|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/3752 |
17.9.2025 |
P9_TA(2024)0326
Ukrepi za zgodnje posredovanje, pogoji za reševanje in financiranje ukrepov za reševanje (SRMR3)
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 v zvezi z ukrepi za zgodnje posredovanje, pogoji za reševanje in financiranjem ukrepov za reševanje (COM(2023)0226 – C9-0139/2023 – 2023/0111(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
(C/2025/3752)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2023)0226), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0139/2023), |
|
— |
ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 5. julija 2023 (1), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. julija 2023 (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0155/2024), |
|
1. |
sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti; |
|
3. |
naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom. |
P9_TC1-COD(2023)0111
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 24. aprila 2024 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 v zvezi z ukrepi za zgodnje posredovanje, pogoji za reševanje in financiranjem ukrepov za reševanje (*1)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Okvir Unije za reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (v nadaljnjem besedilu: institucije) je bil vzpostavljen po svetovni finančni krizi v letih 2008–2009 in po mednarodni potrditvi „ključnih lastnosti učinkovitih shem za reševanje finančnih institucij (3)“ Odbora za finančno stabilnost. Okvir Unije za reševanje je sestavljen iz Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Oba akta se uporabljata za institucije s sedežem v Uniji in za vse druge subjekte, ki spadajo v področje uporabe navedene direktive ali uredbe (v nadaljnjem besedilu: subjekti). Okvir Unije za reševanje je namenjen s predpisi skladnemu obravnavanju propadov institucij in subjektov z ohranjanjem kritičnih funkcij institucij ter subjektov ter preprečevanjem groženj za finančno stabilnost, ob hkratni zaščiti vlagateljev in javnih sredstev. Poleg tega je namen okvira Unije za reševanje spodbuditi razvoj notranjega bančnega trga z vzpostavitvijo usklajene ureditve za koordinirano reševanje čezmejnih kriz ter preprečevanjem težav v zvezi z enakimi konkurenčnimi pogoji. |
|
(1a) |
Bančna unija trenutno temelji le na dveh od njenih predvidenih treh stebrov, in sicer na enotnem mehanizmu nadzora (EMN) in enotnem mehanizmu za reševanje (EMR). Njena struktura je tako še vedno nepopolna, saj njen tretji steber, tj. evropski sistem jamstva za vloge (ESJV), še vedno ne obstaja. Dokončanje bančne unije je sestavni del ekonomske in monetarne unije ter finančne stabilnosti, zlasti ker se bodo tako zmanjšala tveganja tako imenovanega začaranega kroga, ki nastane zaradi vzajemne povezanosti bank in držav. |
|
(2) |
Okvir Unije za reševanje, kot se trenutno uporablja, več let po začetku izvajanja nekaterih od teh ciljev ne dosega, kot je bilo predvideno. Čeprav so institucije in subjekti dosegli znaten napredek pri rešljivosti in so v ta namen namenili znatna sredstva, zlasti s kopičenjem sposobnosti pokrivanja izgub in dokapitalizacije ter financiranjem shem za financiranje reševanja, se okvir Unije za reševanje redko uporablja. Propadi nekaterih manjših in srednje velikih institucij in subjektov se namesto tega večinoma rešujejo z neusklajenimi nacionalnimi ukrepi. Žal se namesto varnostnih mrež, ki jih financira sektor, vključno s shemami za financiranje reševanja, še vedno uporablja davkoplačevalski denar. Zdi se, da to stanje izhaja iz nezadostnih spodbud. Te neustrezne spodbude so posledica medsebojnega učinkovanja okvira Unije za reševanje in nacionalnih pravil, pri čemer se široka diskrecija pri oceni javnega interesa ne uporablja vedno na način, ki bi odražal, kako naj bi se uporabljal okvir Unije za reševanje. Hkrati se zaradi tveganj, da bi morali vlagatelji institucij, ki se financirajo z vlogami, kriti izgube, okvir Unije za reševanje ni veliko uporabljal za zagotovitev, da imajo te institucije pri reševanju dostop do zunanjega financiranja, zlasti če ni bilo drugih obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov. In končno, zaradi manj strogih pravil o dostopu do financiranja zunaj postopkov reševanja kot pri reševanju je bila uporaba okvira Unije za reševanje manj zaželena kot druge rešitve, ki pogosto vključujejo uporabo davkoplačevalskega denarja namesto lastnih sredstev institucije ali subjekta ali varnostnih mrež, ki jih financira bančni sektor. Ta položaj ustvarja tveganje razdrobljenosti, tveganja neoptimalnih izidov pri propadu institucij in subjektov, zlasti manjših in srednje velikih institucij in subjektov, ter oportunitetne stroške zaradi neporabljenih finančnih sredstev. Zato je treba zagotoviti učinkovitejšo in doslednejšo uporabo okvira Unije za reševanje ter zagotoviti, da se lahko uporablja, kadar ▌je to v javnem interesu, tudi za manjše in srednje velike institucije ▌. |
|
(3) |
V skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 806/2014 se države članice, ki so vzpostavile tesno sodelovanje med Evropsko centralno banko (ECB) in zadevnimi pristojnimi nacionalnimi organi, za namene navedene uredbe štejejo za sodelujoče države članice. Vendar Uredba (EU) št. 806/2014 ne vsebuje nobenih podrobnosti o postopku priprave na začetek tesnega sodelovanja pri nalogah, povezanih z reševanjem. Zato je primerno, da se te podrobnosti določijo. |
|
(4) |
Intenzivnost in raven podrobnosti načrtovanja reševanja, potrebnega v zvezi s podrejenimi družbami, ki niso bile opredeljene kot subjekti v postopku reševanja, se razlikujeta glede na velikost in profil tveganja zadevnih institucij in subjektov, prisotnost kritičnih funkcij in strategijo reševanja skupine. Enotni odbor za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) bi zato moral imeti možnost, da te dejavnike upošteva pri opredelitvi ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s takimi podrejenimi družbami, in po potrebi uporabi poenostavljen pristop. |
|
(5) |
Institucija ali subjekt, ki je v postopku prenehanja v skladu z nacionalnim pravom, potem ko je bilo ugotovljeno, da propada ali bo verjetno propadel, in je odbor sklenil, da njegovo reševanje ni v javnem interesu, bo na koncu izstopil s trga. To pomeni, da načrt ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru propada, ni potreben, ne glede na to, ali je pristojni organ zadevni instituciji ali subjektu že odvzel dovoljenje. Enako velja za preostali del institucije v postopku reševanja po prenosu sredstev, pravic in obveznosti v okviru strategije s prenosom. Zato je primerno določiti, da v teh primerih sprejetje načrtov reševanja ni potrebno. |
|
(6) |
Odbor lahko trenutno prepove nekatere razdelitve, če institucija ali subjekt ne izpolnjuje zahteve po skupnem blažilniku, kadar se obravnava skupaj z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: MREL). Vendar je treba za zagotovitev pravne varnosti in uskladitve z obstoječimi postopki za izvajanje odločitev, ki jih sprejme odbor, jasneje opredeliti vloge organov, vključenih v postopek prepovedi razdelitev. Zato je primerno določiti, da bi moral odbor nacionalnemu organu za reševanje naročiti, naj prepove take razdelitve, slednji pa bi moral izvajati odločitev odbora. Poleg tega se lahko od institucije ali subjekta v nekaterih primerih zahteva, da izpolni MREL na drugačni podlagi od tiste, na kateri mora ta institucija ali subjekt izpolnjevati zahtevo po skupnem blažilniku. Ta položaj ustvarja negotovost glede pogojev za izvajanje pooblastil odbora za prepoved razdelitev in za izračun maksimalnega zneska za razdelitev, povezanega z MREL. Zato bi bilo treba določiti, da bi moral odbor v teh primerih nacionalnim organom za reševanje naročiti, da prepovejo nekatere razdelitve na podlagi ocene zahteve po skupnem blažilniku, ki izhaja iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/1118 (6). Za zagotovitev preglednosti in pravne varnosti bi moral odbor o ocenjeni zahtevi po skupnem blažilniku obvestiti institucijo ali subjekt, ki bi moral nato javno razkriti to ocenjeno zahtevo po skupnem blažilniku. |
|
(7) |
Direktiva 2014/59/EU in Uredba (EU) št. 575/2013 določata pooblastila, ki jih morajo izvajati organi za reševanje, od katerih nekatera niso vključena v Uredbo (EU) št. 806/2014. V okviru enotnega mehanizma za reševanje to lahko povzroči negotovost glede tega, kdo bi moral izvajati ta pooblastila in pod kakšnimi pogoji bi jih bilo treba izvajati. Zato je treba določiti, kako bi morali nacionalni organi za reševanje izvajati nekatera pooblastila, določena samo v Direktivi 2014/59/EU, v zvezi s subjekti in skupinami, za katere je neposredno odgovoren odbor. V teh primerih bi moral imeti odbor možnost, da nacionalnim organom za reševanje po potrebi naroči, naj izvajajo ta pooblastila. Odbor bi moral imeti zlasti možnost, da nacionalnim organom za reševanje naroči, naj od institucije ali subjekta zahtevajo, da vodi podrobno evidenco finančnih pogodb, katerih stranka je institucija ali subjekt, ali uporabi pooblastilo za začasno prekinitev nekaterih finančnih obveznosti v skladu s členom 33a Direktive 2014/59/EU. Ker pa dovoljenja za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki se uporablja tudi za institucije in subjekte ter obveznosti, za katere velja minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: MREL), ne zahtevajo uporabe nacionalne zakonodaje, bi moral imeti odbor možnost, da ta dovoljenja izda neposredno institucijam ali subjektom, ne da bi moral nacionalnim organom za reševanje naročiti, naj izvajajo to pooblastilo. |
