<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-09-202509C104202207760-00-TRA-DOC-SL-ARRET-C-0776-22-202507914-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="13/10/2025 12:39:41" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="z73vTThqJia1AytqCZsVw8CXMZudN68tclXHnZwA9Dtdho3wyB/DCO+4+dHmTsnTg+BIxJDV76a9YOmnnphqQ1F4lHkh/IDOf2gPJwNDRnPBFujeQGFdN3Me7Y6w1ZmS6co6h1FQdNib6nmVElOTczjpOojFJe5tmkEhWz0smi0=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="igst" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0776" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2022" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="igst" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 27-08-25 14:22:37" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="c7e260017e5145509ee98a2fe3bbe2fe" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0776" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="PV" name="NatureAff"/>
    <meta content="PV" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 4. 9. 2025 – Zadeva C‑776/22 P</div>
      <div id="rId21" style="default">Studio Legale Ughi e Nunziante/EUIPO</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SODIŠČA (veliki senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 4. septembra 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Pritožba – Ničnostna tožba – Člen 19 Statuta Sodišča Evropske unije – Zastopanje neprivilegiranih strank v okviru direktne tožbe pred sodiščema Evropske unije – Zastopanje odvetniške družbe s strani družbenika te družbe – Odvetnik, ki je v razmerju do tožeče stranke tretja oseba – Domneva neodvisnosti – Ovrženje domneve – Pogoji“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑776/22 P,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 20. decembra 2022,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      Studio Legale Ughi e Nunziante s sedežem v Rimu (Italija), ki jo zastopajo L. Cascone, A. Clemente, F. de Filippis in A. Marega, avvocati,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-7" title="page-1">
      pritožnica,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      drugi stranki v postopku sta 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-9" title="page-1">
      Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopajo D. Hanf, R. Raponi in D. Stoyanova-Valchanova, agenti,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-10" title="page-1">
      tožena stranka v postopku na prvi stopnji,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      ob intervenciji
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      Evropske komisije, ki jo zastopajo F. Erlbacher, P. Stancanelli in C. Urraca Caviedes, agenti,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-13" title="page-1">
      intervenientka v pritožbenem postopku,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-14" title="page-1">
      SODIŠČE (veliki senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-15" title="page-1">
      v sestavi K. Lenaerts, predsednik, T. von Danwitz, podpredsednik, F. Biltgen, predsednik senata, K. Jürimäe, predsednica senata, C. Lycourgos, S. Rodin, A. Kumin in N. Jääskinen (poročevalec), predsedniki senatov, A. Arabadjiev, E. Regan, N. Piçarra, F. Schalin, S. Gervasoni, N. Fenger, sodniki, in R. Frendo, sodnica,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-1">
      generalni pravobranilec: J. Richard de la Tour,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-1">
      sodni tajnik: A. Calot Escobar,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-1">
      na podlagi pisnega postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-1">
      po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 27. februarja 2025
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-21" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Studio Legale Ughi e Nunziante, poklicno združenje italijanskega prava (v nadaljevanju: odvetniška družba), s pritožbo predlaga razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije z dne 10. oktobra 2022, Studio Legale Ughi e Nunziante/EUIPO – Nunziante in Ughi (UGHI E NUNZIANTE) (T‑389/22, v nadaljevanju: izpodbijani sklep, EU:T:2022:662), s katerim je navedeno sodišče tožbo te odvetniške družbe za razveljavitev odločbe petega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 8. aprila 2022 (zadeva R 407/2021-5) v zvezi s postopkom za razveljavitev znamke Ughi e Nunziante (v nadaljevanju: sporna odločba), ki ga je sprožila ta odvetniška družba, razglasilo za očitno nedopustno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 19, od prvega do četrtega odstavka, Statuta Sodišča Evropske unije določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-1">
      „Države članice in institucije [Evropske u]nije pred Sodiščem zastopa zastopnik [agent], ki je imenovan za vsako zadevo posebej; zastopniku [agentu] lahko pomaga svetovalec ali odvetnik.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-1">
      Države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru [z dne 2. maja 1992 (v nadaljevanju: Sporazum EGP)], ki niso države članice, ter v tem sporazumu navedeni nadzorni organ [Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA)], so zastopani na enak način.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-27" title="page-1">
      Druge stranke mora zastopati odvetnik.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-2">
      Le odvetnik, ki je vpisan v imenik odvetnikov [upravičen do zastopanja pred sodišči] v eni od držav članic ali drugi državi, ki je podpisnica Sporazuma [EGP], lahko pred Sodiščem zastopa stranko ali ji pomaga.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 21 Statuta Sodišča Evropske unije določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-30" title="page-2">
      „Zadeva se predloži Sodišču s tožbo, naslovljeno na sodnega tajnika. Tožba mora vsebovati ime in stalni naslov tožnika ter zaposlitev podpisanega, ime stranke ali strank, proti katerim je tožba vložena, predmet spora, zahtevek in kratek povzetek tožbenih razlogov.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-2">
      Tožbi mora biti priložen, kjer je to primerno, akt, katerega razveljavitev se zahteva, ali v okoliščinah iz člena 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije dokazilo z datumom, ko je bila institucija v skladu z navedenim členom pozvana k ukrepanju. Če ta dokazila niso priložena tožbi, sodni tajnik zadevno stranko pozove, naj jih predloži v razumnem roku, pri čemer pa tožba ne more biti zavržena […], če [so] dokazila […] predložena po izteku roka, predpisanega za vložitev tožbe.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 53, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije se naslov III tega statuta, v katerega spadajo določbe, navedene v točkah 2 in 3 te sodbe, uporablja v postopku pred Splošnim sodiščem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 51 Poslovnika Splošnega sodišča, naslovljen „Obvezno zastopanje“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-34" title="page-2">
      „1. „Stranko mora zastopati agent ali odvetnik pod pogoji iz člena 19 Statuta [Sodišča Evropske unije].
