<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.14-->
  <head>
    <title>2025-01-202501C128202302530-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0253-23-202407996-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="28/02/2025 16:23:19" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="xlkTGJ4txSCNPgIRpQnJe60UMmdOYzjWDHWAzurjL0JK2e1XvcP3yCPxeykQu7eXwQiykwHURbvfj9azNQl+/+5aPJTziB+ioZmBRgZTe13gOBXHZLUYdCWLPsYPUoPrYlwPHpaGmVu//pPBn9uuXj8FYEKdDe31Ri4UxL8Vst8=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0253" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 12-09-24 10:02:28" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="403f4d69c04f4670b20e4efbee9366fb" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0253" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sklepni predlogi M. Szpunarja – Zadeva C‑253/23</div>
      <div id="rId22" style="default">ASG 2</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      MACIEJA SZPUNARJA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 19. septembra 2024 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑253/23
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      ASG 2 Ausgleichsgesellschaft für die Sägeindustrie Nordrhein-Westfalen GmbH
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Land Nordrhein-Westfalen,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-8" title="page-1">
      ob udeležbi
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-9" title="page-1">
      Otto Fuchs Beteiligungen KG,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-10" title="page-1">
      Bundeskartellamt
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-11" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Dortmund (deželno sodišče v Dortmundu, Nemčija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-12" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Konkurenca – Odškodninske tožbe za škodo, povzročeno s kršitvami pravil o konkurenci – Direktiva 2014/104/EU – Združena izterjava odškodninskih zahtevkov – Veljavnost odstopa terjatev ponudniku pravnih storitev – Neuporaba nacionalnega prava, ki nasprotuje veljavnosti takih odstopov terjatev“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pojav akterjev v sodnih postopkih, katerih namen je združiti sredstva, ki temeljijo na odškodninskih zahtevkih zaradi kršitev konkurenčnega prava Unije, ni povsem nov pojav. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>) Vendar ta zadeva Sodišču ponuja novo priložnost, da odloči, ali je prepoved, da taki akterji v sodnih postopkih terjatve v zvezi s škodo, povzročeno s kartelom, izterjajo v okviru mehanizma odstopa terjatve, skladna s pravom Unije. Natančneje, gre za skladnost take prepovedi s členom 101 PDEU, Direktivo 2014/104/EU (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) in členom 47, prvi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1(1) Direktive 2014/104 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-3">
      „Ta direktiva določa nekatera pravila za zagotovitev, da lahko vsakdo, ki je utrpel škodo zaradi kršitve konkurenčnega prava s strani podjetja ali podjetniških združenj, učinkovito uveljavlja pravico, da od tega podjetja ali združenja zahteva popolno odškodnino za takšno škodo. Ta direktiva določa pravila, ki spodbujajo neizkrivljanje konkurence na notranjem trgu in odpravljajo ovire za njegovo pravilno delovanje, in sicer z zagotavljanjem enakovredne zaščite po vsej Uniji za vsakogar, ki je utrpel takšno škodo.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2 te direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-3">
      „V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-22" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-23" title="page-3">
      (4) ‚odškodninska tožba‘ pomeni tožbo po nacionalnem pravu, v okviru katere domnevni oškodovanec ali zastopnik enega ali več domnevnih oškodovancev, če pravo Unije ali nacionalno pravo zagotavlja to možnost, ali fizična ali pravna oseba, ki je pravni naslednik pravic domnevnega oškodovanca, vključno z osebo, ki je prevzela zahtevek, vloži odškodninski zahtevek na nacionalnem sodišču;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-24" title="page-3">
      […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 navedene direktive, naslovljen „Pravica do popolne odškodnine“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-4">
      „Države članice zagotovijo, da fizične ali pravne osebe, ki so utrpele škodo zaradi kršitve konkurenčnega prava, lahko zahtevajo in dobijo popolno odškodnino za takšno škodo.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4 navedene direktive, naslovljen „Načelo učinkovitosti in enakovrednosti“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-4">
      „V skladu z načelom učinkovitosti države članice zagotovijo, da se vsa nacionalna pravila in postopki v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov oblikujejo in uporabljajo tako, da v praksi ne onemogočajo ali pretirano otežujejo uveljavljanja pravice po pravu Unije do popolne odškodnine za škodo, povzročeno s kršitvijo konkurenčnega prava. V skladu z načelom enakovrednosti nacionalna pravila in postopki v zvezi z odškodninskimi tožbami zaradi kršitev člena 101 ali 102 PDEU za domnevne oškodovance niso manj ugodna kot pravila in postopki, ki urejajo podobne odškodninske tožbe zaradi kršitev nacionalnega prava.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 9(1) Direktive 2014/104 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-30" title="page-4">
      „Države članice zagotovijo, da kršitev konkurenčnega prava, ugotovljena s pravnomočno odločbo nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, ali pritožbenega sodišča, velja za neovrgljivo dokazano v primeru odškodninske tožbe, vložene pred nacionalnimi sodišči na podlagi člena 101 ali 102 PDEU ali nacionalnega konkurenčnega prava.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nemško pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1(1) Gesetz über außergerichtliche Rechtsdienstleistungen (zakon o izvensodnih pravnih storitvah) z dne 12. decembra 2007 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>), kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 10. marca 2023 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) (v nadaljevanju: RDG), določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-33" title="page-4">
      „Ta zakon ureja pravico do opravljanja izvensodnih pravnih storitev v Zvezni republiki Nemčiji. Namenjen je varstvu strank, pravnega prometa in pravnega reda pred nestrokovnimi pravnimi storitvami. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2 RDG, naslovljen „Opredelitev pravne storitve“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-35" title="page-4">
      „1. Za pravno storitev se šteje vsaka dejavnost v konkretnih tujih zadevah, če zahteva pravno preučitev obravnavanega primera.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-36" title="page-5">
      2. Neodvisno od pogojev iz odstavka 1 se za pravno storitev šteje izterjava tujih terjatev ali terjatev, ki so bile za namen izterjave odstopljene za tuj račun, če se izterjava dolga izvaja kot samostojna dejavnost, vključno s pravno preučitvijo in svetovanjem v zvezi z izterjavo terjatev (storitev izterjave terjatev). Odstopljene terjatve se glede na prvega upnika ne štejejo za tuje terjatve.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-37" title="page-5">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 RDG, naslovljen „Pravica do opravljanja izvensodnih pravnih storitev“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-39" title="page-5">
      „Samostojno opravljanje izvensodnih pravnih storitev je dopustno le v obsegu, ki ga dopušča ta ali kateri drug zakon.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 10 RDG med drugim določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-41" title="page-5">
      „1. Fizične ali pravne osebe ter družbe brez pravne osebnosti, registrirane pri pristojnem organu (registrirane osebe), lahko na podlagi posebnega strokovnega znanja opravljajo pravne storitve na teh področjih:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-42" title="page-5">
      (1) storitve izterjave terjatev […]“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 11 RDG, naslovljen „Posebno strokovno znanje, strokovni nazivi“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-5">
      „Storitve izterjave terjatev zahtevajo posebno strokovno znanje na pravnih področjih, upoštevnih za naročeno dejavnost izterjave terjatev, zlasti na področjih civilnega in gospodarskega prava, prava vrednostnih papirjev in prava gospodarskih družb, civilnega procesnega prava, vključno z izvršilnim pravom in insolvenčnim pravom ter pravom v zvezi s stroški.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 12 RDG določa pogoje za vpis v register in za zakonsko pooblastilo. Omenjeno je tudi teoretično in praktično strokovno znanje na področju iz člena 10(1) tega zakona.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členoma 2 in 4 Rechtsdienstleistungsverordnung (uredba o pravnih storitvah) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) je dokazilo o teoretičnem strokovnem znanju, zahtevanem na podlagi člena 12 RDG, lahko razvidno med drugim iz potrdila o uspešno opravljenem vsaj 120-urnem usposabljanju, na katerem je mogoče pridobiti vsa potrebna znanja za vpis v register, omenjen v členu 10 RDG.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje v sporu o glavni stvari, postopek pred Sodiščem in vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba ASG 2 Ausgleichsgesellschaft für die Sägeindustrie Nordrhein‑Westfalen GmbH (v nadaljevanju: ASG 2) je 31. marca 2020 pri predložitvenem sodišču, Landgericht Dortmund (deželno sodišče v Dortmundu, Nemčija), vložila tožbo na podlagi pravice, ki ji jo je odstopilo 32 žagarskih obratov s sedežem v Nemčiji, Belgiji in Luksemburgu. Družba ASG 2 zahteva odškodnino za škodo, povzročeno s kartelom. V tem postopku se deželi Severno Porenje - Vestfalija, Nemčija, očita, da je v nasprotju s členom 101 PDEU najmanj v obdobju od 28. junija 2005 do 30. junija 2019 poenotila cene za hlodovino (v nadaljevanju: okrogli les) zase in za nekatere druge lastnike gozdov v tej deželi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče pojasnjuje, da je Bundeskartellamt (zvezni urad za varstvo konkurence, Nemčija) preiskoval to prakso, preden je bila vložena tožba v postopku v glavni stvari. Ta organ je leta 2009 na podlagi člena 32b Gesetz gegen Wettbewerbsbeschränkungen (zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, v nadaljevanju: GWB) sprejel odločbo o zavezah, ki je temeljila na nemškem pravu in členu 101 PDEU ter se je nanašala na deželo Severno Porenje - Vestfalija in druge dežele, ki so bile podobno vpletene v trženje okroglega lesa (v nadaljevanju: odločba o zavezah iz leta 2009).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zvezni urad za varstvo konkurence je leta 2012 začel novo preiskavo o razmerah na zadevnem trgu, ki se je nanašala na deželo Baden-Württemberg, Nemčija. Na podlagi ugotovitev te preiskave je ta organ odpravil odločbo o zavezah iz leta 2009 in na podlagi člena 32 GWB izdal odredbo o prenehanju, ki pa jo je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) nato razglasilo za nično. V zvezi z deželo Severno Porenje - Vestfalija obstaja le odločba o zavezah iz leta 2009.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdaj zadevni žagarski obrati od dežele Severno Porenje - Vestfalija zahtevajo povrnitev škode, nastale od 28. junija 2005 zaradi domnevno previsokih cen, po katerih so morali kupovati okrogli les iz dežele Severno Porenje - Vestfalija zaradi zadevnega kartela.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsak od zadevnih žagarskih obratov je družbo ASG 2 pooblastil za uveljavljanje njegove pravice do odškodnine, ki ji jo je odstopil v ta namen. Družba ASG 2 ima kot „ponudnik pravnih storitev“ v smislu RDG dovoljenje na podlagi tega zakona.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba ASG 2 je pravice odstopnikov uveljavljala v svojem imenu in na lastne stroške, vendar za račun teh odstopnikov združeno, najprej izvensodno in nato zastopana po odvetniku v sodnem postopku pred predložitvenim sodiščem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odškodninski zahtevek za škodo, povzročeno s kartelom, naj bi izhajal iz več sto tisoč eurov vrednih nabav okroglega lesa, ki so jih opravili zadevni žagarski obrati. Za vsakega odstopnika je znesek teh nabav znašal več tisoč, celo deset tisoč transakcij. V zameno so odstopniki družbi ASG 2 obljubili, da bo v primeru uspeha prejela plačilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dežela Severno Porenje - Vestfalija izpodbija tožbo tako v zvezi z utemeljenostjo kot v zvezi s procesnim upravičenjem družbe ASG 2. Odstopi družbi ASG 2 naj bi bili namreč v nasprotju z RDG, zato naj bi bili na podlagi nemškega prava nični.