|
(8) |
Z Uredbo (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta (8), Uredbo (EU) 2019/877 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter Direktivo (EU) 2019/879 Evropskega parlamenta in Sveta (10) je bil v pravo Unije uveden mednarodni „standard o skupni sposobnosti pokrivanja izgub (TLAC)“, ki ga je 9. novembra 2015 objavil Odbor za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: standard TLAC) za globalne sistemsko pomembne banke, ki se v pravu Unije imenujejo globalne sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: GSPI). Uredba (EU) 2019/877 in Direktiva (EU) 2019/879 sta prav tako spremenili MREL iz Direktive 2014/59/EU in Uredbe (EU) št. 806/2014. Določbe Uredbe (EU) št. 806/2014 o MREL je treba uskladiti z izvajanjem standarda TLAC za GSPI v zvezi z nekaterimi obveznostmi, ki bi se lahko uporabile za izpolnitev dela MREL, ki bi ga bilo treba izpolniti s kapitalom in drugimi podrejenimi obveznostmi. Zlasti bi bilo treba obveznosti, ki so uvrščene pari passu nekaterim izključenim obveznostim, vključiti v kapital in podrejene kvalificirane instrumente subjektov v postopku reševanja, kadar znesek teh izključenih obveznosti v bilanci stanja subjekta v postopku reševanja ne presega 5 % zneska kapitala in kvalificiranih obveznosti subjekta v postopku reševanja in ta vključitev ne bi povzročila tveganj, povezanih z načelom „noben upnik ne sme biti na slabšem“. |
|
(9) |
Pravila za določitev MREL so večinoma osredotočena na določitev ustrezne ravni MREL ob predpostavki, da je instrument za reševanje s sredstvi upnikov prednostna strategija reševanja. Vendar Uredba (EU) št. 806/2014 odboru omogoča uporabo drugih instrumentov za reševanje, in sicer tistih, ki temeljijo na prenosu poslovanja institucije v postopku reševanja na zasebnega kupca ali premostitveno institucijo. Zato bi bilo treba določiti, da bi moral odbor, če je v načrtu reševanja predvidena uporaba instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije neodvisno ali v kombinaciji z drugimi instrumenti za reševanje , določiti raven MREL za zadevni subjekt v postopku reševanja na podlagi posebnosti teh instrumentov za reševanje ter različnih potreb v zvez s kritjem izgub in dokapitalizacijo, ki jih ti instrumenti vključujejo. |
|
(10) |
Raven MREL za subjekte v postopku reševanja je vsota zneska izgub, pričakovanih v postopku reševanja, in zneska za dokapitalizacijo, ki subjektu v postopku reševanja omogoča, da še naprej izpolnjuje pogoje za dovoljenje in da lahko v ustreznem obdobju opravlja svoje dejavnosti. Nekatere prednostne strategije reševanja, zlasti instrument prodaje poslovanja, vključujejo prenos sredstev, pravic in obveznosti na prejemnika ▌. V teh primerih cilji elementa dokapitalizacije morda ne bodo veljali v enakem obsegu kot v primeru strategije reševanja delujoče banke s sredstvi upnikov, saj odboru ne bo treba zagotoviti, da subjekt v postopku reševanja po ukrepu za reševanje ponovno zagotovi izpolnjevanje kapitalskih zahtev. Kljub temu se pričakuje, da bodo izgube v takih primerih presegle kapitalske zahteve subjekta v postopku reševanja. Zato je primerno določiti, da raven MREL navedenih subjektov v postopku reševanja še naprej vključuje znesek dokapitalizacije, ki se prilagodi sorazmerno s strategijo reševanja. |
|
(11) |
Če strategija reševanja predvideva uporabo instrumentov za reševanje, ki niso izključno instrumenti za reševanje s sredstvi upnikov, bodo potrebe po dokapitalizaciji zadevnega subjekta po reševanju na splošno manjše kot v primeru reševanja delujoče banke s sredstvi upnikov. V takem primeru bi bilo treba pri kalibraciji MREL ta vidik upoštevati pri ocenjevanju zahteve glede dokapitalizacije. Zato bi moral odbor pri prilagoditvi ravni MREL za subjekte v postopku reševanja, katerih načrt reševanja predvideva instrument prodaje poslovanja ali instrument premostitvene institucije , ki se uporablja neodvisno ali v kombinaciji z drugimi instrumenti za reševanje , upoštevati značilnosti teh instrumentov, vključno s pričakovanimi parametri prenosa na zasebnega kupca ali premostitveno institucijo, vrstami instrumentov, ki se bodo prenesli, pričakovano vrednostjo in tržljivostjo teh instrumentov ter zasnovo prednostne strategije reševanja, vključno z dopolnilno uporabo instrumenta izločitve sredstev. Ker mora organ za reševanje za vsak primer reševanja posebej odločiti o morebitni uporabi sredstev iz sistema jamstva za vloge in ker take odločitve ni mogoče zanesljivo domnevati vnaprej, odbor pri kalibraciji ravni MREL ne bi smel upoštevati morebitnega prispevka sistema jamstva za vloge pri reševanju. S takim pristopom poleg tega postane manj verjetno, da se bo pojavilo moralno tveganje, saj zagotavlja, da subjekti ne predpostavljajo vnaprej, da se bo uresničitev cilja 8 % za vse obveznosti in kapital financirala s sredstvi iz zadevnega sistema jamstva za vloge. ▌ |
|
(13) |
V skladu s členom 4 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (11) je ECB pristojna za izvajanje nadzorniških nalog v zvezi z zgodnjim posredovanjem. Zmanjšati je treba tveganja, ki izhajajo iz različnih načinov, na katere so ukrepi za zgodnje posredovanje iz Direktive 2014/59/EU prenesli v nacionalno zakonodajo, ter ECB olajšati učinkovito in dosledno izvajanje njenih pooblastil za sprejemanje ukrepov za zgodnje posredovanje. Ti ukrepi za zgodnje posredovanje so bili zasnovani, da bi pristojnim organom omogočili, da ustavijo slabšanje finančnega in gospodarskega položaja institucije ali subjekta ter, kolikor je mogoče, zmanjšajo tveganje morebitnega reševanja in njegov učinek. Vendar so bili ukrepi za zgodnje posredovanje zaradi pomanjkanja gotovosti glede sprožilcev za njihovo uporabo in delnega prekrivanja z nadzorniškimi ukrepi redko uporabljeni. Določbe Direktive 2014/59/EU o ukrepih za zgodnje posredovanje bi bilo zato treba preslikati v Uredbo (EU) št. 806/2014, s čimer bi se zagotovil enoten pravni instrument, ki ga lahko ECB neposredno uporablja, pogoji za uporabo teh ukrepov za zgodnje posredovanje pa bi morali biti poenostavljeni in podrobneje opredeljeni. Za odpravo negotovosti glede pogojev in časovnega okvira za razrešitev upravljalnega organa in imenovanje začasnih upraviteljev bi bilo treba te ukrepe izrecno opredeliti kot ukrepe za zgodnje posredovanje, za njihovo uporabo pa bi morali veljati isti sprožilci. Hkrati bi bilo treba od ECB zahtevati, da ustrezne ukrepe za obravnavanje posebnih primerov izbere v skladu z načelom sorazmernosti. Da bi ECB lahko upoštevala tveganja izgube ugleda ali tveganja, povezana s pranjem denarja ali informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, bi morala ocenjevati pogoje za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje ne le na podlagi kvantitativnih kazalnikov, kot so kapitalske ali likvidnostne zahteve, raven finančnega vzvoda, nedonosna posojila ali koncentracija izpostavljenosti, temveč tudi na podlagi kvalitativnih sprožilcev. |
|
(14) |
Treba je zagotoviti, da se odbor lahko pripravi na morebitno reševanje institucije ali subjekta. Zato bi morala ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ dovolj zgodaj obvestiti odbor o poslabšanju finančnega položaja institucije ali subjekta, odbor pa bi moral imeti potrebna pooblastila za izvajanje pripravljalnih ukrepov. Pomembno je, da za čim hitrejši odziv odbora na poslabšanje položaja institucije ali subjekta predhodna uporaba ukrepov za zgodnje posredovanje ne bi smela biti pogoj, da odbor sprejme ukrepe za trženje institucije ali subjekta ali zahteva informacije za posodobitev načrta reševanja in pripravo vrednotenja. Za zagotovitev doslednega, usklajenega, učinkovitega in pravočasnega odziva na poslabšanje finančnega položaja institucije ali subjekta ter za ustrezno pripravo na morebitno reševanje je treba okrepiti sodelovanje in usklajevanje med ECB, pristojnimi nacionalnimi organi in odborom. Takoj ko institucija ali subjekt izpolni pogoje za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje, bi morali ECB, pristojni nacionalni organi in odbor okrepiti izmenjavo informacij, vključno z začasnimi informacijami, ter skupaj spremljati finančni položaj institucije ali subjekta. |
|
(14a) |
Kadar odbor zahteva informacije, ki so potrebne za posodobitev načrtov reševanja, pripravo na morebitno reševanje subjekta ali izvedbo vrednotenja, bi morali ECB ali zadevni pristojni nacionalni organi odboru te informacije predložiti, kolikor so jim na voljo. Kadar zadevne informacije ECB ali pristojnim nacionalnim organom še niso na voljo, bi morali odbor in ECB ali zadevni pristojni nacionalni organi sodelovati in se usklajevati, da bi zbrali informacije, za katere odbor meni, da so potrebne. Pristojni nacionalni organi bi morali pri zbiranju potrebnih informacij v sklopu takega sodelovanja ustrezno spoštovati načelo sorazmernosti. |