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-35" title="page-2">
      2. Odvetnik, ki zastopa stranko ali ji pomaga, mora sodnemu tajništvu predložiti potrdilo, da je upravičen do zastopanja pred sodišči države članice ali druge države podpisnice Sporazuma o EGP, razen če je bil tak dokument že vložen za odprtje uporabniškega računa e-Curia.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-36" title="page-2">
      3. Odvetniki morajo, kadar zastopajo pravno osebo zasebnega prava, sodnemu tajništvu predložiti pooblastilo stranke, ki jo zastopajo.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-37" title="page-2">
      4. Če dokument iz odstavka 2 ali dokument iz odstavka 3 ni predložen, sodni tajnik zadevni stranki določi razumen rok za njegovo predložitev. Če zadevna stranka v tako določenem roku tega dokumenta ne predloži, Splošno sodišče odloči, ali je zaradi nespoštovanja zadevne zahteve tožba ali vloga nedopustna iz formalnih razlogov, oziroma ali je mogoče sklepati, da odvetnik zadevne stranke ne zastopa oziroma ji ne pomaga.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 55 tega poslovnika, naslovljen „Izključitev iz postopka“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-39" title="page-3">
      „1. Če Splošno sodišče presodi, da vedenje agenta, svetovalca ali odvetnika pred Splošnim sodiščem, predsednikom, sodnikom ali sodnim tajnikom ni združljivo z dostojanstvom Splošnega sodišča ali z zahtevami učinkovitega izvajanja sodne oblasti ali da ta agent, svetovalec ali odvetnik pravice, ki jih ima na podlagi svoje funkcije, uporablja za druge namene kot za tiste, za katere so mu podeljene, Splošno sodišče o tem obvesti zadevno osebo. […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-40" title="page-3">
      2. Iz istih razlogov lahko Splošno sodišče po opredelitvi zadevne osebe agenta, svetovalca ali odvetnika kadar koli z obrazloženim sklepom izključi iz postopka. Sklep postane izvršljiv takoj.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-41" title="page-3">
      3. Če je agent, svetovalec ali odvetnik izključen iz postopka, se postopek prekine za čas, ki ga določi predsednik, da se zadevni stranki omogoči, da si izbere drugega agenta, svetovalca ali odvetnika.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-42" title="page-3">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 78 navedenega poslovnika, ki se nanaša na „Priloge k tožbi“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-44" title="page-3">
      „1. Po potrebi se tožbi priložijo dokazila iz člena 21, drugi odstavek, Statuta [Sodišča Evropske unije].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-45" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-46" title="page-3">
      5. Tožbi se priložijo dokumenti iz člena 51(2) in (3).
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-47" title="page-3">
      6. Če tožba ni v skladu z zahtevami iz odstavkov od 1 do 5, sodni tajnik tožeči stranki določi razumen rok za predložitev zgoraj navedenih dokazil. Če tožeča stranka tega v tako določenem roku ne stori, Splošno sodišče odloči, ali je zaradi nespoštovanja teh zahtev tožba nedopustna iz formalnih razlogov.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje spora je mogoče povzeti tako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odvetniška družba je 26. septembra 2017 pri EUIPO vložila zahtevo za razveljavitev besedne znamke Evropske unije UGHI E NUNZIANTE za vse storitve, za katere je bila ta znamka registrirana.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Oddelek za izbris pri EUIPO je z odločbo z dne 23. februarja 2021 tej zahtevi ugodil za vse storitve, razen za „pravne storitve“ iz razreda 45 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odvetniška družba je 1. marca 2021 pri EUIPO vložila pritožbo zoper to odločbo le v delu, v katerem je bila zahteva za razveljavitev zavrnjena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Peti odbor za pritožbe pri EUIPO je to pritožbo s sporno odločbo zavrnil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijani sklep</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odvetniška družba je 1. julija 2022 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razveljavitev sporne odločbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo kot očitno nedopustno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točki 5 tega sklepa zlasti opozorilo, da mora v skladu s členom 19, tretji in četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije stranke, ki niso države članice in institucije Evropske unije, države pogodbenice Sporazuma EGP in Nadzorni organ EFTE, zastopati odvetnik in da lahko le odvetnik, ki je upravičen do zastopanja pred sodišči v eni od držav članic ali drugi državi, ki je podpisnica Sporazuma EGP, pred sodiščema Unije zastopa stranko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točki 6 navedenega sklepa pojasnilo, da je iz besedila člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, zlasti iz uporabe izraza „zastopati“, in iz točke 44 sodbe z dne 14. julija 2022, Universität Bremen/REA (C‑110/21 P, EU:C:2022:555), razvidno, da „stranka“ v smislu te določbe ne glede na svoj status ne sme sama nastopati pred sodiščem Unije, ampak mora uporabiti storitve tretje osebe, in to tudi, če je ta stranka odvetnik, ki lahko nastopa pred nacionalnimi sodišči.