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se, da se predložitveno sodišče strinja s stališčem dežele Severno Porenje - Vestfalija in meni, da so glede na nemško pravo odstopi iz postopka v glavni stvari nični.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To sodišče namreč pojasnjuje, da se v nemškem pravu pravice pravnih subjektov lahko združijo, da se nato uveljavljajo v sodnem postopku v okviru mehanizma odstopa terjatev („Abtretungsmodelle), ki je opredeljen tudi kot „skupinska tožba za izterjavo terjatev“ („Sammelklage-Inkasso“). V okviru tega mehanizma domnevno oškodovane osebe svoje domnevne terjatve odstopijo ponudniku pravnih storitev, ki je dobil dovoljenje, določeno v RDG, in ki uveljavlja te združene terjatve v svojem imenu in na lastne stroške za račun odstopnikov proti plačilu provizije v primeru uspeha.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po navedbah predložitvenega sodišča je skupinska tožba za izterjavo terjatev v sodni praksi Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) sprejeta na različnih pravnih področjih, in sicer na področju najemnega prava, pri uveljavljanju pravic letalskih potnikov in pri odškodninskih zahtevkih v okviru tako imenovanega škandala z dizelskimi izpušnimi plini.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče navaja, da Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) še ni imelo priložnosti izreči se o vprašanju skladnosti skupinske tožbe za izterjavo terjatev v posebnem kontekstu povrnitve škode, povzročene s kartelom. Nasprotno pa nižja sodišča take tožbe ne sprejemajo v tem posebnem kontekstu in še posebej, kadar gre za tožbe, neodvisne od morebitnih ugotovitev organov, pristojnih za konkurenco (tako imenovane „Stand-Alone tožbe“).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta sodišča namreč menijo, da je povrnitev škode, povzročene s kartelom, posebej kompleksna in da obstaja tveganje navzkrižja interesov. Poleg tega naj bi bili kljub zakonski obveznosti, da izkažejo svoje strokovno znanje, ponudniki storitev izterjave terjatev, ki spadajo na področje uporabe RDG, redko strokovnjaki na tem področju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po presoji predložitvenega sodišča so te značilnosti povrnitve škode, povzročene s kartelom, posebej pomembne v okviru samostojne tožbe („Stand‑Alone tožba“). Če ni ugotovljena kršitev konkurenčnega prava, naj bi taka tožba namreč zahtevala preučitev številnih elementov, ki ne spadajo primarno na področje civilnega prava in ki jih je „nemogoče obvladati takoj in brez težav“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče trdi, da brez take ugotovitve kršitve uporaba skupinske tožbe za izterjavo terjatev, da bi se dosegla povrnitev škode, povzročene s kartelom, torej občutno presega okvir izvensodnih dejavnosti, ki bi lahko spadale v okvir pojma „storitve izterjave terjatev“ v smislu člena 2(2) RDG, in sicer storitev, ki so omejene na pravno preučitev terjatev in svetovanje strokovnjaka ter katerih cilj je izterjava terjatev v smislu členov 2 in 11 RDG v povezavi s členoma 2 in 4 uredbe o pravnih storitvah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče trdi, da so v teh okoliščinah odstopi iz postopka v glavni stvari nični in da je posledično treba skupinsko tožbo za izterjavo terjatev, ki temelji na njih, zavreči brez preučitve njene utemeljenosti, in sicer zaradi neobstoja procesnega upravičenja. Poleg tega naj ta tožba tudi ne bi imela učinka zadržanja zastaranja v zvezi z odstopniki, ki naj torej ne bi več mogli uveljavljati svojih zahtevkov v okviru tožbe, vložene na podlagi lastne pravice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče tudi pojasnjuje, da nemško pravo ne določa drugih enakovrednih sredstev za zagotovitev učinkovitega uveljavljanja pravice do povrnitve „množične škode“ ali „razpršene škode“ v kartelnih zadevah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem predložitveno sodišče najprej ugotavlja, da se velik del mehanizmov, ki jih določa nemško pravo, ne uporablja za odškodninske tožbe, ki jih vložijo podjetja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, predložitveno sodišče navaja, da v nemškem pravu res obstaja odstop terjatve v obliki „resničnega“ faktoringa, to je ne zgolj fiduciarni prenos, ampak popoln prenos terjatve tretje osebe. Vendar naj ob upoštevanju posebnosti odškodnine za škodo v kartelnih zadevah ta mehanizem ne bi bil veljavna možnost. Določitev nabavne cene in računovodsko vrednotenje naj bi povzročala velike težave, ker znesek odškodnine ni znan. Zato naj bi se terjatve lahko prodajale za del njihove nominalne vrednosti, tako da bi naj bi se oškodovanci nagibali k temu, da se v celoti odpovejo vsakršni možnosti nadomestila. Tak odstop terjatve naj torej ne bi omogočal resnične izterjave terjatev zaradi škode.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, predložitveno sodišče trdi, da združevanje terjatev v okviru sheme sosporništva, to je v obliki skupne tožbe več odstopnikov, prav tako ni veljavna možnost. Na eni strani naj bi si bilo namreč težko zamisliti tako tožbo, če ni ponudnika, ki bi zagotovil njeno organizacijo. Na drugi strani naj bi tožba, vložena v skladu s shemo sosporništva, pomenila le formalno združitev tožb, pri čemer bi se te še vedno lahko razdružile.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče vseeno navaja, da mora iz razlogov, navedenih v točkah od 26 do 28 teh sklepnih predlogov, in kljub neobstoju druge veljavne možnosti ugotoviti, da so odstopi iz postopka v glavni stvari nični, in zavreči tožbo, vloženo pri njem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem kontekstu se postavlja vprašanje, ali pravo Unije nasprotuje razlagi RDG, ki jo je podalo predložitveno sodišče in v skladu s katero je izterjava škode, povzročene s kartelom, v okviru mehanizma odstopa terjatve prepovedana (v nadaljevanju: prepoved iz postopka v glavni stvari). Če bi pravo Unije nasprotovalo razlagi RDG, ki ima tak učinek, predložitveno sodišče namreč ne bi smelo uporabiti tega zakona, tako da bi se odstopi morali šteti za veljavne. To sodišče meni, da razlaga RDG, ki je skladna s pravom Unije, ni mogoča, ker bi bila ta razlaga contra legem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po presoji predložitvenega sodišča je lahko razlaga RDG, katere učinek je prepoved iz postopka v glavni stvari, v nasprotju z Direktivo 2014/104 ter načeloma učinkovitosti prava Unije in učinkovitega sodnega varstva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Konkretneje, na prvem mestu in v zvezi z Direktivo 2014/104 se pomisleki predložitvenega sodišča nanašajo na člen 3(1) in člen 2, točka 4, tretji primer, te direktive. Po presoji tega sodišča ti določbi potrjujeta pravico oškodovancev do popolne povrnitve škode, povzročene s kartelom, in to pravico razširjata na osebe, „ki [so] pravni naslednik[i] pravic domnevnega oškodovanca, vključno z osebo, ki je prevzela zahtevek“. Poleg tega, kar zadeva člen 2, točka 4, tretji primer, navedene direktive, naj bi se nanašal prav na mehanizem odstopa iz postopka v glavni stvari, ta direktiva pa naj državam članicam ne bi puščala nobenega polja proste presoje. Predložitveno sodišče trdi, da medtem ko se drugi primer iz tega člena 2, točka 4, sklicuje na nacionalno pravo države članice („zastopnik enega ali več domnevnih oškodovancev, če pravo Unije ali nacionalno pravo zagotavlja to možnost“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>)), tretji primer ne vsebuje primerljivega sklicevanja v zvezi z odstopom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, predložitveno sodišče navaja, da ima pomisleke glede skladnosti prepovedi iz postopka v glavni stvari s členom 101 PDEU in členom 4(3) PEU. Če lahko, kot določa sodna praksa (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>), „vsakdo“ zahteva popolno odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi kršitve kartelnega prava, morajo države članice zagotoviti učinkovitost te pravice in zlasti ne smejo onemogočati ali pretirano oteževati njenega izvajanja. Predložitveno sodišče ugotavlja, da je Sodišče v zvezi z avtorsko pravico že ugotovilo, da se oškodovancem ne sme onemogočiti uporaba možnosti, ki je „razširjena na različnih pravnih področjih“, da svoje pravice do odškodnine odstopijo specializiranim podjetjem, zlasti zaradi težav, ki bi jih te osebe lahko imele, če bi same poskušale izterjati te terjatve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, na tretjem mestu, predložitveno sodišče ima pomisleke o združljivosti prepovedi iz postopka v glavni stvari z načelom učinkovitega sodnega varstva, določenim v členu 47, prvi odstavek, Listine. To načelo naj bi vsakomur dajalo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, s katerim se lahko resnično zagotovi spoštovanje pravnega položaja, zaščitenega s pravom Unije. Vsakdo naj bi imel možnost svetovanja, obrambe in zastopanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče priznava, da je v skladu s sodbo Alassini in drugi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva izjemoma lahko podana, „pod pogojem, da [kršitev] dejansko ustreza[] ciljem v splošnem interesu, ki jim sledijo zadevni ukrepi, in da glede na zastavljeni cilj ne pomeni[] pretiranega in nesprejemljivega posega, ki bi omejeval samo bistvo tako zagotovljenih pravic“. Vendar po presoji predložitvenega sodišča prepoved iz postopka v glavni stvari ne izpolnjuje teh pogojev. Na eni strani bi si bilo namreč mogoče predstavljati ukrepe, ki bi bili manj omejujoči od popolne prepovedi povrnitve škode. Na drugi strani prepoved iz postopka v glavni stvari krši bistvo pravice do učinkovitega sodnega varstva, ker se osebam, ki bi lahko bile oškodovane zaradi kartela, odreka vsakršno varstvo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Landgericht Dortmund (deželno sodišče v Dortmundu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-76" title="page-10">
      „1. Ali je treba pravo Unije, zlasti člen 101 PDEU, člen 4(3) PEU, člen 47 [Listine] in člen 2, točka 4, ter člen 3(1) [Direktive 2014/104], razlagati tako, da nasprotuje razlagi in uporabi prava države členice, v skladu s katerima se potencialnemu oškodovancu, ki je utrpel škodo zaradi kršitve člena 101 PDEU – ugotovljene z zavezujočim učinkom v skladu s členom 9 [Direktive 2014/104] oziroma nacionalnimi določbami za prenos te direktive – prepoveduje, da bi svoje zahtevke – zlasti v primerih množične ali razpršene škode – fiduciarno odstopil pooblaščenemu ponudniku pravnih storitev, da bi jih ta skupaj z zahtevki drugih domnevnih oškodovancev uveljavljal s ‚Follow-On‘ tožbo, če ni drugih enakovrednih zakonskih ali pogodbenih možnosti za združevanja odškodninskih zahtevkov, zlasti ker ne vodijo do dajatvenih sodb ali so iz drugih procesnih razlogov praktično neizvedljive oziroma so iz ekonomskih razlogov objektivno nerazumne in bi bilo zaradi tega zlasti uveljavljanje majhnih škod praktično nemogoče ali vsaj pretirano oteženo?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-77" title="page-10">
      2. Ali je treba pravo Unije v vsakem primeru tako razlagati, če je treba zadevne odškodninske zahtevke uveljavljati brez predhodne in v smislu nacionalnih pravil, sprejetih na podlagi člena 9 [Direktive 2014/104], zavezujoče odločitve Evropske komisije ali nacionalnega organa glede domnevne kršitve (tako imenovana ‚Stand-Alone tožba‘), če ni drugih enakovrednih zakonskih ali pogodbenih možnosti združevanja odškodninskih zahtevkov zaradi civilnopravnega uveljavljanja iz razlogov, že navedenih v prvem vprašanju, in še posebej, če se sicer kršitev člena 101 PDEU sploh ne bi mogla uveljavljati, torej niti v okviru ‚public enforcement‘ niti v okviru ‚private enforcement‘?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-78" title="page-11">