|
(15) |
Zagotoviti je treba pravočasno ukrepanje in zgodnje usklajevanje med odborom in ECB ali zadevnim pristojnim nacionalnim organom v zvezi z manj pomembnimi čezmejnimi skupinami, kadar institucija ali subjekt še vedno deluje, vendar obstaja pomembno tveganje, da bo institucija ali subjekt propadel. Zato bi morala ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ o takem tveganju čim prej uradno obvestiti odbor. To uradno obvestilo bi moralo vsebovati razloge za oceno ECB ali zadevnega pristojnega nacionalnega organa in pregled alternativnih ukrepov zasebnega sektorja, nadzorniških ukrepov ali ukrepov za zgodnje posredovanje, ki so na voljo za preprečitev propada institucije ali subjekta v razumnem roku. Takšno zgodnje uradno obveščanje ne bi smelo posegati v postopke za ugotavljanje, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje. Predhodno uradno obvestilo ECB ali zadevnega pristojnega nacionalnega organa odboru o pomembnem tveganju propada ali verjetnega propada institucije ali subjekta ne bi smelo biti pogoj za naknadno ugotovitev, da institucija ali subjekt dejansko propada ali bo verjetno propadel. Poleg tega mora odbor, če se pozneje oceni, da institucija ali subjekt propada ali bo verjetno propadel, in če v razumnem roku ni drugih rešitev za preprečitev takega propada, sprejeti odločitev o tem, ali bo sprejel ukrep za reševanje. V takem primeru je lahko pravočasnost odločitve o uporabi ukrepa za reševanje za institucijo ali subjekt bistvena za uspešno izvajanje strategije reševanja, zlasti ker lahko zgodnje posredovanje v instituciji ali subjektu prispeva k zagotavljanju zadostne ravni sposobnosti pokrivanja izgub in likvidnosti za izvajanje te strategije. Zato je primerno, da se odboru omogoči, da v tesnem sodelovanju z ECB ali zadevnim pristojnim nacionalnim organom oceni razumen časovni okvir za izvedbo alternativnih ukrepov za preprečitev propada institucije ali subjekta. Pri izvajanju te ocene bi bilo treba upoštevati tudi potrebo po ohranitvi zmožnosti organa za reševanje in zadevnega subjekta, da učinkovito izvajata strategijo reševanja, kadar je to na koncu potrebno, vendar to ne bi smelo preprečiti sprejetja alternativnih ukrepov. Zlasti predvideni časovni okvir za alternativne ukrepe bi moral biti takšen, da ne bi ogrozil učinkovitosti morebitnega izvajanja strategije reševanja. Za zagotovitev pravočasnega izida in da bi se odbor lahko ustrezno pripravil na morebitno reševanje institucije ali subjekta, bi se morala odbor in ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ redno sestajati, odbor pa bi se moral o pogostosti teh sestankov odločiti ob upoštevanju okoliščin primera. |
|
(16) |
Da bi zajeli pomembne kršitve bonitetnih zahtev, je treba podrobneje določiti pogoje za ugotavljanje, ali nadrejene družbe, vključno s holdingi, propadajo ali bodo verjetno propadle. Kršitev navedenih zahtev s strani nadrejene družbe bi morala biti pomembna, kadar sta vrsta in obseg take kršitve primerljiva s kršitvijo, ki bi, če bi jo storila kreditna institucija, upravičila odvzem dovoljenja s strani pristojnega organa v skladu s členom 18 Direktive 2013/36/EU. |
|
(17) |
Okvir za reševanje naj bi se uporabljal za potencialno katero koli institucijo ali subjekt, ne glede na velikost in poslovni model, s pozitivno oceno javnega interesa . Za zagotovitev takega rezultata bi bilo treba določiti merila za uporabo ocene javnega interesa za propadajočo institucijo ali subjekt. V zvezi s tem je treba pojasniti, da se lahko glede na posebne okoliščine nekatere funkcije institucije ali subjekta štejejo za kritične, če bi njihova ukinitev vplivala na finančno stabilnost ali kritične storitve na regionalni ravni, zlasti kadar je nadomestljivost ključnih funkcij odvisna od upoštevnega geografskega trga . |
|
(18) |
Pri oceni, ali je reševanje institucije ali subjekta v javnem interesu, bi bilo treba upoštevati, da so vlagatelji bolje zaščiteni, kadar se sredstva sistema jamstva za vloge uporabljajo učinkoviteje in so njegove izgube čim manjše. Zato bi bilo treba pri oceni javnega interesa šteti, da se cilj reševanja glede zaščite vlagateljev bolje doseže pri reševanju, če bi bila odločitev za insolventnost dražja za sistem jamstva za vloge. |
|
(19) |
Ocena, ali je reševanje institucije ali subjekta v javnem interesu, bi morala v največji možni meri odražati tudi razliko med financiranjem, zagotovljenim prek varnostnih mrež, ki jih financira sektor (sheme za financiranje reševanja ali sistemi jamstva za vloge), in financiranjem, ki ga države članice zagotovijo iz davkoplačevalskega denarja. Financiranje, ki ga zagotovijo države članice, pomeni večjo nevarnost moralnega tveganja in manjšo spodbudo za tržno disciplino , zato bi bilo treba o njegovi uporabi razmisliti le v izrednih okoliščinah . Zato bi moral odbor pri ocenjevanju cilja zmanjšanja odvisnosti od izredne javnofinančne pomoči financiranje prek shem za financiranje reševanja ali sistema jamstva za vloge obravnavati kot bolj zaželeno od financiranja z enakim zneskom sredstev iz proračuna držav članic. |
|
(19a) |
Če so nacionalni okviri za insolventnost in reševanje učinkoviti pri doseganju ciljev okvira v enakem obsegu, bi bilo treba dati prednost možnosti, ki zmanjšuje tveganje za davkoplačevalce in gospodarstvo. Ta pristop zagotavlja preudarno in odgovorno ukrepanje, usklajeno s krovnim ciljem varovanja interesov davkoplačevalcev in širše gospodarske stabilnosti. |
|
(19b) |
Izredno finančno podporo institucijam in subjektom, ki se financira z denarjem davkoplačevalcev, bi bilo treba, če sploh, dodeliti samo za odpravo resne motnje v gospodarstvu, ki je izjemne in sistemske narave, saj močno obremenjuje javne finance in izkrivlja enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu. |
|
(20) |
Za zagotovitev, da se cilji reševanja dosežejo na najučinkovitejši način, bi bilo treba pri rezultatu ocene javnega interesa preučiti, ali bi prenehanje propadajoče institucije ali subjekta z običajnimi insolvenčnimi postopki cilje reševanja doseglo učinkoviteje kot reševanje in ne le v enakem obsegu kot reševanje. |
|
(21) |
Glede na izkušnje, pridobljene pri izvajanju Direktive 2014/59/EU, Uredbe (EU) št. 806/2014 in Direktive 2014/49/EU, je treba podrobneje opredeliti pogoje, pod katerimi se lahko izjemoma odobrijo previdnostni ukrepi, ki se štejejo za izredno javnofinančno pomoč. Da bi čim bolj zmanjšali izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz razlik v naravi sistemov jamstva za vloge v Uniji, bi bilo treba posredovanja sistemov jamstva za vloge v okviru preventivnih ukrepov v skladu z zahtevami iz Direktive 2014/49/EU, ki se štejejo za izredno javnofinančno pomoč, izjemoma dovoliti, kadar upravičena institucija ali subjekt ne izpolnjuje nobenega od pogojev, da bi se lahko štelo, da propada ali bo verjetno propadel. Zagotoviti bi bilo treba, da se previdnostni ukrepi sprejmejo dovolj zgodaj. Podlaga, na kateri ECB oceni, ali je institucija ali subjekt solventen za namene preventivne dokapitalizacije, je trenutno v prihodnost usmerjena ocena za naslednjih 12 mesecev o tem, ali lahko institucija ali subjekt izpolnjuje kapitalske zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 ali Uredbe (EU) 2019/2033 ter dodatno kapitalsko zahtevo iz Direktive 2013/36/EU ali Direktive (EU) 2019/2034. Ta pristop bi bilo treba vključiti v Uredbo (EU) št. 806/2014. Poleg tega se lahko ukrepi za zagotavljanje pomoči za oslabljena sredstva, vključno z nosilci upravljanja sredstev ali shemami jamstva za sredstva, izkažejo za uspešne in učinkovite pri odpravljanju vzrokov za morebitne finančne težave, s katerimi se soočajo institucije in subjekti, ter preprečevanju njihovega propada, zato bi lahko predstavljali ustrezne previdnostne ukrepe. Zato bi bilo treba določiti, da so lahko takšni previdnostni ukrepi v obliki ukrepov za oslabljena sredstva. |
|
(22) |
Da bi ohranili tržno disciplino, zaščitili javna sredstva in preprečili izkrivljanje konkurence, bi morali previdnostni ukrepi ostati izjema in se uporabljati le za obravnavanje resnih motenj na trgu ali za ohranjanje finančne stabilnosti , zlasti v primeru sistemske krize . Poleg tega se previdnostni ukrepi ne bi smeli uporabljati za obravnavanje nastalih ali verjetnih izgub. Najzanesljivejši instrument za ugotavljanje nastalih ali verjetnih izgub je pregled kakovosti sredstev, ki ga opravijo ECB, Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (12), ali pristojni nacionalni organi. ECB in pristojni nacionalni organi bi morali uporabiti tak pregled za opredelitev nastalih ali verjetnih izgub, kadar se lahko izvede v razumnem časovnem okviru. Kadar to ni mogoče, bi morali ECB in pristojni nacionalni organi, po potrebi na podlagi inšpekcijskih pregledov na kraju samem, čim bolj zanesljivo opredeliti nastale ali verjetne izgube, kolikor dopuščajo trenutne okoliščine. |
|
(23) |