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V točki 7 in naslednjih istega sklepa je opozorilo na razloge, iz katerih je bila ta jezikovna razlaga potrjena tako s kontekstom, v katerega je umeščena ta določba, kot s ciljem, ki mu sledi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je zlasti na podlagi točke 47 sodbe z dne 14. julija 2022, Universität Bremen/REA (C‑110/21 P, EU:C:2022:555), v točki 9 izpodbijanega sklepa tako štelo, da je cilj naloge zastopanja po odvetniku, kot je določena v členu 19, tretji in četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se opravlja v interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti, predvsem čim bolje varovati in braniti interese pooblastitelja popolnoma neodvisno ter v skladu z zakoni, poklicnimi pravili in pravili poklicne etike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je nato v točki 10 tega sklepa ugotovilo, da se je opredelitev pojma „neodvisnost“ odvetnika na področju zastopanja pred sodiščema Unije razvila, pri čemer je glavno merilo, ki je v zvezi s tem zdaj sprejeto, varstvo in obramba interesov stranke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točki 11 navedenega sklepa opozorilo, da v skladu z ustaljeno sodno prakso zahteva po neodvisnosti odvetnika ni opredeljena le negativno, to je z neobstojem delovnega razmerja med odvetnikom in njegovo stranko, ampak tudi pozitivno, in sicer s sklicevanjem na poklicno etiko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V točkah 12 in 13 istega sklepa je ob upoštevanju svoje sodne prakse in sodne prakse Sodišča pojasnilo, prvič, da ta zahteva po neodvisnosti v posebnem kontekstu člena 19 Statuta Sodišča Evropske unije nujno pomeni neobstoj delovnega razmerja med odvetnikom in njegovo stranko, drugič, da se navedena zahteva uporablja tudi, če je zastopana stranka odvetniška družba, in tretjič, da ta ista zahteva ne pomeni, da med odvetnikom in njegovo stranko ne sme obstajati nikakršna povezava, ampak le takšna povezava, ki očitno posega v zmožnost odvetnika, da svojo nalogo obrambe izpolni tako, da čim bolje uveljavlja interese svoje stranke v skladu z zakoni ter poklicnimi pravili in pravili poklicne etike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je tako v točkah 15 in 16 izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je v obravnavani zadevi tožeča stranka, ki je odvetniška družba, za svoje zastopanje imenovala tri odvetnike, ki svojo dejavnost opravljajo v njej in imajo status družbenikov. Ugotovilo je, da ta status ni združljiv z zahtevami po neodvisnosti, ki morajo biti izpolnjene za zastopanje te družbe pred sodiščema Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je zato v točki 17 tega sklepa razsodilo, da so tožbo podpisali odvetniki, ki nimajo statusa neodvisne tretje osebe v razmerju do tožeče stranke, tako da tožba ni bila vložena v skladu s členom 19, tretji in četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in členom 51(1) Poslovnika Splošnega sodišča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, Splošno sodišče je v točki 18 izpodbijanega sklepa ugotovilo, da nespoštovanje obveznosti zastopanja po odvetniku, ki je upravičen do zastopanja pred sodišči države članice ali druge države pogodbenice Sporazuma EGP, ne spada med zahteve, ki jih je na podlagi člena 21, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in člena 78(6) Poslovnika Splošnega sodišča mogoče popraviti po izteku roka za vložitev tožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Sodiščem in predlogi strank v pritožbenem postopku</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odvetniška družba je 20. decembra 2022 v sodnem tajništvu Sodišča zoper izpodbijani sklep vložila to pritožbo, v utemeljitev katere navaja tri razloge.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z vlogama, vloženima istega dne, je predlagala, prvič, na podlagi člena 170a(1) Poslovnika Sodišča, naj se njena pritožba dopusti v skladu s členom 58a Statuta Sodišča Evropske unije, in drugič, na podlagi člena 95(2) tega poslovnika, naj se njej in različnim odvetnikom, navedenim v pritožbi, zagotovi anonimnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je s sklepom z dne 4. januarja 2023 zavrnilo predlog za anonimizacijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je s sklepom z dne 8. maja 2023, Studio Legale Ughi e Nunziante/EUIPO (C‑776/22 P, EU:C:2023:441), pritožbo dopustilo v mejah drugega in tretjega pritožbenega razloga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S sklepom predsednika Sodišča z dne 18. septembra 2023 je bila Evropski komisiji dovoljena intervencija v podporo predlogom EUIPO.