      3. Če je odgovor vsaj na eno od teh dveh vprašanj pritrdilen, ali se potem ustrezne določbe nemškega prava, če je izključena razlaga, skladna s pravom Unije, ne smejo uporabiti, kar bi pomenilo, da so odstopi vsaj s tega vidika veljavni in je mogoče učinkovito uveljavljanje pravic?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pisna stališča so predložile stranke iz postopka v glavni stvari, nemška vlada in Komisija. Razen družbe Otto Fuchs Beteiligungen KG (v nadaljevanju: Otto Fuchs) so se vse te stranke udeležile obravnave 7. maja 2024.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče je v tej zadevi predložilo tri vprašanja za predhodno odločanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi dve vprašanji se nanašata na skladnost razlage nacionalnega prava, v skladu s katero je izterjava škode, povzročene s kartelom, v okviru mehanizma odstopa terjatve prepovedana, s pravom Unije. Pri tretjem vprašanju pa gre za to, ali lahko predložitveno sodišče ne uporabi nacionalnih določb, ki niso skladne s pravom Unije. Zadnje vprašanje je postavljeno le v primeru, da bi Sodišče pritrdilno odgovorilo na vsaj eno od prvih dveh vprašanj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Preden bom vsebinsko obravnaval ti prvi dve vprašanji, je treba podati nekaj kratkih predhodnih pripomb o dopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje – mehanizem odstopa terjatve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo vprašanje za predhodno odločanje </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Otto Fuchs, dežela Severno Porenje - Vestfalija in Komisija trdijo, da ker predložitveno sodišče ne odloča o „Follow-on tožbi“, temveč o samostojni tožbi, prvo vprašanje ni dopustno, saj očitno nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S to trditvijo se strinjam.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ustaljena sodna praksa je, da za vprašanja za predhodno odločanje glede razlage prava Unije velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko odločanje o predlogu nacionalnega sodišča za sprejetje predhodne odločbe zavrne le, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo koristne odgovore. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve o nedopustnosti vprašanj za predhodno odločanje je treba preučiti z vidika te ustaljene sodne prakse.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru predložitveno sodišče med prvim in drugim vprašanjem razlikuje s tem, da se sklicuje na člen 9 Direktive 2014/104. Medtem ko se prvo vprašanje nanaša na položaj, v katerem je odškodninska tožba vložena po tem, ko je bila kršitev konkurenčnega prava ugotovljena „z zavezujočim učinkom“ – v smislu te določbe – s pravomočno odločbo nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, ali pritožbenega sodišča („Follow-on tožba“), se drugo vprašanje nanaša na položaj, v katerem je odškodninska tožba vložena, ne da bi obstajala taka odločba („Stand-Alone tožba“).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah glede na to, da je družba ASG 2 pri predložitvenem sodišču vložila samo eno tožbo, ki se nanaša na isto kršitev konkurenčnega prava, eno od prvih dveh vprašanj ne ustreza niti dejanskemu stanju niti predmetu spora o glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem države članice v skladu s členom 9(1) Direktive 2014/104 zagotovijo, da kršitev konkurenčnega prava, ugotovljena s pravnomočno odločbo nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, ali pritožbenega sodišča, velja za neovrgljivo dokazano v primeru odškodninske tožbe, vložene pred nacionalnimi sodišči na podlagi člena 101 ali 102 PDEU ali nacionalnega konkurenčnega prava. Poleg tega v skladu s členom 2, točka 11, te direktive „odločba o kršitvi“ pomeni odločbo organa, pristojnega za konkurenco, ali pritožbenega sodišča, ki ugotovi kršitev konkurenčnega prava. V členu 2, točka 12, navedene direktive je pojasnjeno, da je taka odločba pravnomočna, kadar se zoper njo ni več mogoče pritožiti na podlagi rednega pravnega sredstva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče navaja, da v zvezi z deželo Severno Porenje - Vestfalija obstaja le odločba o zavezah iz leta 2009. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) Torej je treba ugotoviti, ali je v tej odločbi ugotovljena kršitev in ali ima zato pravne učinke, opisane v členu 9(1) Direktive 2014/104.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na predložitveno odločbo je zvezni urad za varstvo konkurence v odločbi o zavezah iz leta 2009 za deželo Severno Porenje - Vestfalija določil konkretne pragove za sodelovanje pri trženju lesa in ukrepe za zmanjšanje njenega tržnega položaja. Poleg tega to sodišče navaja, da je bila navedena odločba sprejeta na podlagi člena 32b GWB.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav člen 32b GWB v predlogu za sprejetje predhodne odločbe ni citiran, je treba vseeno ugotoviti, da njegovo besedilo, kot priznava zvezni urad za varstvo konkurence, ustreza besedilu člena 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>). Ta določba nemškega prava namreč tako kot člen 9(1), prvi stavek, te uredbe določa, da kadar podjetje v okviru postopka, ki ga vodi ta organ, ponudi zaveze, da bo upoštevalo skrbi, ki jih je v predhodni oceni izrazil ta organ, lahko isti organ z odločbo spremeni te zaveze v zavezujoče za podjetje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>) Poleg tega, kot določa člen 9(1), drugi stavek, navedene uredbe, ima taka odločba lahko časovno omejene učinke, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>) vsekakor pa se v njej ugotovi, da ni več vzrokov za ukrepanje zadevnega organa. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>) Nazadnje, zvezni urad za varstvo konkurence lahko prekliče svojo odločbo v skoraj enakih položajih, kot so našteti v členu 9(2) Uredbe št. 1/2003, in znova začne postopek. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odločba o zavezah, sprejeta na podlagi člena 9 Uredbe št. 1/2003, ne vsebuje dokončne ugotovitve kršitve členov 101 in 102 PDEU. Konec postopka za ugotavljanje kršitev, ki poteka proti podjetjem na podlagi odločbe o zavezah, jim namreč omogoča, da se izognejo ugotovitvi kršitve konkurenčnega prava in morebitni globi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>) V tem smislu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 13 Uredbe št. 1/2003, naj bi take odločbe zagotovile, da ni več nobenih vzrokov za ukrepanje Komisije, „brez ugotavljanja, ali je šlo ali še vedno gre za kršitev“. Zato Komisija v okviru postopka, sproženega na podlagi člena 9 te uredbe, ni dolžna opredeliti in ugotoviti kršitve, tako da je njena vloga omejena na preizkus in morebitno sprejetje zavez, ki jih predlagajo zadevna podjetja, glede na težave, ki jih je opredelila v svoji predhodni oceni, in cilje, za katere si prizadeva. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drži, da je Sodišče pojasnilo, da nacionalna sodišča ne morejo prezreti odločb o zavezah, ki jih sprejme Komisija, in da „cilj učinkovite in enotne uporabe konkurenčnega prava Unije nacionalnemu sodišču nalaga, naj upošteva predhodno oceno Komisije in jo obravnava kot indic ali celo začetni dokaz protikonkurenčnosti zadevnega sporazuma glede na člen 101(1) PDEU“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>) Vendar tega odlomka ni mogoče razumeti tako, da bi odločba o zavezah vsebovala kakršno koli ugotovitev kršitve konkurenčnega prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navedeni odlomek se namreč ne nanaša na katero koli odločbo o zavezah, temveč na „predhodno oceno“ Komisije, ki lahko po potrebi razkrije dejstva, ki imajo določeno dokazno vrednost za odškodninsko tožbo, vloženo pri nacionalnem sodišču. Kot je Sodišče samo pojasnilo, je ta dokazna vrednost primerljiva z dokazno vrednostjo indica ali dokaza prima facie, ne da bi bila ob tem dokaz, ki bi – obravnavan ločeno – omogočal ugotovitev kršitve konkurenčnega prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nič ne kaže, da bi v nemškem pravu odločba o zavezah, sprejeta na podlagi člena 32b GWB, imela učinke, ki bi presegali učinke odločbe, ki jo Komisija sprejme na podlagi člena 9 Uredbe št. 1/2003. Tako ob upoštevanju preverjanj, ki so v pristojnosti nacionalnega sodišča, ker v odločbi o zavezah iz leta 2009 ni ugotovljena kršitev konkurenčnega prava, ta odločba ne more imeti učinkov iz člena 9(1) Direktive 2014/104. Torej je treba ugotoviti, da prvo vprašanje ne ustreza niti dejanskemu stanju niti predmetu spora o glavni stvari in da je torej nedopustno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta ugotovitev ni omajana s trditvami zveznega urada za varstvo konkurence, da zaradi obstoja odločbe o zavezah iz leta 2009 in postopkov, ki so bili pred nemškimi sodišči začeti v zvezi s to odločbo, postopek v glavni stvari pomeni hibridno nadaljnjo tožbo. Po mnenju tega organa se taka tožba uvršča med nadaljnjo tožbo („Follow-On tožba“) in samostojno tožbo („Stand-Alone tožba“). Vendar navedeni organ priznava, da bi bila v okviru take hibridne nadaljnje tožbe škoda lažje dokazana, če bi obstajala prejšnja odločba nacionalnega organa v zvezi z dejanskim stanjem, ki bi bilo v celoti ali delno primerljivo z dejanskim stanjem v postopku v glavni stvari. Kljub temu se stranke iz postopka v glavni stvari ne bi mogle opreti na zavezujoč učinek odločbe nacionalnega organa v smislu člena 9 Direktive 2014/104.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Torej je treba ugotoviti, da je prvo vprašanje za predhodno odločanje nedopustno. S pridržkom trditve o samostojni naravi odškodninske tožbe iz postopka v glavni stvari, ki sem jo analiziral zgoraj, na podlagi drugih trditev družbe Otto Fuchs in dežele Severno Porenje - Vestfalija ni mogoče ugotoviti, da je prvo vprašanje nedopustno. Te trditve bom vseeno analiziral, ker bi se na eni strani njihova preučitev lahko izkazala za koristno, če se Sodišče ne bi strinjalo z mojim stališčem glede nedopustnosti prvega vprašanja, in ker se na drugi strani navajajo v utemeljitev teze, da tudi drugo vprašanje ni dopustno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Otto Fuchs in dežela Severno Porenje - Vestfalija navajata več trditev v utemeljitev teze, da drugo vprašanje za predhodno odločanje ni dopustno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem ti stranki trdita, na prvem mestu, da ker predložitveno sodišče ni postavilo odprtega vprašanja, ki bi ga spremljali različni možni odgovori, nima nobenega dvoma o razlagi prava Unije. To sodišče naj bi se namreč oprlo na razlago prava Unije, na podlagi katere lahko ugotovi, da nacionalna zakonodaja ni skladna z njim.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To trditev je treba zavrniti. Drugo vprašanje za predhodno odločanje se nanaša na razlago prava Unije in je povezano s postopkom v glavni stvari. Le predložitveno sodišče lahko ugotovi, ali potrebuje pojasnila Sodišča glede tega vprašanja. Odločna ubeseditev nekaterih ugotovitev tega sodišča prav tako ne postavlja pod vprašaj dopustnosti njegovega vprašanja za predhodno odločanje. Nacionalno sodišče lahko namreč v predložitveni odločbi poda tudi strnjeno mnenje o odgovorih, ki jih je treba dati na vprašanja, predložena v predhodno odločanje, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) ne da bi tvegalo, da bo njegova odločba zavržena kot nedopustna. V obravnavanem primeru je predložitveno sodišče storilo prav to.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, zavrniti je treba tudi trditev, da je drugo vprašanje hipotetično, ker se sklicuje na tako imenovano „razpršeno“ škodo in temelji na predpostavki, da „bi bilo […] uveljavljanje majhnih škod praktično nemogoče ali vsaj pretirano oteženo“, če odškodninskih zahtevkov na podlagi kartelnega prava ne bi bilo mogoče vložiti združeno s skupinsko tožbo za izterjavo terjatev, čeprav predmet postopka v glavni stvari ni ne razpršena škoda ne majhna škoda.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem moram navesti, da pojma „razpršene“ ali „majhne“ škode nista pojma prava Unije. V predložitveni odločbi sta ta pojma le opisna, nacionalno sodišče pa je edino pristojno za ugotovitev in presojo dejanskega stanja spora o glavni stvari. Pojem „razpršena škoda“ („Streuschäden“) je predložitveno sodišče namreč opredelilo kot škodo, za katero je značilno, da je škoda, ki jo je utrpel oškodovanec, majhna, vendar pa seštetje vseh oškodovancev nanese visok znesek škode. Pojma „množična škoda“ („Massenschäden“), ki je tudi uporabljen v vprašanjih za predhodno odločanje, to sodišče ni opredelilo, vendar se zdi, da namiguje na položaj, v katerem več oseb trdi, da so utrpele škodo v obliki izgube, katere vzrok je enak. Doktrina trdi, da se množična škoda razlikuje od razpršene škode tudi po obsegu škode, ki jo utrpi vsak posameznik posebej. Množična škoda naj bi bila dovolj velika, da ima vsak posameznik interes zahtevati povrnitev nastale škode. Vendar je postopek za vsakega oškodovanca kompleksen in drag. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, družba Otto Fuchs in dežela Severno Porenje - Vestfalija predložitvenemu sodišču očitata, da je predložitveno odločbo oprlo na predpostavko, da, na eni strani, obstaja le možnost skupinske tožbe za izterjavo terjatev ter da, na drugi strani, če odškodninskih zahtevkov na podlagi kartelnega prava ne bi bilo mogoče uveljavljati združeno s tako skupinsko tožbo za izterjavo terjatev, bi bilo praktično nemogoče ali vsekakor pretirano težko vložiti tožbo za majhno škodo in nobena tožba na podlagi člena 101 PDEU ne bi bila vložena ne v okviru izvajanja pravil konkurenčnega prava v javni sferi ne v okviru njihovega izvajanja v zasebni sferi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem drži, da so ugotovitve o dejanskem in pravnem okviru premise, na katerih temeljijo vprašanja za predhodno odločanje. Res je tudi, da so nekatere stranke podale pripombe, s katerimi so dopolnile ali izpodbijale dejanski in pravni okvir spora o glavni stvari. V bistvu te stranke kritizirajo ugotovitev predložitvenega sodišča, da v nemškem pravu kot učinkovito pravno sredstvo razen mehanizma odstopa terjatev ne obstaja nobena možnost, s katero bi bilo mogoče zagotoviti varstvo pravic oškodovancev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja obstoja drugih mehanizmov, ki oškodovancem omogočajo, da uveljavljajo svoje pravice zoper kršitelja konkurenčnega prava, spada v okvir razlage nacionalnega prava. V zvezi s tem Sodišče v okviru delitve pristojnosti med sodiščema Unije in nacionalnimi sodišči, ker je predložitveno sodišče opredelilo dejanski in zakonski okvir, v katerega je treba umestiti vprašanja, ki jih je zastavilo, ni pristojno, da preveri njegovo pravilnost. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) Prav tako, kar zadeva kritiko dejanskega in pravnega okvira predložitvene odločbe iz obravnavanega primera, Sodišče tudi ne more nadomestiti nacionalnega sodišča in odgovoriti nanjo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker so ugotovitve o dejanskem in pravnem okviru, navedene v predložitveni odločbi, premise, na katerih temeljijo vprašanja za predhodno odločanje, vseeno menim, da bi Sodišče moralo predložitveno sodišče opozoriti na to kritiko, da bi mu omogočilo, da ugotovi, kako uporabiti pravo Unije, kot ga razlaga Sodišče. To, da mora Sodišče odločiti o predložitveni odločbi, namreč ne vpliva na možnost, da predložitveno sodišče po potrebi preveri premise, na katerih temeljijo njegova vprašanja za predhodno odločanje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ne glede na navedeno je treba ugotoviti, da je drugo vprašanje dopustno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Utemeljenost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu izvedeti, ali je treba člen 101 PDEU, člen 2, točka 4, člen 3(1) in člen 4 Direktive 2014/104 ter člen 47 Listine razlagati tako, da nasprotujejo razlagi nacionalnega prava, v skladu s katerim je ob neobstoju pravnomočne odločbe o kršitvi konkurenčnega prava izključen fiduciarni odstop pravic do povrnitve škode, povzročene s kartelom, s strani domnevnih oškodovancev pooblaščenemu ponudniku pravnih storitev, da bi ta združeno uveljavljal te pravice, kadar ni drugih zakonskih ali pogodbenih možnosti za združevanja odškodninskih zahtevkov, ki se lahko štejejo za enakovredne, zaradi česar bi bilo na eni strani praktično nemogoče ali vsaj pretirano težko uveljavljati majhne škode ter na drugi strani ne bi bila vložena nobena tožba na podlagi člena 101 PDEU ne v okviru izvajanja pravil konkurenčnega prava v javni sferi ne v okviru njihovega izvajanja v zasebni sferi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Upoštevne določbe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje se nanaša na razlago člena 101 PDEU, člena 47 Listine in določb Direktive 2014/104. Ker se to vprašanje nanaša na razlago te direktive, je treba obravnavati njeno časovno področje uporabe. Nato bom na kratko analiziral upoštevnost člena 4(3) PEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče izhaja iz predpostavke, da se člen 2, točka 4, in člen 3(1) Direktive 2014/104, za katerih razlago prosi, v obravnavanem primeru uporabljata ne glede na vprašanje, ali sta ti določbi postopkovni ali materialnopravni pravili. V skladu s členom 22(2) te direktive naj bi se namreč upoštevne določbe te direktive uporabljale za odškodninske tožbe, vložene po 26. decembru 2014. Poleg tega to sodišče opozarja, da se tožba v postopku v glavni stvari nanaša na ravnanja, ki so se domnevno izvajala do 30. junija 2019, to je precej po izteku roka za prenos navedene direktive. Zato naj bi bilo treba na podlagi sodbe Volvo in DAF Trucks (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>) materialnopravna pravila te direktive uporabljati ne le za del obdobja izvajanja kartela po izteku roka za prenos, temveč tudi za celotno obdobje izvajanja kartela.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav menim, da se določbe, na katere se nanaša drugo vprašanje za predhodno odločanje, uporabljajo za spor o glavni stvari, me analiza predložitvenega sodišča ne prepriča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Naj spomnim, da je bila tožba vložena 31. marca 2020 in se nanaša na povrnitev škode zaradi domnevnih praks, ki so se izvajale med 28. junijem 2005 in 30. junijem 2019.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Rok za prenos Direktive 2014/104 je bil določen za 27. december 2016 (člen 21(1)). Poleg tega se nacionalni ukrepi za prenos materialnopravnih določb te direktive ne morejo uporabljati retroaktivno (člen 22(1)), medtem ko se nacionalna pravila za prenos drugih določb navedene direktive, in sicer postopkovnih določb, ne morejo uporabljati za odškodninske tožbe, ki so bile pri nacionalnem sodišču vložene pred 26. decembrom 2014 (člen 22(2)). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je treba a priori za določitev časovne veljavnosti določb Direktive 2014/104 ugotoviti, ali je zadevna določba materialnopravna določba ali ne. Vendar je treba v zvezi z vprašanjem časovne veljavnosti določb te direktive razlikovati glede na to, ali te določbe ob upoštevanju sodne prakse izhajajo iz člena 101 PDEU ali pa izhajajo le iz navedene direktive, zaradi česar je treba njihovo časovno veljavnost preučiti ob upoštevanju člena 22 te direktive. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravica do popolne povrnitve škode zaradi kršitve konkurenčnega prava ni bila določena z Direktivo 2014/104, temveč izhaja neposredno iz določb primarnega prava, kot ga je Sodišče razlagalo v sodni praksi, nastali pred sprejetjem te direktive. To ugotovitev potrjuje več uvodnih izjav navedene direktive. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) Zato se po presoji Sodišča nacionalni ukrepi za prenos člena 3(1) te direktive „morajo […] nujno začeti uporabljati s takojšnjim učinkom za vse odškodninske tožbe, ki spadajo na področje uporabe [Direktive 2014/104], kot je potrjeno s členom 22(2) navedene direktive“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>) V zvezi s tem ob upoštevanju datuma vložitve tožbe v postopku v glavni stvari, to je 31. marec 2020, kar je precej po izteku roka za prenos te direktive, tožba iz postopka v glavni stvari nedvomno spada na njeno časovno področje uporabe. Zato se člen 3 navedene direktive uporablja v sporu o glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanje časovne veljavnosti člena 2, točka 4, Direktive 2014/104 v sporu o glavni stvari je bolj problematično. Navedeni člen 2 namreč vsebuje, kot kaže njegov naslov, opredelitve pojmov, uporabljenih v tej direktivi. Na prvi pogled opredelitev pravnega pojma, uporabljenega v aktu prava Unije, nima vsebinske ali postopkovne narave. Njeno naravo bolj določa posebna določba, s katero je ta pojem povezan.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar drugo vprašanje temelji na razlagi člena 2, točka 4, Direktive 2014/104, v skladu s katero ta direktiva določa, kdo lahko uveljavlja pravico do popolne odškodnine za škodo, povzročeno s kršitvijo konkurenčnega prava Unije, ali, eventualno, kako je mogoče uveljavljati tako pravico. Poleg tega se zdi, da predložitveno sodišče meni, da učinek, zagotovljen s to določbo, izhaja iz člena 101 PDEU, kot ga Sodišče razlaga v svoji sodni praksi. Predlagam torej, naj se ugotovi, da se člen 2, točka 4, Direktive 2014/104 uporablja v sporu o glavni stvari v skladu z rešitvijo, ki jo je Sodišče sprejelo v sodni praksi v zvezi s časovno veljavnostjo določb iste direktive, ki potrjujejo rešitve, izhajajoče iz primarnega prava. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) Povedano drugače, razlaga, ki jo bom predstavil v nadaljevanju, se nanaša tako na člen 101 PDEU kot na določbe Direktive 2014/104.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče se v drugem vprašanju sklicuje tudi na člen 4(3) PEU. Branje predložitvene odločbe daje misliti, da to sodišče to določbo povezuje z načelom učinkovitosti ali polnim učinkom člena 101 PDEU. Vendar zadostuje razlaga zadnjenavedene določbe, da se je mogoče izreči tako o načelu učinkovitosti kot o njegovem polnem učinku. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>) Poleg tega je na podlagi Direktive 2014/104 njen člen 4 tisti, ki uresničuje načelo učinkovitosti, torej bi bilo treba podati razlago tudi te določbe. Zato predlagam, naj se ugotovi, da predložitveno sodišče z drugim vprašanjem sprašuje o členu 101 PDEU, členu 47 Listine in členu 2, točka 4, Direktive 2014/104 ter členu 3(1) in členu 4 te direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prepoved mehanizma odstopa terjatve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošne pripombe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Da bi odgovorili na drugo vprašanje za predhodno odločanje, je treba najprej ugotoviti, ali se razlaga nacionalnega prava, v skladu s katero je ob neobstoju pravnomočne odločbe o kršitvi konkurenčnega prava izključen fiduciarni odstop pravic do povrnitve škode, povzročene s kartelom, s strani domnevnih oškodovancev pooblaščenemu ponudniku pravnih storitev, nanaša na vidik, ki je neposredno urejen s pravom Unije, ali na vprašanje, ki spada na področje pravnega reda vsake države članice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba pojasniti, da prepoved iz postopka v glavni stvari osebi, ki je utrpela škodo zaradi kartela, ne odvzema statusa oškodovanca kršitve konkurenčnega prava. Nasprotno, ta prepoved izhaja iz ničnosti odstopa pravice te osebe pooblaščenemu ponudniku pravnih storitev, ki v svojem imenu in na lastne stroške, vendar za račun odstopnikov, pravice zadnjenavedenih uveljavlja združeno. Za odgovor na vprašanje za predhodno odločanje je treba ugotoviti, ali so pogoji za veljavnost prenosa pravice do povrnitve škode urejeni s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ki se uporablja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razlikovanje med materialnimi pogoji pravice do povrnitve škode in načini uveljavljanja te pravice</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se mi primerno opozoriti na razlikovanje, ki ga sta generalna pravobranilca J. Kokott in N. Wahl navedla med materialnimi pogoji odgovornosti za kršitev konkurenčnega prava Unije, celo materialnimi pogoji pravice zahtevati odškodnino, na eni strani in načini uveljavljanja pravice do povrnitve škode, povzročene s kršitvijo konkurenčnega prava, na drugi strani. V bistvu ta generalna pravobranilca menita, da medtem ko navedeni pogoji izhajajo neposredno iz prava Unije, tako da je treba zavrniti nacionalni ukrep, ki je v nasprotju z neposrednim učinkom tega prava, so navedeni načini del nacionalnega prava in zanje veljajo klasične omejitve procesne avtonomije držav članic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S to razlago se strinjam iz naslednjih razlogov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, ta dihotomija izhaja iz razdelitve pristojnosti med Unijo in državami članicami. Na eni strani ima Unija na podlagi člena 3(1)(b) PDEU izključno pristojnost za določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga. Na drugi strani so druga pravila, ki se uporabljajo na področju konkurence in ne spadajo na področje te izključne pristojnosti, če ne obstajajo pravila prava Unije, v pristojnosti držav članic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 101 PDEU spada med pravila o konkurenci, ki so – kot tista iz člena 3(1)(b) PDEU – nujna za delovanje navedenega notranjega trga. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Taka pravica do povrnitve škode, povzročene s kršitvijo člena 101 PDEU, pa presega preprosto povrnitev škode, nastale oškodovancem, ker splošneje krepi delovanje pravil Unije o konkurenci in preprečuje sporazume ali ravnanja, ki so pogosto prikriti in bi lahko omejevali ali izkrivljali konkurenco, s čimer torej prispeva k ohranjanju učinkovite konkurence v Uniji. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>) Izvajanje konkurenčnega prava v zasebni sferi je prav tako nujno za delovanje notranjega trga. Zato mora biti določitev pogojev, ki opredeljujejo obstoj in bistveno vsebino pravice do povrnitve škode, povzročene s kršitvijo člena 101 PDEU, v izključni pristojnosti Unije. Nasprotno pa mora vsaka država članica določiti pristojna sodišča in urediti postopkovna pravila za pravna sredstva, ki zagotavljajo varstvo pravic, ki za pravne subjekte izhajajo iz neposrednega učinka prava Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, čeprav Sodišče ni izrecno priznalo razlikovanja, ki ga navajata generalna pravobranilca, ga omenja v svoji sodni praksi. Zlasti je navedlo, da morajo biti v nasprotju s pravili za presojo dokazov in zahtevanim dokaznim standardom, ki spadajo, če to področje ni urejeno s predpisi Unije, v okvir procesne avtonomije držav članic, sestavni deli kršitve podani za ugotovitev, da je podjetje odgovorno za usklajeno ravnanje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>) V tem smislu je Sodišče redno obravnavalo vprašanje, kdo lahko uveljavlja pravico do povrnitve škode, povzročene s tako kršitvijo, z vidika polnega učinka člena 101 PDEU. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, Direktiva 2014/104 potrjuje to razlago. Člen 4 te direktive, naslovljen „Načelo učinkovitosti in enakovrednosti“, namreč določa, da v skladu z načelom učinkovitosti države članice zagotovijo, da se vsa nacionalna pravila in postopki v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov oblikujejo in uporabljajo tako, da v praksi ne onemogočajo ali pretirano otežujejo uveljavljanja pravice po pravu Unije do popolne odškodnine za škodo, povzročeno s kršitvijo konkurenčnega prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da pravo Unije določa materialne pogoje pravice do povrnitve škode, povzročene s tako kršitvijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na splošno v zasebnem pravu ob upoštevanju položaja, v katerem konkretna določba omejuje krog oseb, ki se lahko štejejo za oškodovance kršitve pravnega pravila, to, kdo ima pravico do odškodnine, izhaja iz povezane uporabe materialnih pogojev odgovornosti, in sicer resničnosti škode, vzročne zveze med škodo in domnevnim ravnanjem ter nezakonitosti očitanega ravnanja. Na podlagi teh pogojev se lahko ugotovi identiteta oškodovanca, ki ima pravico do povrnitve škode. V tem smislu pravo Unije to, kdo lahko uveljavlja pravico do povrnitve škode, povzročene s kršitvijo člena 101 PDEU, določa z materialnimi pogoji odgovornosti za kršitev konkurenčnega prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav pravo Unije določa, kdo lahko uveljavlja pravico do popolne povrnitve škode, povzročene s kršitvijo konkurenčnega prava, se je treba še vprašati, ali določa tudi prenosljivost te pravice do odškodnine in pogoje za veljavnost odstopa te pravice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pogoji za veljavnost odstopa</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prenosljivost terjatve (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>), celo pravice, je ena od značilnosti, ki določa, ali je ta pravica lahko predmet odstopa. V bistvu je na področju zasebnega prava večina splošnih finančnih pravic lahko predmet odstopa. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede vprašanja, ali je odstop odškodninskega zahtevka proti Uniji veljaven, je Sodišče ugotovilo, da se tak zahtevek lahko odstopi, vendar v skladu s splošnim načelom, skupnim pravnim ureditvam držav članic, ki se uporablja v pravnem redu Unije, proti zadevnim organom ni mogoče uveljavljati nepoštenega odstopa. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">40</a>
</span>) Vendar iz te ugotovitve ni mogoče sklepati, da bi pravo Unije določalo pogoje za veljavnost vsakega odškodninskega zahtevka, ki izhaja iz prava Unije. V skladu s členom 340, drugi odstavek, PDEU namreč nepogodbeno odgovornost Unije urejajo splošna načela, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic. Zato se vprašanje razdelitve pristojnosti med Unijo in državami članicami ne postavlja enako v kontekstu te odgovornosti in v primeru, v katerem pravo Unije, kot v obravnavanem primeru, določa le materialne pogoje zadevne terjatve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nedavno je Sodišče v kontekstu pravice letalskih potnikov do odškodnine, zagotovljene z Uredbo (ES) št. 261/2004 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">41</a>
</span>), opisalo odstop te pravice tretji osebi, da bi si potnik prihranil težave in stroške, ki bi ga lahko odvrnili od tega, da bi osebno vložil tožbo, kot način za uveljavljanje navedenega odškodninskega zahtevka. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">42</a>
</span>) Hkrati je Sodišče navedlo, da lahko potnik svojo terjatev odstopi tretji osebi, „če je to določeno v upoštevnem nacionalnem pravu“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">43</a>
</span>) To ugotovitev je mogoče prenesti na to zadevo, ker iz nje izhaja, da je odstop odškodninskega zahtevka lahko način njegovega uveljavljanja in da so omejitve takega odstopa določene v nacionalnem pravu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drži namreč, da se lahko šteje, da prenosljivost pravice do odškodnine kot taka izhaja iz same narave te pravice in torej neposredno iz prava Unije. Vendar se ta zadeva nanaša na pogoje za veljavnost odstopa pravice do odškodnine, ki jo imajo domnevni oškodovanci, tako kot letalski potniki, neposredno na podlagi prava Unije. Tako je odstop pravice do popolne povrnitve škode, povzročene s kršitvijo konkurenčnega prava, prav tako način za uveljavljanje te pravice s strani posameznika, ki ima to pravico. Pogoji, pod katerimi se tak odstop lahko izvede, so torej določeni v nacionalnem pravu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">99.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nasprotju s pripombami, ki jih je predložitveno sodišče navedlo v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">44</a>
</span>) te razlage ne omajajo spoznanja, ki jih je mogoče izpeljati iz člena 2, točka 4, Direktive 2014/104.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2, točka 4, Direktive 2014/104</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">100.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Okoliščina, da se člen 2, točka 4, Direktive 2014/104 v tretjem primeru, omenjenem v tej določbi, nanaša na zahtevke, ki jih vloži „fizična ali pravna oseba, ki je pravni naslednik pravic domnevnega oškodovanca, vključno z osebo, ki je prevzela zahtevek“, ne pomeni, da pravo Unije državam članicam nalaga obliko mehanizma odstopa ali posebne pogoje veljavnosti takega odstopa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">101.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nanašanje na te zahtevke je namreč navedeno v določbi, v kateri je opredeljen pojem „odškodninska tožba“ za namene Direktive 2014/104. Odpravlja torej dvome, povezane z vprašanjem, ali se določbe te direktive uporabljajo tudi za postopke, ki jih začnejo osebe, ki so pravni nasledniki oškodovancev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-45" href="#t-45">45</a>
</span>) Nasprotno pa, kot trdi Komisija v pisnem stališču, ta pravna opredelitev pojma ne vsebuje nobene obveznosti za države članice, da uvedejo mehanizem odstopa na materialnopravni ravni. Ta opredelitev torej ne določa niti, ali in pod katerimi pogoji lahko pravico do popolne povrnitve škode, povzročene s kršitvijo konkurenčnega prava, odstopi oseba, ki je utrpela tako škodo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">102.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega obveznosti, da se prizna mehanizem odstopa, ni mogoče izpeljati niti iz sklicevanja na nacionalno pravo v členu 2, točka 4, drugi primer, Direktive 2014/104. Seveda drži, da ta primer vsebuje napotitev na nacionalno pravo („zastopnik enega ali več domnevnih oškodovancev, če pravo Unije ali nacionalno pravo zagotavlja to možnost“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-46" href="#t-46">46</a>
</span>)), medtem ko take napotitve ni v tretjem primeru, ki se nanaša na pravno nasledstvo pravic domnevnega oškodovanca.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">103.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je na eni strani Komisija na obravnavi neobstoj sklicevanja na nacionalno pravo v členu 2, točka 4, tretji primer, Direktive 2014/104 pojasnila s tem, da so ob sprejetju te direktive vse države članice priznale možnost odstopa odškodninskega zahtevka. Kot sem namreč že navedel (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-47" href="#t-47">47</a>
</span>), je prenos terjatve, ki izvira iz protipravnega dejanja, dovoljen v pravnem redu Unije, ker odraža splošno načelo, ki je skupno pravnim ureditvam držav članic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">104.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani je treba dejstvo, da se v nasprotju s tretjim primerom drugi primer iz člena 2, točka 4, Direktive 2014/104 sklicuje na pravo Unije in nacionalno pravo, razlagati z vidika uvodne izjave 13 te direktive. V tej uvodni izjavi je namreč navedeno, da se pravica do odškodnine priznava vsaki fizični ali pravni osebi, pri čemer so v tem kontekstu omenjeni „potrošniki, podjetja in javni organi“, da pa navedena direktiva državam članicam ne bi smela nalagati obveznosti, da uvedejo mehanizme kolektivnih pravnih sredstev za izvajanje členov 101 in 102 PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">105.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar trenutno kolektivna pravna sredstva spadajo na področje uporabe Direktive (EU) 2020/1828 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-48" href="#t-48">48</a>
</span>). V tej direktivi je kolektivno pravno sredstvo opisano kot tožba, ki jo v imenu potrošnikov vloži kvalificirani subjekt. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-49" href="#t-49">49</a>
</span>) Vprašanje vključitve kršitev konkurenčnega prava na področje uporabe navedene direktive je bilo predmet razprave med pripravljalnimi deli za to direktivo. Zaradi oklevanja, kako nadaljevati, je bila ta vključitev nazadnje opuščena. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-50" href="#t-50">50</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">106.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejstvo, da so bila med pripravljalnimi deli izražena nasprotujoča si razumevanja urejanja kolektivnih pravnih sredstev v zvezi s kršitvami konkurenčnega prava na ravni prava Unije, kaže, da v nasprotju s prenosom terjatve, ki izvira iz protipravnega dejanja, ki je na splošno dovoljen v pravnih redih držav članic, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-51" href="#t-51">51</a>
</span>) posebna oblika takega pravnega sredstva na ravni Unije ni bila soglasno sprejeta. Po mojem mnenju ta okoliščina pojasnjuje, zakaj se je zakonodajalec v členu 2, točka 4, Direktive 2014/104 skliceval na nacionalno pravo in pravo Unije, kar zadeva razpoložljivost kolektivnih pravnih sredstev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">107.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju navedenega je treba ugotoviti, da odstop pravice do povrnitve škode, povzročene s kršitvijo konkurenčnega prava, pooblaščenemu ponudniku pravnih storitev, ki v svojem imenu in na lastne stroške, vendar za račun odstopnikov, združeno uveljavlja njihove pravice, pomeni način uveljavljanja te pravice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skladnost prepovedi mehanizma odstopa terjatve s pravom Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">108.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pogoji za veljavnost odstopa pravice do povrnitve škode, povzročene s kršitvijo konkurenčnega prava, pooblaščenemu ponudniku pravnih storitev niso urejeni v pravu Unije, temveč v nacionalnem pravu, ki se uporablja. Vendar v skladu z načelom procesne avtonomije ti pogoji ne smejo biti manj ugodni od tistih za podobne zahtevke nacionalne narave (načelo enakovrednosti) in ne smejo biti oblikovani tako, da v praksi onemogočijo ali pretirano otežijo pridobitev odškodnine (načelo učinkovitosti). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-52" href="#t-52">52</a>
</span>) Ker se predložitvena odločba nanaša le na načelo učinkovitosti, se bom osredotočil nanj. Pred preučitvijo tega načela je treba navesti, da se drugo vprašanje nanaša tako na načelo učinkovitosti kot na člen 47 Listine. Torej je treba ugotoviti, ali bi bilo treba prepoved iz postopka v glavni stvari analizirati z vidika načela učinkovitosti ali z vidika Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načelo učinkovitega sodnega varstva</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">109.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija poudarja, da prepoved iz postopka v glavni stvari omejuje enega od načinov dostopa do sodnega varstva s tem, da določa omejitve za odstop odškodninskih zahtevkov, ki temeljijo na konkurenčnem pravu. To prepoved obravnava z vidika načela učinkovitosti in člena 47 Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">110.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Medtem ko člen 47, prvi odstavek, Listine res določa procesno pravico, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-53" href="#t-53">53</a>