Cilj preventivne dokapitalizacije je podpreti institucije in subjekte, sposobne uspešnega poslovanja, za katere je bilo ugotovljeno, da bodo v bližnji prihodnosti verjetno naleteli na začasne težave, in preprečiti, da bi se njihov položaj še poslabšal. Da se prepreči dodeljevanje javnih subvencij podjetjem, ki so ob odobritvi pomoči že nedobičkonosna, previdnostni ukrepi, odobreni v obliki pridobitve kapitalskih instrumentov ali ukrepov za oslabljena sredstva, ne bi smeli presegati zneska, potrebnega za kritje kapitalskih primanjkljajev, določenih v neugodnem scenariju stresnega testa ali enakovrednega postopka. Za zagotovitev, da javno financiranje na koncu preneha, bi morali biti tudi ti previdnostni ukrepi časovno omejeni in vsebovati jasen časovni okvir za njihovo prenehanje (▌ v nadaljnjem besedilu: strategija za izstop iz podpornega ukrepa ). Trajni instrumenti, vključno z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom, bi se morali uporabljati le v izjemnih okoliščinah, zanje pa bi morale veljati nekatere količinske omejitve, saj po svoji naravi niso primerni za izpolnjevanje pogoja glede začasnosti. |
|
(24) |
Previdnostni ukrepi bi morali biti omejeni na znesek, ki bi ga institucija ali subjekt potrebovala za ohranitev solventnosti v primeru neugodnega scenarija, kot je določen v stresnem testu ali enakovrednem postopku. V primeru previdnostnih ukrepov v obliki ukrepov za oslabljena sredstva bi morala imeti institucija ali subjekt prejemnik možnost, da navedeni znesek uporabi za kritje izgub iz prenesenih sredstev ali v kombinaciji s pridobitvijo kapitalskih instrumentov, če skupni znesek ugotovljenega primanjkljaja ni presežen. Zagotoviti je treba tudi, da so takšni previdnostni ukrepi v obliki ukrepov za oslabljena sredstva skladni z obstoječimi pravili o državni pomoči in dobrimi praksami, da ponovno vzpostavijo dolgoročno sposobnost uspešnega poslovanja institucije ali subjekta, da je državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno in da se prepreči izkrivljanje konkurence. Zato bi morali zadevni organi v primeru previdnostnih ukrepov v obliki ukrepov za oslabljena sredstva upoštevati posebne smernice, vključno z načrtom za ustanovitev družb za upravljanje (13) in sporočilom o reševanju vprašanja nedonosnih posojil (14). Za te previdnostne ukrepe v obliki ukrepov za oslabljena sredstva bi moral tudi vedno veljati prevladujoči pogoj glede začasnosti. Pričakuje se, da bodo javna jamstva, odobrena za določeno obdobje v zvezi z oslabljenimi sredstvi zadevne institucije ali subjekta, zagotovila boljše izpolnjevanje pogoja začasnosti kot prenosi takih sredstev na javno podprt subjekt. Za zagotovitev , da institucije, ki prejemajo podporo, izpolnjujejo pogoje podpornega ukrepa, bi morali ECB ali pristojni nacionalni organi od institucij, ki niso izpolnile svojih obveznosti, zahtevati načrt popravnih ukrepov. Če ECB ali pristojni nacionalni organ meni, da z ukrepi iz načrta popravnih ukrepov ni mogoče zagotoviti dolgoročne sposobnosti uspešnega poslovanja institucije, ali če institucija ni izpolnila načrta popravnih ukrepov, bi morala ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 806/2014 oceniti , ali institucija propada ali bo verjetno propadla. |
|
(25) |
Pomembno je zagotoviti, da odbor hitro in pravočasno sprejme ukrep za reševanje, kadar tak ukrep vključuje dodelitev državne pomoči ali pomoči iz sklada. Zato je treba odboru omogočiti, da sprejme zadevno shemo za reševanje, preden Komisija oceni, ali je taka pomoč združljiva z notranjim trgom. Vendar bi morale za zagotovitev dobrega delovanja notranjega trga v takem primeru sheme za reševanje, ki vključujejo dodelitev državne pomoči ali pomoči iz sklada, na koncu še vedno biti pogojene z odobritvijo take pomoči s strani Komisije. Da bi lahko Komisija čim prej ocenila, ali je pomoč iz sklada združljiva z enotnim trgom, in da se zagotovi nemoten pretok informacij, je treba določiti tudi, da bi morala odbor in Komisija nemudoma izmenjati vse potrebne informacije v zvezi z morebitno uporabo pomoči iz sklada ter določiti posebna pravila o tem, kdaj in katere informacije bi moral odbor predložiti Komisiji, da bi lahko Komisija ocenila združljivost pomoči sklada. |
|
(26) |
Postopek, ki ureja začetek reševanja, in postopek, ki ureja odločitev o uporabi pooblastil za odpis in konverzijo, sta podobna. Zato je primerno uskladiti zadevne naloge odbora in ECB ali pristojnega nacionalnega organa, kot je ustrezno, ko na eni strani ocenjujejo, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo pooblastil za odpis in konverzijo, in na drugi strani pogoje za sprejetje sheme za reševanje. |
|
(27) |
Zgodi se lahko, da se ukrep za reševanje uporabi za subjekt v postopku reševanja, ki je na čelu skupine v postopku reševanja, medtem ko se pooblastila za odpis in konverzijo uporabijo za drug subjekt iste skupine. Soodvisnosti med takimi subjekti, vključno z obstojem konsolidiranih kapitalskih zahtev, ki jih je treba ponovno izpolniti, in potrebo po aktiviranju mehanizmov za prenašanje izgub navzgor in kapitala navzdol v skupini, lahko otežijo ocenjevanje potreb po kritju izgub in dokapitalizaciji za vsak subjekt posebej ter s tem določitev potrebnih zneskov, ki jih je treba odpisati in pretvoriti za vsak subjekt. Zato bi bilo treba določiti postopek za uporabo pooblastila za odpis in konverzijo kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti v teh primerih, pri čemer bi moral odbor upoštevati take soodvisnosti. V ta namen, kadar en subjekt izpolnjuje pogoje za uporabo pooblastila za odpis in konverzijo, drug subjekt v isti skupini pa hkrati izpolnjuje pogoje za reševanje, bi moral odbor sprejeti shemo za reševanje, ki bi zajemala oba subjekta. |
|
(28) |
Za povečanje pravne varnosti in glede na morebiten pomen obveznosti, ki bi lahko nastale zaradi prihodnjih negotovih dogodkov, vključno z izidom sodnih postopkov, ki v času reševanja še niso zaključeni, je treba določiti obravnavo teh obveznosti za namene uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov. V zvezi s tem bi morala biti vodilna načela tista, ki jih določajo računovodska pravila, in sicer zlasti računovodska pravila iz Mednarodnega računovodskega standarda 37, sprejetega z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (15). Organi za reševanje bi morali na tej podlagi razlikovati med rezervacijami in pogojnimi obveznostmi. Rezervacije so obveznosti, ki se nanašajo na verjeten odliv sredstev in jih je mogoče zanesljivo oceniti. Pogojne obveznosti se ne pripoznajo kot računovodske obveznosti, ker se nanašajo na obvezo, ki je v času ocene ni mogoče šteti za verjetno ali je ni mogoče zanesljivo oceniti. |
|
(29) |
Ker so rezervacije računovodske obveznosti, bi bilo treba določiti, da se take rezervacije obravnavajo enako kot druge obveznosti. Take rezervacije bi morale biti primerne za reševanje s sredstvi upnikov, razen če izpolnjujejo eno od posebnih meril za izključitev iz področja uporabe instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov. Glede na morebitno pomembnost navedenih rezervacij pri reševanju in za zagotovitev gotovosti pri uporabi instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov bi bilo treba določiti, da so rezervacije del obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, in da se zato zanje uporablja ta instrument. |
|
(30) |
V skladu z računovodskimi načeli pogojnih obveznosti ni mogoče pripoznati kot obveznosti in jih zato ni mogoče uporabiti za instrument za reševanje s sredstvi upnikov. Vendar je treba zagotoviti, da pogojna obveznost, ki bi nastala zaradi dogodka, ki je malo verjeten ali ga v času reševanja ni mogoče zanesljivo oceniti, ne zmanjša učinkovitosti strategije reševanja in zlasti instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov. Za dosego tega cilja bi moral cenilec pri vrednotenju za namene reševanja oceniti pogojne obveznosti, ki so vključene v bilanco stanja institucije ali subjekta v postopku reševanja, in po svojih najboljših sposobnostih količinsko opredeliti potencialno vrednost teh obveznosti. Za zagotovitev, da lahko institucija ali subjekt po postopku reševanja ustrezno dolgo ohrani zadostno zaupanje trga, bi moral cenilec to potencialno vrednost upoštevati pri določitvi zneska, v višini katerega je treba odpisati ali konvertirati obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, da se ponovno vzpostavijo kapitalski količniki institucije v postopku reševanja. Organ za reševanje bi moral zlasti uporabiti svoja pooblastila za konverzijo za obveznosti, za katere je mogoče uporabiti instrument za reševanje s sredstvi upnikov, v obsegu, ki je potreben za zagotovitev, da dokapitalizacija institucije v postopku reševanja zadostuje za kritje morebitnih izgub, ki bi lahko nastale zaradi obveznosti, ki lahko nastane zaradi malo verjetnega dogodka. Organ za reševanje bi moral pri ocenjevanju zneska, ki ga je treba odpisati ali konvertirati, skrbno upoštevati učinek potencialne izgube na institucijo v postopku reševanja na podlagi več dejavnikov, vključno z verjetnostjo, da se bo dogodek uresničil, časovnim okvirom za njegovo uresničitev in zneskom pogojne obveznosti. |
|
(31) |
V nekaterih okoliščinah lahko odbor po tem, ko enotni sklad za reševanje zagotovi prispevek v višini največ 5 % celotnih obveznosti institucije ali subjekta, vključno s kapitalom, uporabi dodatne vire financiranja za nadaljnjo podporo svojemu ukrepu za reševanje. Jasneje bi bilo treba določiti, v katerih okoliščinah lahko enotni sklad za reševanje zagotovi dodatno podporo, kadar so bile vse obveznosti s prednostno razvrstitvijo, nižjo od vlog, ki niso obvezno ali diskrecijsko izključene iz reševanja s sredstvi upnikov, v celoti odpisane ali konvertirane. |
