(1)

Na podlagi pripomb o domnevni pomoči podjetju Bavaria Film GmbH (v nadaljnjem besedilu „BAV“) je Komisija 23. julija 2003 sprožila uradni postopek preiskave. Nemčija je posredovala svoje pripombe 20. oktobra 2003; konkurenti in druge zainteresirane stranke svojih pripomb niso posredovali. Komisija je 3. maja 2005 zaprosila za podatke, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 1. julija 2005. Po sestanku z dne 12. oktobra 2005 je Nemčija 9. in 21. posredovala nadaljnje podatke.

(2)

Na zemljišču podjetja BAV se je leta 1999 začela gradnja filmskega studia (v nadaljevanju besedila „studio“), opremljenega po najmodernejših merilih. Na tem zemljišču v svobodni deželi Bavarski ima BAV stalni sedež v kraju, imenovanem Filmstadt Geiselgasteig. Podjetje BAV je civilnopravno filmsko produkcijsko podjetje (2).

(3)

Zgoraj navedeno naložbo je izvedlo nosilno podjetje Bayerische Filmhallen GmbH (v nadaljevanju besedila „BFH“ ).

(4)

Osnovni kapital podjetja BFH znaša 50 000 EUR; deleže podjetja pa imajo: LfA Förderbank Bayern (v nadaljnjem besedilu „LfA“) 49 %, fizična oseba, upnik Lothar Wedel (3) 21 % in BAV 30 %. Nominalna vrednost deleža podjetja BAV znaša tako 15 000 EUR. Deleži banke LfA in podjetja BAV so bili določeni na podlagi njunih prispevkov za ustanovitev podjetja BFH.

(5)

Poleg vloženega kapitala je banka LfA odobrila podjetju BFH podporo v višini 3,8 milijona EUR in posojilo (ki ga je mogoče pozneje spremeniti v podporo), namenjeno vmesnemu financiranju v višini 3,1 milijona EUR (4). Skupni znesek 6,9 milijona EUR je bil namenjen financiranju skupnih stroškov gradnje novega studia.

(6)

Podjetje BAV je poleg vloženega kapitala v višini 15 000 EUR podjetju BFH prepustilo v brezplačno uporabo zemljišče studia za obdobje 25 let. Po preteku 25 let naj bi lastništvo nove stavbe podjetja BFH skupaj z opremo brezplačno prešlo na podjetje BAV.

(7)

Podjetje BAV upravlja produkcijsko prizorišče v imenu BFH. Po Pogodbi o opravljanju poslov so bili prihodki od najemnine studia v prvih treh letih od oktobra 1999 do oktobra 2002 dodeljeni na naslednji način:

(8)

Pogodba o opravljanju poslov predvideva, da se po triletnem začetnem obdobju podjetja BFH, torej z začetkom četrtega leta v oktobru 2002, prihodki od najemnine novega studia brez stroškov popravil, vzdrževanja, zavarovanja in trženja razdelijo med lastnike deležev v skladu z njihovo udeležbo v podjetju BFH (6).

Tabela 2 prikazuje dejanske prihodke od najemnine novega studia v obdobju 2002–2005 in njihovo razdelitev:

Tabela 2

Prihodki in plačila 2002–2005

(9)

Ob sprožitvi postopka je Komisija zastopala mnenje, da so bile naložbe posameznih udeležencev v podjetje BFH izvedene pod takšnimi pogoji, da bi naložba banke LfA lahko pomenila pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, in izrazila pomisleke glede združljivosti financiranja s skupnim trgom. Komisija je zlasti dvomila, ali je udeležba banke LfA v podjetju BFH združljiva z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj naložbe v podjetje BFH, ki sta jih izvajala podjetje BAV in banka LfA, niso potekale pod enakimi pogoji. Banka LfA je v zameno za denarni vložek v višini 6,9 milijona EUR in gotovinsko plačilo za deleže BFH dejansko prejela delež v višini 70 % osnovnega kapitala podjetja BFH, medtem ko je podjetje BAV prejelo 30-odstotni delež v zamenjavo za 15 000 EUR in 25-letno pravico do uporabe zemljišča, čigar vrednost je bila ocenjena na okoli 3 milijone EUR.

(10)

Komisija je v Sklepu o sprožitvi postopka trdila, da je LfA državna banka in da so naložbe, ki jih je financirala iz državnih sredstev, najverjetneje pomenile državno pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom, in katere končni upravičenec je bilo podjetje BAV.

(11)

Nemčija je dejansko zastopala mnenje, da ukrep ne vsebuje pomoči, saj gre za naložbo v infrastrukturo in ne pomeni prednosti za nobeno določeno podjetje. Če bi ukrep vseboval pomoč, bi ta po mnenju Nemčije spadala v področje t. i. kulturne izjeme člena 87(3)(d) Pogodbe ES.