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica s pritožbo Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">primarno, sprejme drugi pritožbeni razlog in bodisi razveljavi izpodbijani sklep bodisi ugotovi veljavnost zastopanja pritožnice pred sodiščem s strani odvetnikov, ki jih je ta pooblastila za vložitev tožbe pred Splošnim sodiščem, in posledično zadevo vrne v vsebinsko razsojanje Splošnemu sodišču;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">podredno, sprejme tretji pritožbeni razlog in bodisi razveljavi izpodbijani sklep bodisi odloči, da ima odvetniška družba pravico nadaljevati postopek s pomočjo odvetnika zunaj združenja odvetnikov, ki ga tvori, in posledično zadevo vrne v vsebinsko razsojanje Splošnemu sodišču, ter</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pritožbo zavrne in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">odvetniški družbi naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija prav tako predlaga, naj se pritožba zavrne in naj se pritožnici naloži plačilo stroškov postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi razlog, ki ga pritožnica navaja v utemeljitev pritožbe, se nanaša na kršitev člena 19 Statuta Sodišča Evropske unije in člena 51 Poslovnika Splošnega sodišča. Tretji pritožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 47 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter eventualno člena 51(4) in člena 55(1) Poslovnika Splošnega sodišča. Kot je bilo opozorjeno v točki 28 te sodbe, je bila pritožba dopuščena v mejah drugega in tretjega pritožbenega razloga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču v bistvu očita, da je napačno razlagalo člen 19 Statuta Sodišča Evropske unije in člen 51 Poslovnika Splošnega sodišča. Ta pritožbeni razlog je sestavljen iz dveh delov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica s prvim delom Splošnemu sodišču očita, da je napačno uporabilo pravo s tem, da je v točki 17 izpodbijanega sklepa razsodilo, da z vložitvijo tožbe zlasti ni bil spoštovan člen 19, četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, v skladu s katerim lahko stranko pred Sodiščem zastopa ali ji pomaga le odvetnik, ki je upravičen do zastopanja pred sodišči države članice. Trdi namreč, da je predložila vse dokumente, ki dokazujejo, da so bili odvetniki, ki jih je pooblastila za zastopanje, vpisani v odvetniško zbornico v Rimu (Italija) in da so bili zato upravičeni do zastopanja pred italijanskimi sodišči, s čimer je bil spoštovan pogoj iz zadevne določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica z drugim delom Splošnemu sodišču očita, da je napačno razlagalo člen 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ker je razsodilo, da odvetniki, ki so družbeniki v odvetniški družbi, nimajo zahtevane neodvisnosti v razmerju do te odvetniške družbe, da bi jo lahko zastopali v okviru postopka pred sodiščema Unije, s čimer je napačno razumelo sodno prakso Sodišča in zlasti sodbo z dne 14. julija 2022, Universität Bremen/REA (C‑110/21 P, EU:C:2022:555).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica v okviru tega drugega dela na prvem mestu trdi, da sodna praksa o „samozastopanju“ pred sodiščema Unije, ki je bila omenjena v točkah 6 in 8 izpodbijanega sklepa, v okoliščinah obravnavane zadeve ni upoštevna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poklicno združenje, imenovano „Studio Legale Ughi e Nunziante“, naj bi bilo namreč v skladu z nacionalnim pravom, ki ureja to področje, samostojen pravni subjekt v razmerju do svojih članov. Po mnenju pritožnice bi šlo za „samozastopanje“ le, če bi za odvetnika imenovala svojega zakonitega zastopnika. Kot pa naj bi Splošno sodišče tudi samo ugotovilo v točki 15 izpodbijanega sklepa, naj v obravnavani zadevi ne bi bilo tako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, pritožnica v bistvu trdi, da v skladu z novejšo sodno prakso Sodišča ni mogoče domnevati, da odvetnik, ki je družbenik v odvetniški družbi, nima zahtevane neodvisnosti, da bi lahko zastopal to družbo pred sodiščema Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem tožeča stranka najprej poudarja, da je treba za ugotovitev, ali odvetnik izpolnjuje zahtevo po neodvisnosti, kot je razložena v tej novejši sodni praksi, predvsem presoditi, ali lahko ta odvetnik varuje interese stranke, ki ga je imenovala za zastopnika. Poleg tega naj bi bilo treba zahtevo po neodvisnosti odvetnika presojati na poseben način, kadar je tožeča stranka odvetniška družba.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, pritožnica trdi, da medtem ko je treba pojem „odvetnik“ v smislu člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije razlagati avtonomno, je treba zahtevana merila za ugotavljanje neodvisnosti odvetnika, in sicer neobstoj delovnega razmerja in navezovanje na poklicna pravila in pravila poklicne etike, nasprotno, preučiti ob upoštevanju relevantne nacionalne zakonodaje, a fortiori ker na tem področju ni pravil prava Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica v zvezi s tem pojasnjuje, da na eni strani v italijanskem pravu opravljanje odvetniškega poklica ni združljivo s kakršnim koli delovnim razmerjem, ki vključuje razmerje podrejenosti, tako da ne obstaja nobeno delovno razmerje med odvetniško družbo in odvetnikom, ki je njen član kot družbenik. Na drugi strani naj bi bila storitev, ki jo za pritožnico opravljajo njeni družbeniki, v skladu z upoštevno nacionalno zakonodajo in pravili poklicne etike za odvetniški poklic, ki nalagajo obveznost neodvisnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, pritožnica glede na navedeno meni, da bi v obravnavani zadevi kršitev zahteve po neodvisnosti odvetnika lahko izhajala le iz obstoja navzkrižja interesov in zunanjih pritiskov ali vplivov na tri odvetnike, ki jih je imenovala za zastopanje. V zvezi z možnostjo navzkrižja interesov meni, da v posebnem primeru, v katerem odvetnik, ki je družbenik v odvetniški družbi, zastopa to družbo, ne gre za navzkrižje interesov, ampak prevladajo ravno skupni interesi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO ob podpori Komisije meni, da je treba drugi pritožbeni razlog zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO najprej trdi, da v nasprotju s tem, kar trdi pritožnica, Splošno sodišče v izpodbijanem sklepu ni podvomilo o tem, da so bili odvetniki, ki jih je ta stranka pooblastila, upravičeni do zastopanja pred italijanskimi sodišči.