|
(32) |
Uspešnost reševanja je odvisna od pravočasnega dostopa odbora do ustreznih informacij institucij in subjektov, ki spadajo v pristojnost odbora, ter javnih institucij in organov. V tem okviru bi moral imeti odbor možnost dostopa do statističnih informacij, ki jih je ECB zbrala v funkciji centralne banke poleg informacij, ki so na voljo ECB kot nadzorniku v okviru Uredbe (EU) št. 1024/2013. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 (16) bi moral odbor zagotoviti fizično in logično varstvo zaupnih statističnih informacij ter zahtevati dovoljenje ECB za nadaljnji prenos, ki bi lahko bil potreben za izvajanje nalog odbora. Ker so lahko za izvedbo ocene javnega interesa potrebne informacije v zvezi s številom strank, za katere je institucija ali subjekt edini ali glavni bančni partner in ki jih hranijo centralizirani avtomatizirani mehanizmi, vzpostavljeni na podlagi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (17), bi moral imeti odbor možnost, da te informacije prejme za vsak primer posebej. Določiti bi bilo treba tudi točen časovni okvir posrednega dostopa odbora do informacij. Zlasti kadar so ustrezne informacije na voljo instituciji ali organu, ki mora sodelovati z odborom, kadar odbor zahteva informacije, bi morala taka institucija ali organ te informacije zagotoviti odboru. Če informacije takrat niso na voljo, ne glede na razlog za to nerazpoložljivost, bi moral imeti odbor možnost, da te informacije pridobi od fizične ali pravne osebe, ki ima te informacije, prek nacionalnih organov za reševanje ali neposredno, potem ko je o tem obvestil navedene nacionalne organe za reševanje. Odbor bi moral imeti tudi možnost, da določi postopek in obliko, v kateri bi moral prejemati informacije od finančnih subjektov, vključno z virtualnimi podatkovnimi sobami, da se zagotovi, da te informacije najbolj ustrezajo njegovim potrebam. Poleg tega bi morale za zagotovitev najširšega možnega sodelovanja z vsemi subjekti, ki bi lahko hranili podatke, pomembne za odbor in potrebne za opravljanje nalog, ki so nanj prenesene, ter da bi se izognili podvajanju zahtev, naslovljenih na institucije in subjekte, javne institucije in organi, s katerimi bi moral imeti odbor možnost sodelovati, preverjati razpoložljivost informacij in si izmenjevati informacije, vključevati članice Evropskega sistema centralnih bank, ustrezne sisteme jamstva za vloge, Evropski odbor za sistemska tveganja, evropske nadzorne organe in evropski mehanizem za stabilnost. In končno, za zagotovitev pravočasnega posredovanja finančnih ureditev, po potrebi sklenjenih za enotni sklad za reševanje, bi moral odbor o tem obvestiti Komisijo in ECB takoj, ko meni, da bi bilo morda treba aktivirati takšne finančne ureditve ter Komisiji in ECB zagotoviti vse informacije, potrebne za opravljanje njunih nalog v zvezi s takšnimi finančnimi ureditvami. |
|
(33) |
Člen 86(1) Direktive 2014/59/EU določa, da se običajni insolvenčni postopki v zvezi z institucijami in subjekti, ki spadajo v področje uporabe navedene direktive, ne morejo začeti brez pobude organa za reševanje in da se lahko odločitev, s katero se za institucijo ali subjekt uvedejo običajni insolvenčni postopki, sprejme le s soglasjem organa za reševanje. Ta določba se ne odraža v Uredbi (EU) št. 806/2014. V skladu z delitvijo nalog, določeno v Uredbi (EU) št. 806/2014, bi se morali nacionalni organi za reševanje posvetovati z odborom, preden ukrepajo v skladu s členom 86(1) Direktive 2014/59/EU za institucije in subjekte, ki so pod neposredno odgovornostjo odbora. |
|
(34) |
Merila za izbor za mesto podpredsednika odbora so enaka kot merila za izbor predsednika in drugih polnopravnih članov odbora. Zato je primerno, da se tudi podpredsedniku odbora zagotovijo enake glasovalne pravice, kot jih imajo predsednik in polnopravni člani odbora. ▌ |
|
(36) |
Da bi lahko odbor na plenarni seji predhodno ocenil predhodni osnutek proračuna, preden predsednik predstavi svoj končni osnutek, bi bilo treba podaljšati obdobje, v katerem lahko predsednik predloži začetni predlog letnega proračuna odbora. |
|
(37) |
Po začetnem obdobju za kopičenje finančnih sredstev enotnega sklada za reševanje iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 se lahko njegova razpoložljiva finančna sredstva nekoliko znižajo pod ciljno raven, zlasti zaradi povečanja kritih vlog. Znesek predhodnih prispevkov, ki se bodo verjetno zahtevali v teh okoliščinah, bo torej verjetno majhen. Zato je mogoče, da znesek teh predhodnih prispevkov v nekaterih letih ne bo več sorazmeren s stroški pobiranja teh prispevkov. Odbor bi zato moral imeti možnost, da pobiranje predhodnih prispevkov odloži za največ tri leta , dokler znesek, ki ga je treba pobrati, ne doseže zneska, ki je sorazmeren s stroški postopka pobiranja, pod pogojem, da tak odlog bistveno ne vpliva na zmožnost odbora, da uporabi enotni sklad za reševanje. |
|
(38) |
Nepreklicne zaveze za plačilo so ena od sestavin razpoložljivih finančnih sredstev enotnega sklada za reševanje. Zato je treba določiti okoliščine, v katerih se lahko te zaveze za plačilo zahtevajo, in postopek, ki se uporablja ob prenehanju zavez v primeru, da za institucijo ali subjekt ne velja več obveznost plačevanja prispevkov v enotni sklad za reševanje. Poleg tega bi moral za zagotovitev večje preglednosti in gotovosti v zvezi z deležem nepreklicnih zavez za plačilo v skupnem znesku predhodnih prispevkov, ki jih je treba zbrati, odbor tak delež določiti vsako leto ob upoštevanju veljavnih omejitev. |
|
(39) |
Najvišji letni znesek izrednih naknadnih prispevkov v enotni sklad za reševanje, ki se lahko zahtevajo, je trenutno omejen na trikratni znesek predhodnih prispevkov. Po začetnem obdobju za kopičenje finančnih sredstev iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 bodo taki predhodni prispevki v okoliščinah, ki niso povezane z uporabo enotnega sklada za reševanje, odvisni le od sprememb ravni kritih vlog in bodo zato verjetno postali majhni. Določitev najvišjega zneska izrednih naknadnih prispevkov na podlagi predhodnih prispevkov bi lahko imela za posledico drastično omejitev zmožnosti enotnega sklada za reševanje za zbiranje naknadnih prispevkov, s čimer bi se zmanjšala njegova zmožnost ukrepanja. Da bi se temu izognili, bi bilo treba določiti drugačno omejitev, najvišji znesek izrednih naknadnih prispevkov, ki se lahko zahtevajo, pa bi bilo treba določiti na tri osmine ciljne ravni sklada. |
|
(40) |
Enotni sklad za reševanje se lahko uporabi za podporo uporabi instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije, pri čemer se niz sredstev, pravic in obveznosti institucije v postopku reševanja prenese na prejemnika. V tem primeru ima lahko odbor terjatev do preostalega dela institucije ali subjekta pri poznejšem prenehanju po običajnih insolvenčnih postopkih. To se lahko zgodi, kadar se enotni sklad za reševanje uporabi v povezavi z izgubami, ki bi jih sicer nosili upniki, tudi v obliki jamstev za sredstva in obveznosti ali kritja razlike med prenesenimi sredstvi in obveznostmi. Za zagotovitev, da delničarji in upniki, ki ostanejo v preostalem delu institucije ali subjekta, dejansko krijejo izgube institucije v postopku reševanja in izboljšajo možnost, da se v primeru insolventnosti poplača odbor, bi morale biti te terjatve odbora do preostalega dela institucije ali subjekta in terjatve, ki izhajajo iz razumnih, ustrezno nastalih stroškov odbora, v primeru insolventnosti razvrščene enako prednostno kot terjatve nacionalnih shem za financiranje reševanja v vsaki sodelujoči državi članici, ki bi morale biti prednostno razvrščene višje od vlog in sistemov jamstva za vloge. Ker je namen nadomestil, izplačanih delničarjem in upnikom iz enotnega sklada za reševanje zaradi kršitev načela „noben upnik ne sme biti na slabšem“, zagotoviti nadomestilo za posledice ukrepa za reševanje, ta nadomestila ne bi smela povzročiti terjatev odbora. |
|
(41) |
Ker so nekatere določbe Uredbe (EU) št. 806/2014 o vlogi, ki jo lahko imajo sistemi jamstva za vloge pri reševanju, podobne tistim iz Direktive 2014/59/EU, bi bilo treba spremembe navedenih določb Direktive 2014/59/EU v [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi Direktive 2014/59/EU] ponoviti v Uredbi (EU) št. 806/2014. |
|
(42) |
Preglednost je ključna za zagotavljanje celovitosti trgov, tržne discipline in zaščite vlagateljev. Za zagotovitev, da lahko odbor spodbuja prizadevanja za večjo preglednost in pri njih sodeluje, bi mu moralo biti dovoljeno, da razkrije informacije, ki izhajajo iz njegovih lastnih analiz, ocen in ugotovitev, vključno z ocenami rešljivosti, kadar tako razkritje ne bi ogrozilo zaščite javnega interesa, kar zadeva finančno, denarno ali ekonomsko politiko, in kadar obstaja prevladujoč javni interes za razkritje. |
|
(43) |
Zato bi bilo treba Uredbo (EU) št. 806/2014 ustrezno spremeniti. |
|
(44) |
