|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/313 |
13.1.2025 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2025/313)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Châtillon-en-Diois“
PDO-FR-A0177-AM04
Datum obvestila: 21. oktober 2024
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Označevanje
V poglavju I specifikacije proizvoda je bila v oddelku XII Pravila o predstavitvi in označevanju dopolnjena točka 2 Posebne določbe z vključitvijo pravila o označevanju večje geografske enote „Vignobles de la Vallée du Rhône“ pod pogoji iz sporazuma med različnimi organi za zaščito in upravljanje. Ta navedba mora biti v istem vidnem polju kot vse obvezne navedbe ter se natisne v enaki pisavi in barvi kot označba v velikosti največ dveh tretjin označbe.
Ta sprememba je bila vključena v enotni dokument v točki Dodatni pogoji.
2. Geografsko območje
V oddelku IV Območja, na katerih se izvajajo različni postopki, poglavja I specifikacije proizvoda je bila dopolnjena točka 1 Geografsko območje, da bi se posodobila in popravila imena občin, ne da bi se spremenilo geografsko območje.
Črtani sta bili občini Aix-en-Diois in Molière-Glandaz, dodana pa je bila občina Solaure en Diois.
Ta popravek imen občin je bil vključen v enotni dokument v točki Razmejeno geografsko območje.
3. Podatki o nadzornem organu
Oddelek II Podatki o nadzornem organu poglavja III specifikacije proizvoda je bil posodobljen tako, da podrobneje določa, da nadzor nad upoštevanjem specifikacije proizvoda po odobrenem načrtu nadzora izvaja tretji organ, ki jamči za usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost ter ki ga je pooblastil nacionalni inštitut za kakovost in poreklo INAO.
Ta posodobitev ne vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Châtillon-en-Diois
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
|
— |
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tar. št. 2009 |
4. Opis vin
1. Kontrolirana označba porekla AOC „Châtillon-en-Diois“: rdeča in bela vina ter vina rosé
KRATEK OPIS
Označba porekla „Châtillon-en-Diois“ zajema mirna rdeča, rosé in bela vina.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): 12,5 |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
2. Kontrolirana označba porekla AOC „Châtillon-en-Diois“: bela vina
KRATEK OPIS
Bela vina se pridelujejo iz sort aligoté B in chardonnay B.
Najnižja vsebnost sladkorja v grozdju je 170 g/l mošta.
Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola v vinih je 10,5 %.
Vsebnost fermentirnih sladkorjev v belih vinih ne sme preseči vsebnosti skupnih kislin, izražene v gramih na liter vinske kisline in povečane za dva grama, do največ šest gramov sladkorjev na liter.
Druga analitska merila so skladna s predpisi EU.
Bela vina, pridelana iz sort aligoté B in chardonnay B, so suha in sveža, s splošnimi aromami belega cvetja in citrusov.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
3. Kontrolirana označba porekla AOC „Châtillon-en-Diois“: Rdeča in rosé vina
KRATEK OPIS
Rdeča vina in vina rosé se pridobivajo iz sorte gamay (glavna sorta), stranski sorti pa sta pinot noir in syrah. Vina se pridelujejo z zvrščanjem sort grozdja ali vin, pri katerem znaša glavna sorta najmanj 60-odstotni delež.
Najnižja vsebnost sladkorja v grozdju za vina rosé je 170 g/l mošta in za rdeča vina 171 g/l.
Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola v vinih je 10,5 %.
Rdeča vina ob stekleničenju vsebujejo največ 0,4 g/l jabolčne kisline in največ 3 g/l fermentirnih sladkorjev. Vsebnost fermentirnih sladkorjev v vinih rosé ne sme preseči vsebnosti skupnih kislin, izražene v gramih na liter vinske kisline in povečane za dva grama, do največ šest gramov sladkorjev. Druga analitska merila so skladna s predpisi EU.
Rdeča vina, pridelana predvsem iz sorte gamay, imajo poseben značaj. Vedno so zelo sadna, vendar so lahko v njih izražene tudi druge, bolj rastlinske note (npr. gariga). Običajna okroglost vin je dopolnjena z bolj taninsko strukturo in mineralnostjo v ustih, ki nastaneta z zvrščanjem sorte gamay N z drugimi sortami (pinot noir N, včasih tudi syrah N).
Vina rosé so običajno lososovo rožnate barve z aromami rdečega sadja in zelo značilno svežino v ustih.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
5. Enološki postopki
5.1 Posebni enološki postopki
Poseben enološki postopek
Pri obdelavi vin rosé je prepovedano samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki uporabljati oglje za enološko uporabo.
Poleg te določbe se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.
Pridelovalna praksa
Vsak trs ima na razpolago največ 2,20 kvadratnega metra površine. Ta površina se dobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med trsi.
Razmik med vrstami je največ 2,50 m.
Razmik med trsi v isti je najmanj 0,80 m in največ 1,5 m.
Vinska trta se obreže v rez guyot ali kratko rez (kordonsko gojitveno obliko royat) z največ 12 očesi na trs.
Namakanje se lahko dovoli.
5.2 Največji donosi
60 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Trgatev, pridelava in obdelava vina potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Drôme: Barnave, Châtillon-en-Diois, Laval-d’Aix, Luc-en-Diois, Menglon, Montlaur-en-Diois, Montmaur-en-Diois, Poyols, Recoubeau-Jansac, Saint-Roman in Solaure en Diois.