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, opozarja, da iz besedila člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije izhaja, da mora biti stranka „zastopana“, kar pomeni, da ne sme delovati sama, ampak mora uporabiti storitve tretje osebe. To naj bi potrjeval kontekst, v katerem je treba razlagati to določbo, saj stranka in njen zastopnik ne moreta biti ista oseba. Poleg tega EUIPO poudarja, da je cilj obveznega zastopanja po odvetniku na eni strani preprečiti, da bi zasebne stranke same nastopale pred sodiščem, in na drugi strani zagotoviti, da pravne osebe brani zastopnik, ki je od njih dovolj ločen. Izpodbijani sklep pa naj bi temeljil predvsem na dejstvu, da ker so odvetniki, zadolženi za zastopanje pritožnice pred Splošnim sodiščem, njeni družbeniki, jih ni mogoče šteti za neodvisne tretje osebe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, EUIPO pojasnjuje, da je treba zahtevo po neodvisnosti odvetnika razlagati na eni strani negativno, ker prepoveduje obstoj delovnega razmerja med odvetnikom in njegovo stranko, ter na drugi strani pozitivno, in sicer s sklicevanjem na spoštovanje poklicnih pravil. Ta zahteva naj bi se razumela tako, da ne gre za neobstoj vsakršne povezave med odvetnikom in njegovo stranko, ampak le za neobstoj takšne povezave, ki očitno posega v njegovo zmožnost, da nalogo obrambe izpolni tako, da čim bolje uveljavlja interese te stranke. V obravnavani zadevi EUIPO meni, da to, da so trije odvetniki, imenovani za zastopanje odvetniške družbe, ki je tožeča stranka pred Splošnim sodiščem, njeni družbeniki, pomeni, da ti v njej izvajajo pomembne upravne in finančne pristojnosti. Ta okoliščina naj bi očitno ogrozila neodvisnost teh odvetnikov in očitno vplivala na njihovo zmožnost opravljanja njihove naloge, saj status odvetnika imenovanemu zastopniku sam po sebi ne daje zadostne neodvisnosti v smislu člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija, ki intervenira v podporo EUIPO, prav tako trdi, da je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da to, da pravno osebo pred sodiščem zastopajo odvetniki, ki niso dovolj ločeni od te pravne osebe in katerih interesi se prepletajo z njenimi, ni v skladu z zahtevami iz člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije. V obravnavani zadevi naj bi to, da imajo odvetniki, ki so podpisali tožbo v imenu odvetniške družbe, ki je tožeča stranka pred Splošnim sodiščem, status družbenikov te odvetniške družbe, pomenilo, da med to stranko in njenimi zastopniki ni zadostne stopnje ločenosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozoriti je treba, da člen 19, tretji in četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se v skladu s členom 53 tega statuta uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem, določa dva ločena in kumulativna pogoja glede zastopanja strank, na katere se ne nanašata prvi in drugi odstavek tega člena 19, tako imenovanih „neprivilegiranih“ strank, pred sodiščema Unije. V skladu s prvim pogojem, ki je določen v členu 19, tretji odstavek, mora te stranke „zastopati odvetnik“. V skladu z drugim pogojem, določenim v četrtem odstavku istega člena, lahko le odvetnik, ki je upravičen do zastopanja pred sodišči ene od držav članic ali druge države, ki je podpisnica Sporazuma EGP, zastopa stranko ali ji pomaga pred sodiščema Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi del drugega pritožbenega razloga: kršitev člena 19, četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede drugega kumulativnega pogoja v zvezi z veljavnostjo zastopanja neprivilegirane stranke pred sodiščema Unije, določenega v členu 19, četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se nanaša na upravičenost odvetnika do zastopanja pred sodišči države članice, je Sodišče že razsodilo, da je iz besedila te določbe razvidno, da je treba pomen in obseg tega pogoja razlagati s sklicevanjem na zadevno nacionalno pravo (glej v tem smislu sodbi z dne 4. februarja 2020, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA, C‑515/17 P in C‑561/17 P, EU:C:2020:73, točka 56, in z dne 14. julija 2022, Universität Bremen/REA, C‑110/21 P, EU:C:2022:555, točka 40 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi ni sporno, da so bili odvetniki, ki jih je pooblastila tožeča stranka, upravičeni do zastopanja pred italijanskimi sodišči v skladu z nacionalnimi pravili, ki urejajo to področje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je Splošno sodišče s tem, da je v točki 17 izpodbijanega sklepa razsodilo, da tožba ni bila vložena v skladu s členom 19, četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, napačno uporabilo pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi del drugega pritožbenega razloga je zato treba sprejeti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi del drugega pritožbenega razloga: kršitev člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede prvega kumulativnega pogoja v zvezi z veljavnostjo zastopanja neprivilegiranih strank pred sodiščema Unije, določenega v členu 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki vsebuje obveznost, da te stranke „zastopa[…] odvetnik“, je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso, ker ta določba ne napotuje na pravo držav članic, pojem „odvetnik“ v vsej Uniji razlagati avtonomno in enotno, pri čemer je treba upoštevati ne le besedilo te določbe, ampak tudi njen kontekst in cilj (glej v tem smislu sodbi z dne 4. februarja 2020, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA, C‑515/17 P in C‑561/17 P, EU:C:2020:73, točka 57, in z dne 14. julija 2022, Universität Bremen/REA, C‑110/21 P, EU:C:2022:555, točka 43).