Za zagotovitev skladnosti bi bilo treba spremembe Uredbe (EU) št. 806/2014, ki so podobne spremembam Direktive 2014/59/EU v … [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi Direktive 2014/59/EU], uporabljati od istega datuma, kot je datum za prenos … [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi Direktive 2014/59/EU], ki je... [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Vendar ni razloga za odložitev uporabe tistih sprememb Uredbe (EU) št. 806/2014, ki se nanašajo izključno na delovanje enotnega mehanizma za reševanje. Te spremembe bi se morale zato uporabljati od … [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 1 mesec od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. |
|
(45) |
Ker ciljev te uredbe, in sicer povečanja učinkovitosti in uspešnosti okvira za sanacijo in reševanje institucij in subjektov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi tveganj, ki jih lahko pomenijo različni nacionalni pristopi za integriteto enotnega trga, temveč se lahko s spremembo pravil, ki so že določena na ravni Unije, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) št. 806/2014
Uredba (EU) št. 806/2014 se spremeni:
|
(1) |
člen 3(1) se spremeni:
|
|
(2) |
v členu 4 se vstavi naslednji odstavek 1a: „1a. Države članice čim prej obvestijo odbor o svoji zahtevi za vzpostavitev tesnega sodelovanja z ECB v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013. Po uradnem obvestilu v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013 in pred vzpostavitvijo tesnega sodelovanja države članice zagotovijo vse informacije o subjektih in skupinah s sedežem na njihovem ozemlju, ki jih odbor lahko zahteva za pripravo na naloge, ki so nanj prenesene s to uredbo in sporazumom.“ |
|
(3) |
člen 7 se spremeni:
|
|
(4) |
člen 8 se spremeni:
|
|
(5) |
člen 10 se spremeni:
|
|
(6) |
člen 10a se spremeni:
|
|
(7) |
v členu 12 se doda naslednji odstavek 8: „8. Odbor je odgovoren za izdajo dovoljenj iz členov 77(2) in 78a Uredbe (EU) št. 575/2013 subjektom iz odstavka 1 tega člena. Odbor naslovi svojo odločitev na zadevni subjekt.“ |
|
(8) |
v členu 12a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Odbor in nacionalni organi za reševanje zagotovijo, da subjekti iz člena 12(1) in (3) vedno izpolnjujejo zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kadar to zahteva in kot jih določi odbor v skladu s tem členom in členi 12b do 12i.“ |
|
(9) |
člen 12c se spremeni:
|
|
(10) |
v členu 12d, odstavek 3, osmi pododstavek, in odstavek 6, osmi pododstavek, se besede „ključne ekonomske funkcije“ nadomestijo z besedama „kritične funkcije“; |
|
(11) |
vstavi se naslednji člen: „ Člen 12da Določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za strategije s prenosom ▌ 1. Odbor pri uporabi člena 12d za subjekt v postopku reševanja, katerega prednostna strategija reševanja predvideva ▌uporabo instrumenta prodaje poslovanja ali instrumenta premostitvene institucije neodvisno ali v kombinaciji z drugimi instrumenti za reševanje , znesek za dokapitalizacijo iz člena 12d(3) določi sorazmerno na podlagi naslednjih meril, kot je ustrezno:
▌ 3. Zaradi uporabe odstavka 1 znesek ne sme biti višji od zneska, ki izhaja iz uporabe člena 12d(3) , ali nižji od 13,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter nižji od 5 % mere skupne izpostavljenosti zadevnega subjekta iz odstavka 1 tega člena, ki se izračuna v skladu s členoma 429 in 429a Uredbe (EU) št. 575/2013 .“; |
|
(12) |
v členu 12e(1) se besede „GSPI ali del GSPI“ nadomestijo z besedami „subjekt, ki je GSPI“; |
|
(13) |
člen 12g se spremeni:
|
|
(14) |
člen 12k se spremeni:
|
|
(15) |
člen 13 se nadomesti z naslednjim: „Člen 13 Ukrepi za zgodnje posredovanje 1. ECB brez nepotrebnega odlašanja preuči in po potrebi uporabi ukrepe za zgodnje posredovanje, če subjekt iz člena 7(2)(a) izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
Kadar se pogoji znatno poslabšajo ali nastopijo neugodne okoliščine ali se pridobijo nove informacije o subjektu, lahko ECB ▌določi, da je pogoj iz prvega pododstavka, točka (a)(ii), izpolnjen, ne da bi predhodno sprejela druge popravne ukrepe, vključno z izvajanjem pooblastil iz člena 104 Direktive 2013/36/EU ali člena 16(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013. Za namene prvega pododstavka, točka (b), ECB ali po potrebi pristojni organ po Direktivi 2014/65/EU ali odbor o kršitvi ali verjetni kršitvi nemudoma obvesti pristojni nacionalni organ. 2. Za namene odstavka 1 ukrepi za zgodnje posredovanje vključujejo naslednje:
3. ECB izbere ustrezne in pravočasne ukrepe za zgodnje posredovanje na podlagi tega, kar je sorazmerno z zastavljenimi cilji, pri čemer med drugim upošteva resnost kršitve ali verjetne kršitve in hitrost poslabšanja finančnega položaja subjekta. 4. ECB za vsak ukrep iz odstavka 2 določi rok, ki je primeren za izvedbo tega ukrepa in ki ECB omogoča, da oceni njegovo učinkovitost. Ocena ukrepa se izvede takoj po izteku roka ter se posreduje odboru in ustreznim nacionalnim organom za reševanje. Kadar se v oceni ugotovi, da ukrepi niso bili v celoti izvedeni ali da niso učinkoviti, ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ po posvetovanju z odborom in zadevnim nacionalnim organom za reševanje oceni pogoj iz člena 18(1), točka (a). 5. Kadar skupina vključuje subjekte s sedežem v sodelujočih državah članicah in v nesodelujočih državah članicah, ECB zastopa pristojne nacionalne organe iz sodelujočih držav članic pri posvetovanju in sodelovanju z nesodelujočimi državami članicami v skladu s členom 30 Direktive 2014/59/EU. Kadar skupina zajema subjekte s sedežem v sodelujočih državah članicah ter podrejene družbe s sedežem v nesodelujočih državah članicah ali pomembne podružnice, ki se nahajajo v nesodelujočih državah članicah, ECB pristojnim organom ali organom za reševanje v nesodelujočih državah članicah pravočasno sporoči vse odločitve ali ukrepe iz členov 13 do 13c, ki zadevajo skupino, kot je ustrezno.“ |
|
(16) |
vstavijo se naslednji členi 13a, 13b in 13c: „Člen 13a Zamenjava višjega vodstva ali upravljalnega organa Za namene člena 13(2), točka (e), se novo višje vodstvo ali upravljalni organ ali posamezni člani teh organov imenujejo v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, odobri pa jih ECB. Člen 13b Začasni upravitelj 1. Za namene člena 13(2), točka (f), lahko ECB na podlagi tega, kar je sorazmerno glede na okoliščine, imenuje katerega koli začasnega upravitelja, da stori eno od naslednjega:
ECB svojo izbiro v skladu s točko (a) ali (b) navede ob imenovanju začasnega upravitelja. Za namene prvega pododstavka, točka (b), ECB ob imenovanju začasnega upravitelja poleg tega določi vlogo, pristojnosti in pooblastila tega začasnega upravitelja ter zahteve za upravljalni organ subjekta o posvetovanju z začasnim upraviteljem ali pridobitvi njegove privolitve pred sprejetjem posameznih odločitev ali ukrepov. ECB javno objavi imenovanje vsakega začasnega upravitelja, razen če ta ni pooblaščen za zastopanje subjekta ali sprejemanje odločitev v njegovem imenu . Začasni upravitelj izpolnjuje zahteve iz člena 91(1), (2) in ( 8 ) Direktive 2013/36/EU. Ocena ECB o tem, ali začasni upravitelj izpolnjuje navedene zahteve, je sestavni del odločitve o imenovanju tega začasnega upravitelja. 2. ECB ob imenovanju začasnega upravitelja določi njegova pooblastila, ki so sorazmerna glede na okoliščine. Ta pooblastila lahko vključujejo nekatera ali vsa pooblastila upravljalnega organa subjekta v skladu s statutom subjekta in nacionalnim pravom, vključno s pooblastilom za izvajanje nekaterih ali vseh upravnih nalog upravljalnega organa subjekta. Pooblastila začasnega upravitelja v zvezi s subjektom so skladna z veljavnim pravom gospodarskih družb. ECB lahko v primeru spremembe okoliščin ta pooblastila prilagodi. 3. ECB ob imenovanju začasnega upravitelja opredeli njegovo vlogo in naloge. Taka vloga in naloge lahko vključujejo vse naslednje:
ECB ob imenovanju začasnega upravitelja opredeli morebitne omejitve njegove vloge in nalog. 4. ECB ima izključno pristojnost za imenovanje in odpoklic katerega koli začasnega upravitelja. ECB lahko začasnega upravitelja odpokliče kadar koli in iz katerega koli razloga. ECB lahko ob upoštevanju tega člena kadar koli spremeni pogoje imenovanja začasnega upravitelja. 5. ECB lahko zahteva, da je treba za nekatera dejanja začasnega upravitelja pridobiti predhodno privolitev ECB. ECB te zahteve opredeli ob imenovanju začasnega upravitelja ali ob vsakršni spremembi pogojev njegovega imenovanja. V vsakem primeru lahko začasni upravitelj pooblastilo za sklic generalne skupščine delničarjev subjekta in določitev njenega dnevnega reda uporabi le ob predhodni privolitvi ECB. 6. Začasni upravitelj na zahtevo ECB v časovnih presledkih, ki jih določi ECB, in sicer vsaj enkrat po preteku prvih šestih mesecev, v vsakem primeru pa na koncu svojega mandata pripravi poročila o finančnem položaju subjekta ter ukrepih, ki jih je izvedel v okviru izpolnjevanja svojih nalog. 7. Začasni upravitelj je imenovan za največ eno leto. To obdobje se lahko izjemoma enkrat podaljša, če so pogoji za imenovanje začasnega upravitelja še naprej izpolnjeni. ECB določi te pogoje in delničarjem utemelji vsako podaljšanje imenovanja začasnega upravitelja. 8. Ob upoštevanju tega člena imenovanje začasnega upravitelja ne posega v pravice delničarjev, določene v pravu gospodarskih družb na ravni Unije ali na nacionalni ravni. 9. Začasni upravitelj, imenovan v skladu z odstavki 1 do 8 tega člena, ne velja za direktorja v senci ali dejanskega direktorja na podlagi nacionalnega prava. Člen 13c Priprave na reševanje 1. Za subjekte in skupine iz člena 7(2) ter subjekte in skupine iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5), če so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih določb, ECB ali pristojni nacionalni organi odbor brez odlašanja uradno obvestijo o vsem naslednjem:
Odbor Komisijo uradno obvesti o uradnem obvestilu, ki ga je prejel v skladu s prvim pododstavkom. ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ v tesnem sodelovanju z odborom pozorno spremlja položaj subjektov in skupin iz prvega pododstavka in njihovo spoštovanje ukrepov iz prvega pododstavka, točka (a), katerih namen je obravnavati poslabšanje položaja teh subjektov in skupin, ter ukrepov za zgodnje posredovanje iz prvega pododstavka, točka (c). 2. ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ čim prej uradno obvesti odbor, če meni, da obstaja pomembno tveganje, da bo v zvezi s subjektom iz člena 7(2) ali subjektom iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5) veljala ena ali več okoliščin iz člena 18(4), če so izpolnjeni pogoji za uporabo teh določb. Uradno obvestilo vsebuje:
Odbor po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka v tesnem sodelovanju z ECB ali zadevnim pristojnim nacionalnim organom oceni, kaj je razumen časovni okvir za namene ocene pogoja iz člena 18(1), točka (b), ob upoštevanju hitrosti poslabšanja razmer v subjektu, morebitnega vpliva na finančni sistem, zaščito vlagateljev in ohranitev sredstev strank, tveganja, da se bodo zaradi podaljšanja postopka povečali skupni stroški za stranke in gospodarstvo, potrebe po učinkovitem izvajanju strategije reševanja in vseh drugih ustreznih dejavnikov. Odbor to oceno čim prej sporoči ECB ali zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu. Po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ ▌v tesnem sodelovanju z odborom spremlja položaj subjekta, izvajanje vseh zadevnih ukrepov v pričakovanem časovnem okviru in vse druge pomembne dogodke. V ta namen se odbor in ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ redno srečujeta, pri čemer pogostost srečanj določi odbor glede na okoliščine primera. ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ in odbor drug drugemu brez odlašanja zagotovita vse ustrezne informacije. Odbor Komisijo uradno obvesti o vseh informacijah, ki jih je prejel v skladu s prvim pododstavkom. 3. ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ odboru predloži vse informacije, ki jih zahteva odbor in so potrebne za vse naslednje:
Kadar take informacije ECB ali pristojnim nacionalnim organom še niso na voljo, odbor in ECB ter taki pristojni nacionalni organi sodelujejo in se usklajujejo, da bi pridobili te informacije. V ta namen so ECB in pristojni nacionalni organi pooblaščeni, da od subjekta zahtevajo, da zagotovi take informacije, tudi z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, in da te informacije predložijo odboru. 4. Odbor je pooblaščen, da subjekt iz člena 7(2) ali subjekt iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5) trži potencialnim kupcem ali sklene dogovore za tako trženje, kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo navedenih določb, ali od subjekta zahteva, da to stori, za naslednje namene:
4a. Kadar se odbor pri izvajanju pooblastila iz odstavka 4 odloči, da bo zadevni subjekt tržil neposredno potencialnim kupcem, ustrezno upošteva okoliščine primera in morebiten vpliv, ki bi ga lahko imelo izvajanje tega pooblastila na splošni položaj subjekta. 5. Za namene iz odstavka 4 je odbor pooblaščen, da:
Kadar odbor izvaja pooblastilo iz prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka, se uporablja člen 88. 6. Ugotovitev, da so pogoji iz člena 13(1) te uredbe ali člena 27(1) Direktive 2014/59/EU izpolnjeni, in predhodno sprejetje ukrepov za zgodnje posredovanje nista nujna pogoja, da se odbor lahko priprav na reševanje subjekta ali izvaja pooblastila iz odstavkov 4 in 5 tega člena. 7. Odbor brez odlašanja obvesti Komisijo, ECB, zadevne pristojne nacionalne organe in zadevne nacionalne organe za reševanje o vsakem ukrepu, sprejetem na podlagi odstavkov 4 in 5. 8. ECB, pristojni nacionalni organi, odbor in zadevni nacionalni organi za reševanje tesno sodelujejo:
ECB, pristojni nacionalni organi, odbor in zadevni organi za reševanje zagotovijo, da so ti ukrepi dosledni, usklajeni in učinkoviti.“ |
|
(17) |
v členu 14(2) se točki (c) in (d) nadomestita z naslednjim:
|
|
(18) |
v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Odbor sprejme ukrep za reševanje v zvezi z nadrejeno družbo iz člena 2, točka (b), kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 18(1). Za te namene se šteje, da nadrejena družba iz člena 2, točka (b), propada ali bo verjetno propadla, v naslednjih okoliščinah:
|
|
(19) |
člen 18 se spremeni:
|
|
(20) |
vstavi se naslednji člen 18a: „Člen 18a Izredna javnofinančna pomoč 1. Subjektu iz člena 2 se lahko izjemoma odobri izredna javnofinančna pomoč zunaj ukrepa za reševanje le v enem od naslednjih primerov in pod pogojem, da je izredna javnofinančna pomoč skladna s pogoji in zahtevami iz okvira Unije za državne pomoči:
2. Podporni ukrepi iz odstavka 1, točka (a), izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
Za namene prvega pododstavka, točka (a), se subjekt šteje za solventnega, če ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ ugotovi, da ni prišlo ali v naslednjih 12 mesecih na podlagi trenutnih pričakovanj verjetno ne bo prišlo do kršitve zahtev iz člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, člena 104a Direktive 2013/36/EU, člena 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033, člena 40 Direktive (EU) 2019/2034 ali ustreznih veljavnih zahtev v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije. Za namene prvega pododstavka, točka (d), zadevni pristojni organ količinsko opredeli izgube, ki jih je subjekt ustvaril ali jih bo verjetno ustvaril. Ta količinska opredelitev temelji vsaj na pregledih kakovosti sredstev, ki jih opravijo ECB, EBA ali nacionalni organi, ali po potrebi na inšpekcijskih pregledih na kraju samem, ki jih izvede pristojni organ. Kadar takih pregledov ni mogoče izvesti pravočasno, lahko pristojni organ svojo oceno utemelji na bilanci stanja institucije, pod pogojem, da je bilanca stanja skladna z veljavnimi računovodskimi pravili in standardi, kot jih potrdi neodvisni zunanji revizor ▌. Pristojni organ si po svojih najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da količinska opredelitev temelji na tržni vrednosti sredstev, obveznosti in zunajbilančnih postavk institucije ali subjekta. Podporni ukrepi iz odstavka 1, točka (a)(iii), so omejeni na ukrepe, za katere je ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ ocenil, da so potrebni za zagotovitev solventnosti subjekta z odpravo njegovega kapitalskega primanjkljaja, ugotovljenega v neugodnem scenariju stresnih testov na nacionalni ravni, ravni Unije ali ravni enotnega mehanizma nadzora ali v enakovrednih postopkih, ki jih izvede ECB, EBA ali nacionalni organi, kadar je to ustrezno, kar potrdi ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ. Z odstopanjem od odstavka 1, točka (a)(iii), se pridobitev instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala izjemoma dovoli, kadar je narava ugotovljenega primanjkljaja takšna, da pridobitev katerih koli drugih kapitalskih instrumentov zadevnemu subjektu ne bi omogočila, da bi odpravil svoj kapitalski primanjkljaj, ugotovljen v neugodnem scenariju v okviru zadevnega stresnega testa ali enakovrednega postopka. Znesek pridobljenih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne presega 2 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju zadevne institucije ali subjekta, izračunanega v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013. Če se kateri koli od podpornih ukrepov iz odstavka 1, točka (a), ne odpokliče, odplača ali kako drugače preneha v skladu s pogoji ▌strategije za izstop iz podpornega ukrepa , določene v času odobritve takega ukrepa, ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ zahteva, da institucija ali subjekt predloži enkratni načrt popravnih ukrepov. V načrtu popravnih ukrepov so opisani ukrepi, ki jih je treba sprejeti za ohranitev ali ponovno vzpostavitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami, sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja institucije ali subjekta in njegova zmožnost vračila zagotovljenega zneska ter z njimi povezan časovni okvir . Če ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ enkratnega načrta popravnih ukrepov ne prizna kot kredibilnega ali izvedljivega ali če institucija ali subjekt ne ravna v skladu z načrtom popravnih ukrepov, se v skladu s členom 18 izvede ocena, ali institucija ali subjekt propada ali bo verjetno propadel. 2a. ECB ali zadevni pristojni nacionalni organ odbor obvesti o tem, ali ocenjuje, da so pogoji iz odstavka 2, točke (a), (b) in (d) izpolnjeni, kar zadeva subjekte in skupine iz člena 7(2) ter subjekte in skupine iz člena 7(4), točka (b), in člena 7(5).“; |