7. Sorte vinske trte
Aligoté B
Chardonnay B
Gamay N
Pinot noir N
8. Opis povezave
Geografsko območje leži na pobočjih regionalnega naravnega parka Vercors, med alpskim predgorjem departmaja Drôme in Provanso. Leži jugovzhodno od mesta Die, v severnem delu južnega podalpskega pasu, imenovanega Haut-Diois, ob sotočju rek Bez in Drôme. Območje na severu meji na Montagne du Glandasse (klifi Vercorsa), južno mejo pa tvorita Claps (velikanski apnenčasti podor) in Luc-en-Diois.
Geografsko območje zajema ozemlje 12 občin. Na tem geografskem območju gorski vinogradi obsegajo le 36 hektarov in ležijo na glinasto-apnenčastih pobočjih na nadmorski višini, ki običajno znaša med 500 m in 650 m. Pred severnikom jih ščitijo klifi Vercorsa.
Zmerno, obsredozemsko podnebje je neposredno povezano s to nadmorsko višino in bližino masiva Vercors.
Najbolj značilne in pomembne aktivne vinograde je mogoče najti v občini Châtillon-en-Diois, ki leži ob masivu Glandasse (nadmorska višina 2 000 m) in gleda na dolino reke Bez, hitro tekočega pritoka reke Drôme. Pobočje s povprečno nadmorsko višino 550 m ima odlično južno lego. To vinogradom daje posebno mezoklimo, ki je zelo primerna za vinogradništvo in zaradi katere imajo odličen sloves.
Kontrolirana označba porekla AOC „Châtillon-en-Diois“ zajema rdeča in bela vina ter v manjšem obsegu vina rosé. Zaradi gojenih sort so vinogradi podobni tistim na severu, tj. burgundskim vinogradom s sortami gamay N, pinot noir N, aligoté B in chardonnay B ter vinogradom kontroliranih označb porekla AOC „Côtes du Rhône septentrionales“ s sorto syrah N, ki se občasno goji v pokrajini Diois.
Te sorte so bile izbrane, ker dobro uspevajo na zelo prepustnih lapornatih in apnenčastih tleh, ki jih je mogoče najti na serres (izraz, ki se lokalno uporablja za označevanje bregov in gričev) ter dobro usmerjenih pobočjih. Vinogradniki v okolici Luc-en-Dioisa, v dolini reke Bez, pa tudi v vseh delih doline Drôme, vinsko trto sadijo že od rimskih časov.
V teh dolinah je bilo treba najti najboljše parcele na serres ali terasah, včasih na nadmorski višini do 650 m kot v občini Laval-d’Aix.
Z glavne povezovalne ceste, ki poteka globoko pod vinogradi, so ob pogledu na pokrajino trte komaj vidne. Višje je mogoče najti gorske vinograde, posejane z zidanicami, ki kažejo na vinogradniško dejavnost in so zelo številne v krajih, kot je Châtillon-en-Diois – tam jih je kar osemdeset.
Parcele so skrbno izbrane glede na njihove naravne lastnosti in lokalne običaje, kar pomeni, da se lahko grozdje za pridelavo belih vin goji v vseh občinah na geografskem območju, pri rdečih vinih pa je gojenje omejeno na občini Châtillon-en-Diois in Menglon. Tem vinom je bila z odlokom z dne 3. marca 1975 priznana kontrolirana označba porekla AOC „Châtillon-en-Diois“.
Zato se je vinogradništvo hitro krepilo in okrog te dejavnosti je nastala lokalna skupnost.
Zaradi gorske mezoklime so v vinih poudarjene sadne aromatične note, te pa spremljajo značilno svežino rosé in belih vin ter okroglost rdečih vin.
Čeprav so na voljo dokazi o prisotnosti vinske trte in pridelavi vina na tem območju že v času rimske Galije, je bil sloves vina zaradi slabih prometnih povezav sprva omejen na bližnje gore.
Ko sta strojenje in tekstilna industrija na začetku 20. stoletja izumrla, je kontrolirana označba porekla AOC „Châtillon-en-Diois“ postala gospodarski temelj doline, enako kot vsa vina iz pokrajine Diois s kontrolirano označbo porekla AOC.
Od leta 1960 v Châtillon-en-Dioisu vsako leto priredijo festival vina, katerega namen je promocija vin. Leta 1995 je festival postal znan kot Festival Arts et Vigne (festival umetnosti in vinske trte), s čimer se je začel sloves tega vinorodnega območja širiti.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
|
(a) |
Vse neobvezne navedbe se na etiketah zapišejo s črkami, ki po višini in širini merijo največ dvakratno velikost črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla AOC. |
|
(b) |
Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla AOC se lahko navede ime manjše geografske enote, če:
Ime kraja, zavedenega v katastru, se navede takoj za imenom kontrolirane označbe porekla AOC in natisne s črkami, ki po višini in širini merijo največ polovico velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla. |
|
(c) |
Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla AOC se lahko pod pogoji iz sporazuma med zadevnimi organi za zaščito in upravljanje navede širša geografska enota „Vignobles de la Vallée du Rhône“. |
Ta navedba mora biti v istem vidnem polju kot vse obvezne navedbe ter se natisne v enaki pisavi in barvi kot označba v velikosti največ dveh tretjin označbe.
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vina, obsega ozemlje naslednjih občin departmaja Drôme: Aubenasson, Aurel, Barsac, Chamaloc, Chastel-Arnaud, La Chaudière, Die, Espenel, Eygluy-Escoulin, Marignac-en-Diois, Ponet-Saint-Auban, Pontaix, Rimon-et-Savel, Romeyer, Saillans, Saint-Andéol, Saint-Benoit-en-Diois, Sainte-Croix, Saint-Julien-en-Quint, Saint-Sauveur-en-Diois, Vachères-en-Quint, Vercheny, Véronne.
Povezava na specifikacijo proizvoda
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/313/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)