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru je Sodišče na prvem mestu razsodilo, da tako iz besedila navedene določbe, zlasti iz uporabe izraza „zastopati“, kot iz konteksta, v katerega je ta umeščena, izhaja, da „stranka“ v smislu te določbe ne glede na to, kakšen je njen status, ne more sama nastopati pred sodiščem Unije, ampak mora uporabiti storitve tretje osebe, ta pa je lahko le „odvetnik“ (glej v tem smislu sodbi z dne 4. februarja 2020, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA, C‑515/17 P in C‑561/17 P, EU:C:2020:73, točki 58 in 60, ter z dne 14. julija 2022, Universität Bremen/REA, C‑110/21 P, EU:C:2022:555, točki 44 in 45).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta razlaga je v skladu s ciljem pogoja, določenega v členu 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki je na eni strani preprečiti, da bi zasebne stranke same nastopale pred sodiščem, ne da bi uporabile posrednika, in na drugi strani zagotoviti, da pravne osebe brani zastopnik, ki je dovolj ločen od pravne osebe, ki jo zastopa (sodbi z dne 4. februarja 2020, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA, C‑515/17 P in C‑561/17 P, EU:C:2020:73, točka 61, in z dne 14. julija 2022, Universität Bremen/REA, C‑110/21 P, EU:C:2022:555, točka 46).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, Sodišče je razsodilo, da je naloga zastopanja, ki jo ima „odvetnik“ v smislu člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, predvsem čim bolje varovati in braniti interese pooblastitelja popolnoma neodvisno ter v skladu z zakoni, poklicnimi pravili in pravili poklicne etike (glej v tem smislu sodbi z dne 4. februarja 2020, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA, C‑515/17 P in C‑561/17 P, EU:C:2020:73, točka 62, in z dne 14. julija 2022, Universität Bremen/REA, C‑110/21 P, EU:C:2022:555, točka 47).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah od 46 do 52 sklepnih predlogov, je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da prvi kumulativni pogoj, določen v členu 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, in sicer obveznost, da neprivilegirane stranke „zastopa[…] odvetnik“, zahteva spoštovanje dveh zahtev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, kot je razvidno iz točke 55 te sodbe, ta pogoj neprivilegiranim strankam nalaga prepoved „samozastopanja“ pred sodiščema Unije, kar pomeni, da se te stranke nikakor ne morejo zastopati same.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker v Statutu Sodišča Evropske unije ali Poslovniku Sodišča ni določeno nobeno odstopanje ali izjema od te prepovedi, vložitev vloge, ki jo podpiše tožeča stranka sama, nikakor ne more zadoščati za vložitev pravnega sredstva pri sodiščih Unije, tudi če je tožeča stranka odvetnik, ki lahko nastopa pred nacionalnim sodiščem (glej v tem smislu sodbi z dne 4. februarja 2020, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA, C‑515/17 P in C‑561/17 P, EU:C:2020:73, točka 59, in z dne 14. julija 2022, Universität Bremen/REA, C‑110/21 P, EU:C:2022:555, točka 44).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, navedeni pogoj zastopnikom neprivilegiranih strank nalaga spoštovanje zahteve po neodvisnosti, kot to izhaja iz točke 57 te sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta zahteva je opredeljena v negativnem in pozitivnem smislu. V negativnem smislu je opredeljena z neobstojem kakršnega koli delovnega razmerja, za katero je značilen obstoj razmerja podrejenosti, med zastopnikom, ki ga imenuje stranka, in to stranko. V pozitivnem smislu se navedena zahteva nanaša na poklicno etiko in spoštovanje poklicnih pravil (glej v tem smislu sodbi z dne 4. februarja 2020, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA, C‑515/17 P in C‑561/17 P, EU:C:2020:73, točka 63, in z dne 14. julija 2022, Universität Bremen/REA, C‑110/21 P, EU:C:2022:555, točka 49).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba isto zahtevo razumeti tako, da ne gre za neobstoj vsakršne povezave med zastopnikom, ki ga je imenovala stranka, in to stranko, ampak le za neobstoj povezav, ki očitno posegajo v njegovo zmožnost opravljanja naloge zastopanja, kot je nanjo opozorjeno v točki 57 te sodbe (glej v tem smislu sodbo z dne 4. februarja 2020, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA, C‑515/17 P in C‑561/17 P, EU:C:2020:73, točka 64).