</span>) v zvezi s tem z vidika osebe, oškodovane zaradi kršitve člena 101 PDEU, prepoved iz postopka v glavni stvari izhaja iz ničnosti odstopa na materialnopravni ravni in se torej nanaša na mehanizem odstopa, ki se uporabi pred sodnim postopkom. A priori bi se lahko trdilo, da ne gre za omejitev pravice osebe, oškodovane zaradi kršitve konkurenčnega prava, do učinkovitega sodnega varstva. V tem smislu bi bile procesne posledice te ničnosti, in sicer neobstoj procesnega upravičenja, za osebo, na katero so bile prenesene pravice, le posledice ničnosti pogodb o odstopu terjatev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">111.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar člen 47 Listine potrjuje idejo o obstoju povezave med procesno pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravico, ki izhaja iz prava Unije. Glede na besedilo te določbe se pravica do učinkovitega pravnega sredstva namreč nanaša na položaj, v katerem so bile kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije. Nobenega dvoma ni, da so te pravice in svoboščine lahko materialnopravne narave. Ni namreč sporno, da se domnevni oškodovanci kršitve člena 101 PDEU lahko sklicujejo na pravico do poštenega sojenja, ki jo zagotavlja člen 47 Listine. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-54" href="#t-54">54</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">112.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Sodišče priznalo, da nacionalna ureditev, ki določa, da delavec, ki je zaposlen za določen čas, čigar pogodba o zaposlitvi je odpovedana z odpovednim rokom, ni takoj pisno obveščen o razlogu ali razlogih za to odpoved pogodbe o zaposlitvi, takemu delavcu, ki je zaposlen za določen čas, omejuje dostop do pravnega sredstva, katerega jamstvo je določeno zlasti v členu 47 Listine. Po presoji Sodišča je temu delavcu namreč tako odvzeta pomembna informacija za presojo morebitne neutemeljenosti odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi in po potrebi za pripravo pravnega sredstva za izpodbijanje te odpovedi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-55" href="#t-55">55</a>
</span>) Šlo je torej za nacionalno materialnopravno ureditev, ki je imela učinke na procesni ravni, ti pa se lahko štejejo za omejitev pravice, zagotovljene s členom 47 Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">113.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je treba prepoved iz postopka v glavni stvari prav tako šteti za omejevanje načela učinkovitega sodnega varstva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">114.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kadar gre za načelo učinkovitosti in načelo učinkovitega sodnega varstva, ki je določeno v členu 47 Listine, Sodišče poskuša ugotoviti, ali postopkovna pravila ne povzročajo nezanemarljivega tveganja, da imetniki pravice, zagotovljene s pravnim redom Unije, ne bodo uveljavljali svojih pravic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-56" href="#t-56">56</a>
</span>) Povedano drugače, zahteva, ki izhaja iz načela učinkovitosti in v skladu s katero se v praksi ne onemogoča ali pretirano otežuje uveljavljanje pravice, se v takem primeru razlaga tako, da obstaja tveganje pasivnosti pravnih subjektov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">115.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega, kot ugotavlja predložitveno sodišče, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-57" href="#t-57">57</a>
</span>) načelo učinkovitega sodnega varstva res ni absolutno. Omejevanje tega načela pa mora vseeno biti skladno s členom 52(1) Listine, v skladu s katerim mora biti vsakršno omejevanje uresničevanja temeljne pravice „predpisano z zakonom“ in spoštovati bistveno vsebino te pravice, pa tudi to, da je ob upoštevanju načela sorazmernosti omejitev dovoljena samo, če je potrebna in če dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če je potrebna zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">116.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot pa bom pokazal v nadaljevanju, je tudi zahteva, ki izhaja iz načela učinkovitosti, lahko predmet kompromisov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">117.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlagam torej, naj se prepoved iz postopka v glavni stvari analizira z vidika njene skladnosti z načelom učinkovitosti in načelom učinkovitega sodnega varstva skupaj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Povezana uporaba načel učinkovitosti in učinkovitega sodnega varstva</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">118.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če pravna pravila Unije nekega področja ne urejajo, mora v skladu z načelom procesne avtonomije nacionalni pravni red vsake države članice urediti postopkovna pravila za pravna sredstva, ki zagotavljajo varstvo pravic, ki za pravne subjekte izhajajo iz neposrednega učinka prava Unije. Načelo učinkovitosti zahteva, da za varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije, ne veljajo pravila, ki bi v praksi onemogočala ali pretirano oteževala uveljavljanje teh pravic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-58" href="#t-58">58</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">119.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pojasniti moram, da so nacionalni ukrepi, ki na materialnopravni ravni urejajo veljavnost odstopa terjatve, „postopkovna pravila“ v smislu pojma procesne avtonomije držav članic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-59" href="#t-59">59</a>
</span>) Zato načelo učinkovitosti nasprotuje prepovedi mehanizma odstopa terjatve, ki je predmet postopka v glavni stvari, le če ta v praksi ne onemogoča ali pretirano ne otežuje uveljavljanja pravice do popolne povrnitve škode, povzročene s kartelom. Poleg tega, kot sem navedel, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-60" href="#t-60">60</a>
</span>) člen 47 Listine pomeni, da taka pravila ne morejo povzročiti nezanemarljivega tveganja, da imetniki pravice, zagotovljene s pravnim redom Unije, ne bodo uveljavljali svojih pravic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">120.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje za predhodno odločanje temelji na premisi, da ima prepoved iz postopka v glavni stvari tak učinek in v praksi onemogoča ali vsekakor pretirano otežuje vložitev odškodninske tožbe za majhno škodo. Čeprav je sporno, da se tožba iz postopka v glavni stvari nanaša na tako škodo, se zdi, da predložitveno sodišče meni, da je tako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">121.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor pri preverjanju nacionalnega ukrepa z vidika načela učinkovitosti ni dovolj, da se ta ukrep obravnava ločeno. Nasprotno, upoštevati je treba vse elemente zadevne nacionalne ureditve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">122.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem predložitveno sodišče navaja, prvič, da v nemškem pravu razen mehanizma odstopa terjatve iz postopka v glavni stvari ni nobene primerne možnosti ter, drugič, da nacionalna zakonodaja nasprotuje takemu mehanizmu in odstop kaznuje z ničnostjo. Stranke odločno izpodbijajo ti premisi. Ne zdi se mi koristno, da bi ponovil kritike v zvezi s tem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-61" href="#t-61">61</a>
</span>) Vsekakor Sodišče ne more pod vprašaj postaviti pravnega in dejanskega okvira, ki ga je opredelilo predložitveno sodišče. Nasprotno, predložitveno sodišče bi moralo znova preučiti utemeljenost teh premis. Ti premisi lahko preverijo tudi višja sodišča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">123.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega ni sporno, da lahko osebe, ki so domnevno odškodovane zaradi kartela, posamično uveljavljajo svoje pravice pred nemškimi sodišči. Vendar je po navedbah predložitvenega sodišča uveljavljanje njihovih pravic do povrnitve škode, povzročene s kartelom, kompleksno tako na dejanski kot na ekonomski in pravni ravni ter je torej dolgotrajen, drag in tvegan proces. Ta visok vložek tako na ravni časa kot na ravni potrebnih finančnih sredstev ter tveganje sodnega postopka imata preprečevalen učinek za mala in srednja podjetja, kar pojasnjuje, da se ta na splošno z neko razumsko pasivnostjo odpovejo uveljavljanju svojih pravic pred sodiščem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">124.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah bi se lahko vprašali, ali niso sama postopkovna pravila, ki se uporabljajo za individualna pravna sredstva, v nasprotju z načeloma učinkovitosti in učinkovitega sodnega varstva. Pravila, ki so taka, da odvračajo od uveljavljanja pravice, zagotovljene s pravnim redom Unije, pred nacionalnimi sodišči, namreč ne spoštujejo teh načel. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-62" href="#t-62">62</a>
</span>) Drži, da se predložitvena odločba ne nanaša na odškodninske tožbe, ki jih posamično vložijo oškodovanci kršitve konkurenčnega prava. Vendar mora predložitveno sodišče preveriti, da individualno pravno sredstvo ni učinkovito sredstvo za varstvo posameznikov, preden lahko ugotovi, da je mehanizem odstopa terjatve edino primerno sredstvo za uveljavljanje pravice do popolne odškodnine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">125.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Še vedno v tem kontekstu se zdi, da predložitveno sodišče navaja, da zaradi prepovedi iz postopka v glavni stvari in ob upoštevanju zastaralnih rokov, ki se uporabljajo, odstopniki nikakor ne bi več mogli svojih zahtevkov uveljavljati individualno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-63" href="#t-63">63</a>
</span>) V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da nacionalni ukrep, ki pravnemu subjektu nalaga obveznost, da vloži novo tožbo, po potrebi pred drugim sodiščem, zato da se določi primerna sankcija za kršitev prava Unije, ni v skladu z načelom učinkovitosti, ker temu pravnemu subjektu nujno povzroči postopkovne nevšečnosti, zlasti z vidika stroškov, trajanja in pravil o zastopanju. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-64" href="#t-64">64</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">126.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno in ob predpostavki, da sta premisi, na kateri se opira predložitveno sodišče, dokazani, bi bilo treba ugotoviti, da prepoved iz postopka v glavni stvari pretirano otežuje uveljavljanje pravice do popolne povrnitve škode, povzročene s kartelom, in torej povzroča nezanemarljivo tveganje, da imetniki ne bi uveljavljali svojih pravic. Ta prepoved torej ne spoštuje načel učinkovitosti in učinkovitega sodnega varstva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">127.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti je treba še, ali je ta prepoved vseeno lahko usklajena z načelom učinkovitosti glede na cilje, na katerih ta prepoved temelji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Temeljno načelo pravnega sistema</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">128.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V okviru preučitve nacionalnih ukrepov z vidika načela učinkovitosti je treba upoštevati temeljna načela zadevnega nacionalnega pravnega sistema, kot so varstvo pravice do obrambe, pravna varnost in učinkovit potek postopka. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-65" href="#t-65">65</a>
</span>) Vendar varstvo enega od temeljnih načel pravnega sistema države članice tej ne omogoča, da v celoti prezre načelo učinkovitosti. Nasprotno, preučiti je treba, ali je mogoče nacionalni ukrep, ki je v nasprotju s tem načelom, utemeljiti na podlagi varstva takega temeljnega načela pravnega sistema. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-66" href="#t-66">66</a>
</span>) Poleg tega je Sodišče pojasnilo tudi, da je treba v nekaterih okoliščinah pri taki preučitvi upoštevati posebnosti zadevnih položajev in interesov zaradi zagotovitve ravnotežja med zahtevo po temeljnem načelu zadevnega pravnega sistema in posledicami, ki iz spoštovanja tega načela izhajajo za uporabo prava Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-67" href="#t-67">67</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">129.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri kompromisih, ki jih načelo učinkovitosti naredi v korist temeljnega načela zadevnega pravnega sistema, je treba torej upoštevati podobne pogoje, kot so tisti, ki urejajo omejevanje temeljnih pravic. Kot sem namreč že navedel, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-68" href="#t-68">68</a>