(12)

Studio je dan v najem za namene filmske produkcije. Po podatkih Nemčije veljajo za najem studia enaki pogoji za vse najemnike, torej tudi za podjetje BAV in njegove podružnice. To je bilo določeno tudi v Pogodbi o opravljanju poslov, ki ureja upravljanje objekta in gospodarjenje studia s strani podjetja BAV. Zato po mnenju Nemčije podjetje BAV ni deležno prednostne obravnave.

(13)

Nemčija je predložila seznam filmov, nastalih v studiu, iz katerega je razvidno, da so več kot dve tretjini teh filmov ustvarila podjetja, ki niso povezana s podjetjem BAV (7).

(14)

Kot dokaz, da niti podjetje BAV niti kateri koli drug uporabnik produkcijskega prizorišča ni bil deležen prednostne obravnave, je Nemčija leta 2005 predložila cenik najemnin za 25 filmskih studiev (s površino med 748 in 4 225 m2) med drugim v Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, v Bolgariji, Združenem kraljestvu in Italiji. Cene najemnin so se gibale med 0,27 EUR/m2 (Italija) in 4,34 EUR/m2 (Združeno kraljestvo). Leta 2005 je najemnina za nov studio podjetja BFH, velikosti 3 060 m2, znašala 1,02 EUR/m2. To ceno so morali plačati vsi uporabniki studia, tudi podjetje BAV.

(15)

Da bi se izognili kakršnemu koli dvomu o tem, ali ukrep vključuje pomoč, in za boljšo preglednost postopka, je Nemčija po sprožitvi postopka predlagala naslednjo spremembo (v nadaljnjem besedilu imenovan „novi pristop“ ):

(16)

Prvotni ukrep, ki je predmet preiskave, je bila naložba banke LfA v višini 6,9 milijona EUR v nov studio in njena udeležba v podjetju BFH.

(17)

Kot navedeno v sklepu o sprožitvi postopka, bi lahko ta ukrep za podjetje BAV pomenil državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES iz naslednjih razlogov:

(18)

Nemčija je pripravila vse spremembe za izvajanje novega pristopa, odpravila vse morebitne prejšnje in prihodnje elemente pomoči in se zavezala, da bo ta pristop izvedla takoj, ko bo Komisija sprejela odločbo.

(19)

Banka LfA bo odkupila 30-odstotni delež podjetja BAV v podjetju BFH za 15 000 EUR. Ta cena je bila predvidena v ustanovitveni pogodbi podjetja BFH in je enaka ceni, ki jo je podjetje Bavaria prvotno plačalo za svoje deleže. Podjetje BAV pri prodaji svojih deležev v podjetju BFH ni bilo deležno ugodnosti, ki bi lahko pomenila pomoč. Banka LfA bo postala 100-odstotna lastnica in posledično 100-odstotna prejemnica prihodkov podjetja BFH.

(20)

Podjetje BAV bo v prihodnje podjetju BFH letno zaračunavalo „dejanske stroške“ za opravljanje poslov. Po podatkih, ki jih je Nemčija predložila novembra 2006, so za leto 2006 letni stroški znašali 106 405 EUR. Dejansko nastali stroški se obračunajo in zaračunajo letno, revidira pa jih neodvisni izvedenec. Zagotovljeno je, da podjetje BAV plača le dejansko opravljene storitve, tako da je možnost prekomernega nadomestila izključena. Na ta način podjetje BAV ni deležno prednosti v obliki pretiranih nadomestnih plačil za upravljanje, ki bi pomenili pomoč.

(21)

Do leta 2024 podjetje BFH plačuje podjetju BFH običajno tržno ceno za zemljišče. Ta znaša 5 % vrednosti zemljišča, ki jo je ocenil neodvisni izvedenec (9). Tako se lahko šteje za običajno tržno zakupnino, saj podjetju BAV zagotavlja primeren donos za njegovo zemljiško posest. Podjetje BFH zakupnine ne bo poravnalo z mesečnimi gotovinskimi plačili, temveč bo plačilo nadomestila za uporabo skupaj z obrestmi odložilo (10). Zajamčeno je, da bo podjetje BAV plačalo le za uporabo zemljišča, tako da je možnost prekomernega nadomestila izključena.