|
(21) |
člen 19 se spremeni:
|
|
(22) |
člen 20 se spremeni:
|
|
(23) |
člen 21 se spremeni:
|
|
(24) |
člen 27 se spremeni:
|
|
(25) |
člen 30 se spremeni:
|
|
(26) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 30a Informacije, ki jih hrani centralizirani avtomatiziran mehanizem 1. Organi, ki upravljajo centralizirane avtomatizirane mehanizme, vzpostavljene s členom 32a Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (**), odboru na njegovo zahtevo zagotovijo informacije v zvezi s številom strank, za katere je subjekt iz člena 2 edini ali glavni bančni partner. 2. Odbor zahteva informacije iz odstavka 1 samo za vsak primer posebej in kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog v skladu s to uredbo. 3. Odbor lahko informacije, pridobljene v skladu s prvim odstavkom, posreduje nacionalnim organom za reševanje v okviru opravljanja njihovih nalog na podlagi te uredbe. (**) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;" |
|
(27) |
člen 31 se spremeni :
|
|
(28) |
v členu 32(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Kadar skupina vključuje subjekte s sedežem v sodelujočih državah članicah in v nesodelujočih državah članicah ali tretjih državah, brez poseganja v odobritev Sveta ali Komisije, ki se zahteva v skladu s to uredbo, odbor zastopa nacionalne organe za reševanje iz sodelujočih držav članic pri posvetovanju in sodelovanju z nesodelujočimi državami članicami ali tretjimi državami v skladu s členi 7, 8, 12, 13, 16, 18, 45h, 55 ter 88 do 92 Direktive 2014/59/EU.“; |
|
(29) |
člen 34 se spremeni:
|
|
(30) |
v členu 43(1) se vstavi točka (aa):
|
|
(30) |
člen 45 se spremeni:
|
|
(31) |
v členu 50(1) se točka (n) nadomesti z naslednjim:
|
|
(31) |
v členu 50(1) se doda naslednja točka:
|
|
(32) |
člen 53 se spremeni:
|
|
(33) |
v členu 55 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim: „1. Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1), točka (b), pri razpravljanju o posameznem subjektu ali skupini, ki ima sedež v samo eni sodelujoči državi članici, če v roku, ki ga določi predsednik, vsi člani iz člena 53(1) in (3) ne morejo doseči skupnega dogovora s soglasjem, odločitev sprejmejo z navadno večino. 2. Predsednik, podpredsednik in člani iz člena 43(1), točka (b), pri razpravljanju o čezmejni skupini, če v roku, ki ga določi predsednik, vsi člani iz člena 53(1) in (4) ne morejo doseči skupnega dogovora s soglasjem, odločitev sprejmejo z navadno večino.“ |
|
(34) |
člen 56 se spremeni:
|
|
(35) |
člen 61 se nadomesti z naslednjim: „Člen 61 Priprava proračuna 1. Predsednik vsako leto do 31. marca pripravi predhodni osnutek proračuna odbora za naslednje leto, vključno z izjavo o oceni prihodkov in odhodkov odbora za naslednje leto, skupaj s kadrovskim načrtom, in ga predloži odboru na plenarni seji. Odbor na plenarni seji po potrebi prilagodi predhodni osnutek proračuna odbora skupaj z osnutkom kadrovskega načrta. 2. Predsednik na podlagi predhodnega osnutka proračuna, ki ga sprejme odbor na plenarni seji, pripravi osnutek proračuna odbora in ga predloži odboru v sprejetje na plenarni seji. Odbor vsako leto do 30. novembra na plenarni seji po potrebi prilagodi osnutek proračuna, ki ga je predložil predsednik, in sprejme končni proračun odbora skupaj s kadrovskim načrtom.“ |
|
(35) |
v členu 62 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Za to, da na svoji plenarni seji sprejme standarde notranjega nadzora ter vzpostavi sisteme in postopke notranjega nadzora, ki so ustrezni za opravljanje nalog notranjega revizorja, je odgovoren odbor.“; |
|
(36) |
v členu 69 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Če po prvotnem obdobju iz odstavka 1 razpoložljiva finančna sredstva padejo pod ciljno raven iz navedenega odstavka, se redni prispevki, izračunani v skladu s členom 70, zbirajo, dokler ni dosežena ciljna raven. Odbor lahko pobiranje rednih prispevkov, zbranih v skladu s členom 70, odloži za največ tri leta za zagotovitev, da znesek, ki ga je treba pobrati, doseže znesek, ki je sorazmeren s stroški postopka pobiranja, pod pogojem, da tak odlog ne vpliva pomembno na zmožnost odbora, da uporabi sklad na podlagi oddelka 3. Če so razpoložljiva finančna sredstva nato zmanjšana na manj kot dve tretjini ciljne ravni, se po tem, ko se prvič doseže ciljna raven, raven tega prispevka določi tako, da se lahko cilj doseže v štirih letih.“ |
|
(37) |
člen 70 se spremeni:
|
|
(38) |
v členu 71(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Skupni znesek izrednih naknadnih prispevkov na leto ne presega trikratnika zneska v višini 12,5 % ciljne ravni.“; |
|
(39) |
v členu 74 se doda naslednji odstavek: „Odbor obvesti Komisijo in ECB takoj, ko meni, da bi bilo morda treba aktivirati pogodbe za sheme financiranja sklada v skladu s tem členom, ter Komisiji in ECB zagotovi vse informacije, potrebne za opravljanje njunih nalog v zvezi s takšnimi pogodbami.“; |
|
(40) |
člen 76 se spremeni:
|
|
(41) |
člen 79 se spremeni:
|
|
(41a) |
vstavita se naslednja člena: „Člen 79a Poročanje o likvidnosti pri reševanju Komisija do 31. decembra 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o vprašanju likvidnosti pri reševanju. V poročilu se preuči, ali je začasni likvidnostni primanjkljaj po dokapitalizaciji institucije v postopku reševanja med drugim posledica manjkajočega instrumenta v naboru instrumentov za reševanje, preučijo pa se tudi najučinkovitejši načini za odpravo začasnih likvidnostnih primanjkljajev, pri čemer se upoštevajo prakse v drugih jurisdikcijah. V poročilu so predstavljene konkretne možnosti politike. Člen 79b Komisija do 31. decembra 2026 v okviru nadaljevanja razprav o bančni uniji Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o učinkovitosti in obsegu notranjega mehanizma za prenos izgub znotraj skupin v postopku reševanja, ki izhaja iz reforme okvira za krizno upravljanje. V poročilu se zlasti preučijo obseg reševanja, raven skladnosti s cilji glede notranje MREL in pogoji za dostop do varnostnih mrež, ki jih financira bančni sektor, zlasti sklad.“; |
|
(42) |
v členu 85(3) se beseda „iz“ nadomesti z besedilom „, sprejeto na podlagi“; |
|
(43) |
v členu 88 se doda naslednji odstavek 7: „7. Ta člen odboru ne preprečuje razkritja njegovih analiz ali ocen, tudi kadar temeljijo na informacijah, ki jih zagotovijo subjekti iz člena 2 ali drugi organi iz odstavka 6 tega člena, kadar odbor oceni, da razkritje ne bi ogrozilo zaščite javnega interesa, kar zadeva finančno, denarno ali ekonomsko politiko, in da obstaja javni interes za razkritje, ki prevlada nad drugimi interesi iz odstavka 5 tega člena. Za namene odstavka 1 tega člena se šteje, da je odbor takšno razkritje opravil pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo.“ |
|
(43a) |
v členu 94(1) se vstavi naslednja točka:
|
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od … [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].
Vendar se člen 1, točka 1(a), točki 2 in 3, točka 4(a), točka 5(a), (b), (c)(i) in (ii), točka 6(a), točka 7, točka 13(a)(i) in (b), točka 14(a), (b) in (d), točka 19(d) in (e), točka 21, točka 23(a)(i), prva alinea, (b) in (d), točke 25 do 35 ter točke 39, 42 in 43 uporabljajo od … [Urad za publikacije: vstaviti datum, ki je 1 mesec od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V …,
Za Evropski parlament
predsednica
Za Svet
predsednik/predsednica
(*1) Spremembe v celotnem besedilu izhajajo iz sprejetja spremembe 1. Krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
(1) UL C […], […], str. […].
(2) UL C […], […], str. […].
(3) Odbor za finančno stabilnost, Key Attributes of Effective Resolution Regimes for Financial Institutions, 15. oktober 2014.
(4) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
(5) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).
(6) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1118 z dne 26. marca 2021 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo metodologijo, ki jo morajo organi za reševanje uporabiti pri oceni zahteve iz člena 104a Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta in zahteve po skupnem blažilniku za subjekte v postopku reševanja na konsolidirani ravni skupine v postopku reševanja, kadar za skupino v postopku reševanja ne veljajo navedene zahteve iz navedene direktive (UL L 241, 8.7.2021, str. 1).
(7) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(8) Uredba (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 150, 7.6.2019, str. 1).
(9) Uredba (EU) 2019/877 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo (UL L 150, 7.6.2019, str. 226).
(10) Direktiva (EU) 2019/879 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Direktive 2014/59/EU glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo ter Direktive 98/26/ES (UL L 150, 7.6.2019, str. 296).
(11) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).
(12) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
(13) COM(2018)0133.
(14) COM(2020)0822.
(15) Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).
(16) Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8).
(17) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3752/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)