</span>) mora omejevanje temeljne pravice spoštovati bistveno vsebino te pravice, ob upoštevanju načela sorazmernosti pa je omejitev te pravice dovoljena le, če je potrebna in če dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če je potrebna zaradi varstva pravic in svoboščin drugih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">130.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je treba torej preučiti, ali je prepoved iz postopka v glavni stvari upravičena z vidika varstva prejemnikov takih storitev glede na posledice, ki jih ima za uporabo prava Unije in za oškodovance kršitev konkurenčnega prava. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-69" href="#t-69">69</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">131.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se, da prepoved iz postopka v glavni stvari temelji na ugotovitvah, povezanih z varstvom oseb, ki so potencialno oškodovane zaradi kršitve konkurenčnega prava. Na eni strani namreč ta prepoved izhaja iz nespoštovanja zahteve po potrebnem strokovnem znanju ponudnika pravnih storitev, ki je bila uvedena za zaščito prejemnika storitev pred nekvalificiranim opravljanjem pravnih storitev. Na drugi strani je namen te prepovedi preprečiti tveganje navzkrižja interesov, ki bi lahko škodilo položaju prejemnika takih storitev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-70" href="#t-70">70</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">132.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav se predložitveno sodišče ni izreklo o tej točki, ni mogoče izključiti, da je varstvo prejemnikov pravnih storitev temeljno načelo zadevnega nacionalnega pravnega sistema. Po zgledu obveznega zastopanja s strani osebe, ki je vpisana v imenik odvetnikov v eni od držav članic, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-71" href="#t-71">71</a>
</span>) se namreč zdi, da je namen takega varstva zagotoviti spoštovanje pravice do poštenega sojenja in do učinkovitega pravnega varstva pravnih subjektov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">133.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Branje predložitvene odločbe daje misliti, da prepoved iz postopka v glavni stvari velja samodejno za vsako uporabo mehanizma odstopa terjatev zaradi vložitve skupinske tožbe za izterjavo na področju konkurenčnega prava. Čeprav je v nekaterih delih navedeno, da ta pristop ne ustreza nacionalni sodni praksi na tem področju, mora predložitveno sodišče vseeno preveriti, ali je taka prepoved res naložena samodejno ali pa, nasprotno, temelji na preučitvi obstoja morebitnega navzkrižja interesov ali nezadostne usposobljenosti osebe, na katero so bile prenesene pravice, ob upoštevanju cilja in značilnosti zadevne tožbe. Analizo bom nadaljeval ob upoštevanju predpostavke, da je ta prepoved naložena samodejno. V predložitveni odločbi so namreč predstavljene le splošne trditve, ne da bi bila omenjena verjetnost obstoja takega navzkrižja interesov ali take nezadostne usposobljenosti zadevne osebe, na katero so bile prenesene pravice. Prav tako nič ne namiguje, da lahko oseba, na katero so bile prenesene pravice, predloži dodatne dokaze in izpodbija ničnost odstopa terjatev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">134.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitvena odločba tako vzbuja vtis, da je zaradi prepovedi iz postopka v glavni stvari v vseh primerih nemogoče, da bi osebe, oškodovane zaradi kartela, lahko v okviru mehanizma odstopa terjatev uveljavljale svoje pravice, ki so zagotovljene s pravnim redom Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">135.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah ob upoštevanju posledic, ki iz tega izhajajo za uporabo prava Unije in za oškodovance kršitev konkurenčnega prava, ter ključne vloge izvajanja konkurenčnega prava v zasebni sferi v pravnem redu Unije, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-72" href="#t-72">72</a>
</span>) prepoved iz postopka v glavni stvari ne more biti upravičena z zahtevo po spoštovanju pravice do poštenega sojenja in učinkovitega pravnega varstva pravnih subjektov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">136.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti je treba torej, da je treba člen 101 PDEU, člen 2, točka 4, člen 3(4) in člen 4 Direktive 2014/104 ter člen 47 Listine razlagati tako, da nasprotujejo razlagi nacionalnega prava, v skladu s katero je ob neobstoju pravnomočne odločbe o kršitvi konkurenčnega prava samodejno izključen fiduciarni odstop pravic do povrnitve škode, povzročene s kartelom, s strani domnevnih oškodovancev pooblaščenemu ponudniku pravnih storitev, da bi ta združeno uveljavljal te pravice, kadar ni druge zakonske ali pogodbene možnosti za združevanje odškodninskih zahtevkov, ki se lahko štejejo za enakovredne, zaradi česar bi bilo v praksi nemogoče ali vsekakor pretirano težko uveljavljati majhne škode. Te prepovedi ni mogoče upravičiti z zahtevo po spoštovanju pravice do poštenega sojenja in učinkovitega pravnega varstva pravnih subjektov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretje vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">137.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče želi s tretjim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 101 PDEU, Direktivo 2014/104 in člen 47 Listine razlagati tako, da predložitveno sodišče ne sme uporabiti nacionalnih določb, ki so podlaga za prepoved mehanizma odstopa terjatev, ki ne upošteva načel učinkovitosti in učinkovitega sodnega varstva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">138.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Otto Fuchs in dežela Severno Porenje - Vestfalija izpodbijata dopustnost tretjega vprašanja za predhodno odločanje. Ti stranki v bistvu trdita, da se to vprašanje v nasprotju s tem, kar določa člen 267 PDEU, ne nanaša na razlago prava Unije, temveč na uporabo prava Unije na nacionalni ravni v konkretnem primeru in na sklepe, ki jih mora predložitveno sodišče izpeljati v zvezi z odločbo, ki jo mora izdati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">139.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ubeseditev tega vprašanja lahko dejansko daje misliti, da se nanaša na uporabo prava Unije. Vendar želi predložitveno sodišče s tem vprašanjem izvedeti, ali ob upoštevanju načela primarnosti člen 101 PDEU, Direktiva 2014/104 in člen 47 Listine omogočajo, da se ne uporabi nacionalna določba, ki ni skladna s pravom Unije. To vprašanje ni nepomembno, ker se prvi dve vprašanji za predhodno odločanje nanašata zlasti na razlago sekundarne zakonodaje in ker spor o glavni stvari poteka med posamezniki. Še pomembneje je, da se navedeno vprašanje nanaša na razlago prava Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Utemeljenost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">140.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na moj odgovor na drugo vprašanje za predhodno odločanje, ob upoštevanju dejanskega in pravnega okvira, ki ga je opisalo predložitveno sodišče, prepoved iz postopka v glavni stvari ne spoštuje načel učinkovitosti in učinkovitega sodnega varstva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">141.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poudariti je treba, da čeprav tretje vprašanje za predhodno odločanje temelji na premisi, da je razlaga nacionalnih določb, ki bi bila skladna s pravom Unije, izključena, predložitveno sodišče vseeno ne pojasnjuje, zakaj v obravnavanem primeru ne bi bila mogoča nekoliko drugačna razlaga RDG. Opozoriti je treba, da morajo nacionalna sodišča pri uporabi nacionalnega prava to pravo razlagati kar najbolj glede na besedilo in namen zadevne določbe prava Unije, ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo načinov razlage, ki so uveljavljeni v nacionalnem pravu, da zagotovijo polni učinek te določbe in dosežejo rešitev v skladu z njenim ciljem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-73" href="#t-73">73</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">142.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega drži, da se drugo vprašanje nanaša zlasti na razlago določb Direktive 2014/104 in da spor o glavni stvari poteka med posamezniki. Vendar ta direktiva potrjuje le pravico do popolne povrnitve škode, povzročene s kršitvijo konkurenčnega prava, zagotovljeno s členom 101 PDEU. Prepoved iz postopka v glavni stvari je torej način za uveljavljanje pravice, ki izhaja iz določbe, ki ni brez neposrednega učinka. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-74" href="#t-74">74</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">143.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če predložitveno sodišče torej ne bi menilo, da lahko upošteva z načeloma učinkovitosti in učinkovitega sodnega varstva skladno razlago določb, ki so podlaga za prepoved iz postopka v glavni stvari, bi moralo zavrniti te nacionalne določbe in ugotoviti, da so odstopi terjatev veljavni. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-75" href="#t-75">75</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">144.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlagam torej, naj se na tretje vprašanje odgovori, da je treba člen 101 PDEU, Direktivo 2014/104 in člen 52 Listine razlagati tako, da predložitveno sodišče ne sme uporabiti nacionalnih določb, ki so podlaga za prepoved iz postopka v glavni stvari, ki ne upošteva načel učinkovitosti in učinkovitega sodnega varstva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">145.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse zgornje preudarke Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Landgericht Dortmund (deželno sodišče v Dortmundu, Nemčija), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-203" title="page-32">
      Člen 101 PDEU, člen 2, točka 4, člen 3(1) in člen 4 Direktive 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije ter člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-204" title="page-32">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-205" title="page-33">
      nasprotujejo razlagi nacionalnega prava, v skladu s katero je ob neobstoju pravnomočne odločbe o kršitvi konkurenčnega prava samodejno izključen fiduciarni odstop pravic do povrnitve škode, povzročene s kartelom, s strani domnevnih oškodovancev pooblaščenemu ponudniku pravnih storitev, da bi ta združeno uveljavljal te pravice, kadar ni drugih zakonskih ali pogodbenih možnosti za združevanje odškodninskih zahtevkov, ki se lahko štejejo za enakovredne, zaradi česar bi bilo v praksi nemogoče ali vsekakor pretirano težko uveljavljati majhne škode. Te prepovedi ni mogoče upravičiti z zahtevo po spoštovanju pravice do poštenega sojenja in učinkovitega pravnega varstva pravnih subjektov.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-206" title="page-33">
      Člen 101 PDEU, Direktivo 2014/104 in člen 47 Listine o temeljnih pravicah
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-207" title="page-33">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-208" title="page-33">
      predložitveno sodišče ne sme uporabiti nacionalnih določb, ki so podlaga za prepoved mehanizma odstopa terjatev, ki ne upošteva načel učinkovitosti in učinkovitega sodnega varstva.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Glej v zvezi s tem pojavom sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Jääskinena v zadevi CDC Hydrogen Peroxide (C‑352/13, EU:C:2014:2443, točka 29).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (UL 2014, L 349, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) BGBl 2007. I, str. 2840.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) BGBl 2023. I, str. 1.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) BGBl. I S. 1069.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Predložitveno sodišče se v zvezi s tem sklicuje na sodbe z dne 20. septembra 2001, Courage in Crehan (C‑453/99, EU:C:2001:465, točka 26); z dne 13. julija 2006, Manfredi in drugi (od C‑295/04 do C‑298/04, EU:C:2006:461, točki 90 in 95); z dne 12. decembra 2019, Otis Gesellschaft in drugi (C‑435/18, EU:C:2019:1069, točka 22), in z dne 6. oktobra 2021, Sumal (C‑882/19, EU:C:2021:800, točka 33).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Glej sodbo z dne 17. junija 2021, M.I.C.M. (C‑597/19, EU:C:2021:492, točka 77), in moje sklepne predloge v tej zadevi (C‑597/19, EU:C:2020:1063, točka 88).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Sodba z dne 18. marca 2010 (od C‑317/08 do C‑320/08, EU:C:2010:146, točka 63).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Glej nedavno sodbo z dne 27. junija 2024, Peigli (C‑41/23, EU:C:2024:554, točka 32).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Glej točko 16 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Uredba Sveta z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Glej člen 32b(1), prvi stavek, GWB.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Glej člen 32b(1), tretji stavek, GWB.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Glej člen 32b(1), drugi stavek, GWB.