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za vsakega odvetnika – ne glede na obliko, v kateri opravlja poklic in ki je dovoljena z zakoni, poklicnimi pravili in pravili poklicne etike, ki se uporabljajo – se brez poseganja v to, kar bo navedeno v naslednji točki, domneva, da izpolnjuje zahtevo po neodvisnosti, ki izhaja iz prvega kumulativnega pogoja, določenega v členu 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar, kot je razvidno iz točke 62 te sodbe, zahteva po neodvisnosti, ki je naložena zastopnikom neprivilegiranih strank v posebnem kontekstu te določbe, nujno predpostavlja neobstoj kakršnega koli delovnega razmerja, za katero je značilen obstoj podrejenosti, med stranko in zastopnikom, ki ga je ta pooblastila. Zato se domneva neodvisnosti iz prejšnje točke te sodbe ne uporablja, kadar obstaja takšno delovno razmerje. Tako je zlasti v primeru, v katerem bi odvetniki, ki v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, opravljajo svoj poklic kot zaposleni v odvetniški družbi, ki jih zaposluje, to družbo zastopali pred sodiščema Unije. Enako velja, če bi morali pravniki v podjetju (in-house lawyers), ki so člani odvetniške zbornice države članice in ki jim je na podlagi nacionalnega prava te države članice dovoljeno pred nacionalnimi sodišči zastopati pravno osebo, s katero jih povezuje delovno razmerje, to osebo zastopati pred sodiščema Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razen v primerih, v katerih obstaja delovno razmerje, za katero je značilen odnos podrejenosti med stranko in zastopnikom, ki ga je ta pooblastila, se ta domneva neodvisnosti uporablja in jo je mogoče ovreči le, kadar iz konkretnih elementov izhaja, da med njima obstajajo povezave, ki očitno posegajo v zmožnost tega zastopnika, da svojo nalogo izpolni tako, da čim bolje uveljavlja interese svoje stranke, ali da navedeni zastopnik ne spoštuje nacionalnih poklicnih pravil in pravil poklicne etike, ki se uporabljajo (glej v tem smislu sodbo z dne 4. februarja 2020, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA, C‑515/17 P in C‑561/17 P, EU:C:2020:73, točka 64).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je Splošno sodišče v točki 16 izpodbijanega sklepa ugotovilo, da „status odvetnikov družbenikov v odvetniški družbi, ki je v obravnavani zadevi tožeča stranka“, „ni združljiv z zahtevami po neodvisnosti, ki morajo biti izpolnjene za zastopanje te družbe pred Splošnim sodiščem“. Na podlagi tega je v točki 17 navedenega sklepa ugotovilo, da „ker so tožbo podpisali odvetniki, ki nimajo statusa neodvisne tretje osebe v razmerju do tožeče stranke“, tožba ni bila vložena v skladu s členom 19, tretji in četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in členom 51(1) Poslovnika Splošnega sodišča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar, če imajo odvetniki skladno s pravili, ki so v skladu z zakoni, poklicnimi pravili in pravili poklicne etike, ki se uporabljajo, status družbenikov v odvetniški družbi, ki jo zastopajo pred sodiščema Unije, se ta okoliščina sama po sebi ne more šteti za nezdružljivo z zahtevo po neodvisnosti. Po eni strani namreč take okoliščine ni mogoče enačiti z okoliščino, da obstaja delovno razmerje v smislu sodne prakse, na katero je opozorjeno v točki 62 te sodbe. Po drugi strani ob neobstoju konkretnih elementov, ki bi dokazovali, da med odvetniško družbo in družbenikom, ki ga je ta imenovala za svojega zastopnika, obstajajo povezave, ki očitno posegajo v njegovo zmožnost, da svojo nalogo zastopanja izpolni tako, da čim bolje uveljavlja interese zadevne stranke, ali da navedeni družbenik ne spoštuje nacionalnih poklicnih pravil in pravil poklicne etike, ki se uporabljajo, ni mogoče šteti, da je domneva neodvisnosti odvetnika družbenika ovržena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je Splošno sodišče tako napačno razumelo obseg zahteve po neodvisnosti, ki izhaja iz prvega kumulativnega pogoja, določenega v členu 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, je napačno uporabilo pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, opozoriti je treba, da v skladu z ustaljeno sodno prakso vsaka okoliščina, ki se nanaša na dopustnost ničnostne tožbe, vložene pri Splošnem sodišču, med katerimi je tudi okoliščina, da pravno osebo pri vložitvi te tožbe zastopa odvetnik, lahko pomeni razlog javnega reda, ki ga mora sodišče Unije preizkusiti po uradni dolžnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 8. februarja 2024, Pilatus Bank/ECB, C‑256/22 P, EU:C:2024:125, točki 34 in 36 ter navedena sodna praksa). Dejstvo, da taka tožba ni bila vložena v skladu z zahtevami iz člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, kot se razlaga v sodni praksi Sodišča, pomeni tako okoliščino.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar obveznost sodišča Unije, da po uradni dolžnosti preizkusi razlog javnega reda, ne posega v spoštovanje pravice do obrambe. Zato sodišče Unije svoje odločitve načeloma ne more opreti na razlog, ki ga je preizkusilo po uradni dolžnosti – pa čeprav je to razlog javnega reda – ne da bi stranke predhodno pozvalo, naj podajo stališča o navedenem razlogu (glej v tem smislu sodbo z dne 17. decembra 2009, Preveritev M/EMEA, C‑197/09 RX–II, EU:C:2009:804, točke od 40 do 42 in 57 ter navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je treba navesti, da je Splošno sodišče v točkah od 15 do 19 izpodbijanega sklepa zgolj ugotovilo, da je tožeča stranka odvetniška družba, ki je za zastopanje pooblastila tri odvetnike, ki svojo dejavnost opravljajo v njej in imajo status družbenikov, ter na podlagi tega pravno napačno sklepalo, da ti odvetniki te odvetniške družbe ne morejo zastopati pod pogoji, ki bi bili združljivi s členom 19 Statuta Sodišča Evropske unije, pri čemer v skladu z navedbami Splošnega sodišča take nezdružljivosti poleg tega ni mogoče popraviti po izteku roka za vložitev tožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče pa bi moralo ob morebitni uporabi ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 