturo in izrazitost, belim vinom in vinom rosé pa svežino ter sadne in cvetlične note.
Kategorija proizvoda vinske trte
|
5. |
Kakovostno peneče vino |
Povzetek povezave
Danes peneča vina na geografskem območju ZGO proizvajata eno posestvo in ena vinska zadruga, ki letno proizvedeta 33 000 steklenic, predvsem belih vin (clairette, ugni blanc) in vin rosé (grenache in cinsault).
Za kakovostna peneča vina so značilne eleganca ter sadne ali cvetlične arome, ki so značilne za mirna vina z ZGO.
Vpliv sredozemskega obalnega podnebja v povezavi z lego vinogradov na pobočjih s plitvimi apnenčastimi tlemi daje rdečim vinom posebno strukturo in izrazitost, belim vinom in vinom rosé pa svežino ter sadne in cvetlične note, značilne za kakovostno peneče vino.
11. Dodatne veljavne zahteve
Naslov zahteve/odstopanja
Območje v neposredni bližini
Nacionalna zakonodaja
Odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin z ZGO „Mont Caume“, zajema naslednje občine po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024:
|
— |
na zahodu ob meji z departmajem Bouches-du-Rhône so to naslednje občine: Allauch, Aubagne, Auriol, Belcodène, La Bouilladisse, Cadolive, Carnoux-en-Provence, Cassis, Ceyreste, La Ciotat, Cuges-les-Pins, La Destrousse, Gémenos, Marseille, La Penne-sur-Huveaune, Peypin, Plan-de-Cuques, Roquefort-la-Bédoule, Roquevaire, Saint-Savournin in Septèmes-les-Vallons; |
|
— |
na vzhodu ob meji z departmajem Var so to naslednje občine po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024: Les Adrets-de-l’Estérel, Aiguines, Ampus, Les Arcs, Artignosc-sur-Verdon, Artigues, Aups, Bagnols-en-Forêt, Bargème, Bargemon, Barjols, La Bastide, Baudinard-sur-Verdon, Bauduen, Belgentier, Besse-Sur-Issole, Bormes-les-Mimosas, Le Bourguet, Bras, Brenon, Brignoles, Brue-Auriac, Cabasse, Callas, Callian, Camps-la-Source, Le Cannet-des-Maures, Carcès, Carnoules, Carqueiranne, Cavalaire-sur-Mer, La Celle, Châteaudouble, Chateauvert, Chateauvieux, Claviers, Cogolin, Collobrières, Comps-sur-Artuby, Correns, Cotignac, La Crau, La Croix-Valmer, Cuers, Draguignan, Entrecasteaux, Esparron, La Farlède, Fayence, Figanières, Flassans-sur-Issole, Flayosc, Forcalqueiret, Fox-Amphoux, Fréjus, La Garde, La Garde-Freinet, Garéoult, Gassin, Ginasservis, Gonfaron, Grimaud, Hyères, Le Lavandou, La Londe-les-Maures, Lorgues, Le Luc, La Martre, Les Mayons, Mazaugues, Méounes-les-Montrieux, Moissac-Bellevue, La Môle, Mons, Montauroux, Montferrat, Montfort Sur-Argens, Montmeyan, La Motte, Le Muy, Nans-les-Pins, Néoules, Ollières, Pierrefeu-du-Var, Pignans, Plan-d’Aups-Sainte-Baume, Plan-de-la-Tour, Pontevès, Pourcieux, Pourrières, Le Pradet, Puget-Sur-Argens, Puget-Ville, Ramatuelle, Rayol-Canadel-Sur-Mer, Régusse, Rians, Riboux, Rocbaron, Roquebrune-Sur-Argens, La Roquebrussanne, La Roque-Esclapon, Rougiers, Saint-Antonin-du-Var, Sainte-Anastasie-sur-Issole, Sainte-Maxime, Saint-Julien, Saint-Martin-De-Pallières, Saint-Maximin-la-Sainte-Baume, Saint-Paul-en-Forêt, Saint-Raphaël, Saint-Tropez, Saint-Zacharie, Salernes, Les Salles-sur-Verdon, Seillans, Seillons-Source-d’Argens, Signes, Sillans-la-Cascade, Solliès-Pont, Solliès-Toucas, Solliès-Ville, Tanneron, Taradeau, Tavernes, Le Thoronet, Toulon, Tourrettes, Tourtour, Tourves, Trans-en-Provence, Trigance, Le Val, La Valette-du-Var, Varages, La Verdière, Vérignon, Vidauban, Villecroze, Vinon-sur-Verdon in Vins-sur-Caramy. |
Naslov zahteve/odstopanja
Označevanje
Nacionalna zakonodaja
Dodatne določbe o označevanju
Zaščitena geografska označba „Mont Caume“ se lahko dopolni z imenom ene ali več sort vinske trte.
Zaščitena geografska označba „Mont Caume“ se lahko dopolni z izrazom „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino). Izraza „primeur“ in „nouveau“ se uporabljata samo za mirna vina.
Na etiketi se navede logotip ZGO Evropske unije, če se izraz „zaščitena geografska označba“ nadomesti s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino).
Elektronski sklic (URL) na objavo specifikacije proizvoda
https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-3626f5ca-9286-44ac-b913-aa217430384e
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/2823/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)