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Glej člen 32b(2) GWB.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Glej sodbo z dne 29. junija 2010, Komisija/Alrosa (C‑441/07 P, EU:C:2010:377, točka 48).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Glej sodbo z dne 29. junija 2010, Komisija/Alrosa (C‑441/07 P, EU:C:2010:377, točka 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Glej sodbo z dne 23. novembra 2017, Gasorba in drugi (C‑547/16, EU:C:2017:891, točka 29).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Glej „Priporočila nacionalnim sodiščem v zvezi z začetkom postopka predhodnega odločanja“ (UL 2019, C 380, str. 1), točka 17.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Glej Wrbka, S., European Consumer Protection Law: Quo Vadis? Thoughts on the Compensatory Collective Redress Debate, v: Wrbka, S., van Uytsel, S. in Siems, M. (ur.), Collective Actions. Enhancing Access to Justice and Reconciling Multilayer Interests? Cambridge, Cambridge University Press, Cambridge, 2012, str. 43.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 29. junija 2023, International Protection Appeals Tribunal in drugi (Atentat v Pakistanu) (C‑756/21, EU:C:2023:523, točki 37 in 38).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 27. junija 2018, Altiner in Ravn (C‑230/17, EU:C:2018:497, točka 23).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Sodba z dne 22. junija 2022 (C‑267/20, EU:C:2022:494).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Tako se nacionalni ukrepi za prenos postopkovnih določb Direktive 2014/104 uporabljajo za tožbe, vložene po datumu za njen prenos. Države članice so torej imele diskrecijsko pravico, da so ob prenosu te direktive odločile, ali se bodo nacionalni ukrepi za prenos postopkovnih določb navedene direktive uporabljali tudi za odškodninske tožbe, vložene po 26. decembru 2014, vendar pred datumom za prenos te direktive. Glej sodbo z dne 12. januarja 2023, RegioJet (C‑57/21, EU:C:2023:6, točka 45).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Glej sodbo z dne 16. februarja 2023, Tráficos Manuel Ferrer (C‑312/21, EU:C:2023:99, točka 33).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Kot je namreč navedeno v uvodni izjavi 4 Direktive 2014/104, pravica do odškodnine za škodo, povzročeno s kršitvijo konkurenčnega prava Unije, izhaja iz prava Unije. V tem smislu je v uvodnih izjavah 11 in 12 te direktive navedeno, da je ta pravica zagotovljena s Pogodbo DEU in da je navedena direktiva del pravnega reda Unije v zvezi s pravico do odškodnine za škodo, povzročeno s kršitvami konkurenčnega prava Unije, ki je podeljena s pravom Unije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Glej sodbo z dne 16. februarja 2023, Tráficos Manuel Ferrer (C‑312/21, EU:C:2023:99, točka 35).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Glej točko 78 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Za ponazoritev glej sodbo z dne 22. septembra 2022, Vicente (Postopek za plačilo odvetniške nagrade) (C‑335/21, EU:C:2022:720, točki 54 in 75).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Glej v tem smislu sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevah Kone in drugi (C‑557/12, EU:C:2014:45, točka 23) ter Otis Gesellschaft in drugi (C‑435/18, EU:C:2019:651, točka 44) in sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Wahla v zadevi Skanska Industrial Solutions in drugi (C‑724/17, EU:C:2019:100, točki 40 in 41).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Glej po analogiji sodbo z dne 17. februarja 2011, TeliaSonera Sverige (C‑52/09, EU:C:2011:83, točka 21).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 20. septembra 2001, Courage in Crehan (C‑453/99, EU:C:2001:465, točka 27), ter z dne 6. novembra 2012, Otis in drugi (C‑199/11, EU:C:2012:684, točka 42).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 20. septembra 2001, Courage in Crehan (C‑453/99, EU:C:2001:465, točka 29).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 21. julija 2016, VM Remonts in drugi (C‑542/14, EU:C:2016:578, točka 21), ter z dne 14. marca 2019, Skanska Industrial Solutions in drugi (C‑724/17, EU:C:2019:204, točke od 26 do 28).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) Glej sodno prakso, navedeno v opombi 7.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) V nemškem pravu je člen 33 Einführungsgesetz zum Bürgerlichen Gesetzbuch (uvodni zakon k civilnemu zakoniku) v različici, ki se je uporabljala, dokler ni 17. decembra 2009 začel veljati člen 1 Gesetz zur Anpassung der Vorschriften des Internationalen Privatrechts an die Verordnung (EG) Nr. 593/2008 (zakon o prilagoditvi pravil mednarodnega zasebnega prava Uredbi [Rim I]) z dne 25. junija 2009 (BGBl. 2009 I, str. 1574), v odstavku 2 določal, da „[p]ravo, ki ureja preneseno terjatev, določa njeno prenosljivost, razmerje med novim upnikom in dolžnikom, pogoje, pod katerimi je mogoče odstop uveljavljati nasproti dolžniku, in kdaj se njegova obveznost šteje za izpolnjeno“. Moj poudarek. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Glej člen 11:302 Načel evropskega prava pogodb („Principles of European Contract Law“) in člen III:5:109 Osnutka skupnega referenčnega okvira („Draft Common Frame of Reference“). Glej tudi von Bar, Ch., Clive, E., Schulte-Nölke, H., (in drugi ur.), Principles, Definitions and Model Rules of European Private Law. Draft Common Frame of Reference (DCFR), Outline Edition, Sellier European Law Publishers, München, 2009, str. 260. V bistvu se te določbe modelne ureditve evropskega zasebnega prava nanašajo na terjatve in pravice, ki načeloma ne morejo biti predmet odstopa.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">40</a>
</span>) Glej sodbi z dne 4. oktobra 1979, Ireks-Arkady/EGS (238/78, EU:C:1979:226, točka 5), in z dne 1. marca 1983, DEKA Getreideprodukte/EGS (250/78, EU:C:1983:49, točka 15). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca F. Mancinija v zadevi DEKA Getreideprodukte/EGS (250/78, EU:C:1983:5, točka 6).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">41</a>
</span>) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">42</a>
</span>) Glej sodbo z dne 29. februarja 2024, Eventmedia Soluciones (C‑11/23, EU:C:2024:194, točka 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">43</a>
</span>) Glej sodbo z dne 29. februarja 2024, Eventmedia Soluciones (C‑11/23, EU:C:2024:194, točka 44).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">44</a>
</span>) Glej točko 37 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-45" href="#c-45">45</a>
</span>) Zadevno nanašanje torej odgovarja na podobno vprašanje, ki ga je Sodišče analiziralo v sodbi z dne 17. junija 2021, M.I.C.M. (C‑597/19, EU:C:2021:492, točka 77), v zvezi z drugo direktivo. Sodišče je v tej sodbi ugotovilo, da je oseba, na katero so bile prenesene pravice, lahko upravičena do ukrepov, postopkov in pravnih sredstev, določenih v zadevni direktivi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-46" href="#c-46">46</a>
</span>) Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-47" href="#c-47">47</a>
</span>) Glej točko 96 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-48" href="#c-48">48</a>
</span>) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (UL 2020, L 409, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-49" href="#c-49">49</a>
</span>) Glej člen 3, točka 5, Direktive 2020/1828.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-50" href="#c-50">50</a>
</span>) Glej v tem smislu Rodger, B. J., Sousa Ferro, M., in Marcos, F., „A Panacea for Competition Law Damages Actions in the EU? A Comparative View of the Implementation of the EU Antitrust Damages Directive in Sixteen Member States“, Maastricht Journal of European and Comparative Law, 2019, zv. 26, št. 4, str. 502 in 503. Skratka, v skladu z njenim členom 2(1) se Direktiva 2020/1828 nanaša le na zastopniške tožbe, vložene zaradi kršitev, ki škodijo ali bi lahko škodile kolektivnim interesom potrošnikov. Poleg tega se ta direktiva nanaša le na kršitve določb prava Unije, navedenih v Prilogi I k tej direktivi, člen 101 PDEU pa mednje ni vključen.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-51" href="#c-51">51</a>
</span>) Glej točko 96 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-52" href="#c-52">52</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 28. junija 2022, Komisija/Španija (Kršitev prava Unije s strani zakonodajalca) (C‑278/20, EU:C:2022:503, točka 33).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-53" href="#c-53">53</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 22. decembra 2010, DEB (C‑279/09, EU:C:2010:811, točka 40), v kateri je Sodišče navedlo, da je pravica do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem, ki je določena v členu 47 Listine, navedena pod poglavjem VI te listine, ki se nanaša na sodno varstvo in v katerem so določena druga postopkovna načela.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-54" href="#c-54">54</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 11. julija 2024, Volvo (Vročitev vabila na sodišče na sedežu hčerinske družbe tožene stranke) (C‑632/22, EU:C:2024:601, točka 54).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-55" href="#c-55">55</a>
</span>) Glej sodbo z dne 20. februarja 2024, X (Neobstoj razlogov za odpoved) (C‑715/20, EU:C:2024:139, točka 78).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-56" href="#c-56">56</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 13. septembra 2018, Profi Credit Polska (C‑176/17, EU:C:2018:711, točka 61 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-57" href="#c-57">57</a>
</span>) Glej točko 40 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-58" href="#c-58">58</a>
</span>) Glej sodbo z dne 20. septembra 2001, Courage in Crehan (C‑453/99, EU:C:2001:465, točka 29).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-59" href="#c-59">59</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 3. septembra 2020, Delfly (C‑356/19, EU:C:2020:633, točka 33), v kateri je Sodišče ugotovilo, da pravila postopka pretvorbe iz eura v nacionalno valuto spadajo na področje procesne avtonomije držav članic ter morajo spoštovati načeli enakovrednosti in učinkovitosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-60" href="#c-60">60</a>
</span>) Glej točko 114 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-61" href="#c-61">61</a>
</span>) Glej točke od 68 do 70 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-62" href="#c-62">62</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 13. septembra 2018, Profi Credit Polska (C‑176/17, EU:C:2018:711, točka 68).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-63" href="#c-63">63</a>
</span>) Glej točko 29 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-64" href="#c-64">64</a>
</span>) Glej sodbo z dne 14. septembra 2016, Martínez Andrés in Castrejana López (C‑184/15 in C‑197/15, EU:C:2016:680, točka 63).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-65" href="#c-65">65</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 27. junija 2013, Agrokonsulting-04 (C‑93/12, EU:C:2013:432, točka 48).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-66" href="#c-66">66</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 3. septembra 2009, Fallimento Olimpiclub (C‑2/08, EU:C:2009:506, točka 28).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-67" href="#c-67">67</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 20. maja 2021, X (Cisterne za prevoz UNP) (C‑120/19, EU:C:2021:398, točka 74 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-68" href="#c-68">68</a>
</span>) Glej točko 115 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-69" href="#c-69">69</a>
</span>) Glej po analogiji sodbo z dne 4. oktobra 2012, Byankov (C‑249/11, EU:C:2012:608, točka 78).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-70" href="#c-70">70</a>
</span>) Glej točko 29 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-71" href="#c-71">71</a>
</span>) Glej v zvezi z obveznim zastopanjem in njegovimi cilji sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja Colomerja v zadevi Lancôme/UUNT (C‑408/08 P, EU:C:2009:634, točka 48).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-72" href="#c-72">72</a>
</span>) Glej točko 89 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-73" href="#c-73">73</a>
</span>) Glej nedavno sodbo z dne 11. julija 2024, Plamaro (C‑196/23, EU:C:2024:596, točka 42).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-74" href="#c-74">74</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 25. januarja 2024, Em akaunt BG (C‑438/22, EU:C:2024:71, točka 37).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-75" href="#c-75">75</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2021, Sumal (C‑882/19, EU:C:2021:800, točke od 70 do 72).</p>
</body>
</html>