svojega poslovnika najprej preveriti, ali med temi tremi odvetniki in odvetniško družbo obstaja delovno razmerje v smislu točke 65 te sodbe. Ob neobstoju takega delovnega razmerja bi bilo mogoče zgolj na podlagi konkretnih elementov, ki bi dokazovali, da povezave med odvetniško družbo in odvetniki družbeniki, ki jo zastopajo, očitno posegajo v njihovo zmožnost opravljanja njihove naloge ali da navedeni odvetniki ne spoštujejo nacionalnih poklicnih pravil ali pravil poklicne etike, sklepati na neobstoj neodvisnosti v smislu člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega bi moralo Splošno sodišče v skladu s sodno prakso, na katero je opozorjeno v točki 71 te sodbe, pred odločitvijo o tem tožečo stranko pozvati k predložitvi stališč, da bi zagotovilo učinkovitost njene pravice do obrambe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, če bi Splošno sodišče presodilo, da zahteva po neodvisnosti ni izpolnjena, bi moralo pred ugotovitvijo nedopustnosti tožbe tožečo stranko pozvati, naj imenuje novega odvetnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na resnost posledic, ki za tožečo stranko izhajajo iz kršitve člena 19 Statuta Sodišča Evropske unije, in sicer je to nepopravljiva razglasitev nedopustnosti njene tožbe, mora ta namreč imeti možnost, da – po tem, ko se je lahko seznanila z elementi, ki po mnenju Splošnega sodišča utemeljujejo odločitev o nedopustnosti, in se o teh elementih izrekla – imenuje novega odvetnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega iz člena 78(6) Poslovnika Splošnega sodišča v povezavi z njegovim členom 51, od (2) do (4), izhaja, da stranka ne sme biti kaznovana z nedopustnostjo svoje tožbe – ne da bi bila predhodno pozvana, naj popravi položaj – iz razloga, da njena tožba ne izpolnjuje pogojev iz člena 78, od (1) do (5), tega poslovnika. Iz člena 55(1) in (3) navedenega poslovnika prav tako izhaja, da enako velja, kadar se šteje, da vedenje odvetnika ni združljivo z dostojanstvom Splošnega sodišča ali učinkovitim izvajanjem sodne oblasti med postopkom. V takih primerih namreč te določbe zagotavljajo kontinuiteto postopka, tako da odvisno od primera določajo, da lahko zadevna stranka v razumnem roku, ki ga določi sodno tajništvo, predloži zahtevana dokazila ali imenuje novega zastopnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navesti je treba tudi, da člen 21 Statuta Sodišča Evropske unije ne določa taksativno primerov dopolnitve tožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je poleg tega že ugotovilo – ne da bi člen 21 Statuta Sodišča Evropske unije to preprečeval – da je treba tožečo stranko pozvati k dopolnitvi tožbe, če je bila vložena vloga, ki jo je tožeča stranka sama podpisala (glej v tem smislu sklep z dne 5. decembra 1996, Lopes/Sodišče, C‑174/96 P, EU:C:1996:473, točka 3).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav tako, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 108 sklepnih predlogov, iz sedanje prakse držav članic izhaja, da če je v nacionalnem pravu določeno, da je veljavnost procesnih aktov stranke ovržena zaradi kršitve pravil v zvezi z zahtevo po neodvisnosti zastopnika te stranke, se lahko ta nepravilnost vsaj popravi med postopkom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba drugi del drugega pritožbenega razloga in drugi pritožbeni razlog v celoti sprejeti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izpodbijani sklep je treba zato razveljaviti, ne da bi bilo treba preučiti tretji pritožbeni razlog.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožba pred Splošnim sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče v primeru razveljavitve odločitve Splošnega sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje, ali pa jo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi ima Sodišče na voljo potrebne elemente, da dokončno odloči o tem, ali je bila tožba vložena v skladu s členom 19 Statuta Sodišča Evropske unije in členom 51(1) Poslovnika Splošnega sodišča. Očitno je namreč, da so tožbo v imenu tožeče stranke vložili odvetniki, za katere se lahko v skladu s tem, kar je bilo navedeno v točki 68 te sodbe, domneva, da izpolnjujejo zahtevo po neodvisnosti v smislu člena 19 Statuta Sodišča Evropske unije. Ker na podlagi nobenega elementa iz spisa ni mogoče ovreči navedene domneve niti podvomiti o tem, da odvetniki, ki zastopajo tožečo stranko, to zahtevo izpolnjujejo, je treba šteti, da tožba izpolnjuje navedeno zahtevo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stanje postopka v preostalem ne dovoljuje odločitve o zadevi, zato jo je treba vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zadeva se vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, zato se odločitev o stroških postopka s pritožbo pridrži.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-142" title="page-14">
      Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sklep Splošnega sodišča Evropske unije z dne 10. oktobra 2022, Studio Legale Ughi e Nunziante/EUIPO – Nunziante in Ughi (UGHI E NUNZIANTE) (T‑389/22, EU:T:2022:662), se razveljavi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zadeva se vrne v razsojanje Splošnemu sodišču Evropske unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odločitev o stroških se pridrži.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-146" title="page-14">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: italijanščina.</p>
</body>
</html>