(22)

Leta 2024, po preteku 25 let, neodvisni izvedenec oceni tržno vrednost novega studia; podjetje BAV lahko za to ceno odkupi nov studio od podjetja BFH, od katere pa lahko obračuna nakopičene obveznosti zakupa skupaj z obrestmi. Če bi tržna vrednost stavbe leta 2024 presegala nakopičene obveznosti do podjetja BAV, bo razliko poravnalo podjetja BAV. Posledično je možnost morebitne prednosti za podjetje BAV pri prevzemu studia izključena (11). Tako je mogoče sklepati, da nov pristop zagotavlja, da podjetje BAV v prihodnosti ne bo deležno prednosti v smislu člena 87(1) Pogodbe ES iz delovanja novega studia in je posledično izključena možnost prihodnje državne pomoči za podjetje BAV. Podjetje BAV se bo odreklo svojemu 30-odstotnemu deležu ter podjetju BFH zaračunalo dejanske stroške upravljanja novega studia in zakupnine stavbe. Poleg tega bo po 25 letih podjetje BAV moralo plačati ceno, skladno s tržnimi pogoji, za prevzem produkcijskega prizorišča. Prvotno je bilo predvideno, da po preteku 25 let lastništvo nove stavbe podjetja BFH skupaj z opremo brezplačno preide na podjetje BAV.

(23)

Tabeli 1 in 2 vsebujeta podatke o plačilih, ki jih je podjetje BAV prejelo v obdobju 1999–2005. Ta plačila lahko razdelimo v dve skupini: nadomestilo za opravljanje poslov in dogovorjeni delež prihodkov podjetja BAV. Povzetek plačil:

Tabela 4

Plačila podjetju BAV – Nadomestilo in dobiček

(24)

Plačila, ki jih je podjetje BAV prejelo za upravljanje produkcijskega prizorišča (glej vrstico C oz. podrobna pojasnila v vrstici D in E tabele 4), delno odražajo dejanske stroške, delno pa povprečna plačila, predhodno določena v pogodbi o opravljanju poslov. Ta plačila so bila celo v „najboljših letih“ 2000 in 2004, ko so plačila podjetju BAV znašala 103 000 EUR, vedno nižja kot podrobno načrtovani stroški, ki naj bi za leto 2006 znašali 106 405 EUR (glej tabelo 3) in podjetju BAV ne ustvarjajo neprimerne prednosti.

(25)

Delež prihodkov podjetja BAV je bil namenjen kot nadomestilo za brezplačno uporabo zemljišča. Ta plačila so nižja kot tržna cena za zakup zemljišča, ki znaša trenutno 183 500 EUR letno (glej uvodno opombo 15).

(26)

Iz tabele 4 je razvidno, da je kljub skupnemu seštevku vseh prihodkov podjetja BAV (upravljanje in dobički, glej vrstico I) vsota vseh plačil, ki jih je podjetje BAV prejelo v obdobju 1999–2005, nižja kot ocenjena tržna vrednost za uporabo zemljišča (trenutni znesek znaša 183 500 EUR letno). To je mogoče utemeljiti na podlagi prvotnega načrta, po katerem naj bi po preteku 25 let lastništvo nove stavbe podjetja BFH skupaj z opremo brezplačno prešlo na podjetje BAV, kar bi za podjetje BAV pomenilo „dodatno“ prednost. Nov pristop pa predvideva, da podjetje BAV pridobi studio po tržni ceni. Iz tega sledi, da ukrep za podjetje BAV v letih 1999–2005 ni pomenil prednosti v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(27)

Torej je mogoče sklepati, da podjetje BAV v okviru dosedanjega delovanja novega studia ni prejelo državne pomoči.

(28)

Poleg morebitnega preplačila podjetju BAV za upravljanje studia (glej tabelo 4 zgoraj) bi bilo lahko slednje deležno prednostne obravnave pri uporabi studia.

(29)

Po navedbah Nemčije so večino filmov ustvarila podjetja, ki niso povezana s podjetjem BAV (12). Nemčija je potrdila, da podjetje BAV nima prednosti pri dostopu do studia. Poleg tega so lahko in bodo še naprej vsi filmski producenti uporabljali studio pod istimi pogoji in za isto ceno kot podjetje BAV. Komisiji je bilo zagotovljeno, da je podjetje BAV obravnavano enako kot drugi konkurenti ter ni bilo in ni deležno prednostne obravnave, tako da pri uporabi novega studia ni in ne bo imelo prednosti v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(30)

Pri načelu zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, na katerega se je skliceval Sklep o sprožitvi postopka, gre za dejstvo, da naložbe v podjetje BFH, ki sta jih izvajala banka LfA in podjetje BAV, niso potekale pod istimi pogoji, kar se je štelo za pomoč podjetju BAV. Nov pristop odpravi ta problem tako, da postane banka LfA edina lastnica podjetja BFH. Nov pristop predvideva, da je banka LfA 100-odstotna prejemnica prihodkov podjetja BFH, ki zaračunava tržne cene vsem uporabnikom studia, in prejemnica vseh izplačil dobička podjetja BFH. V letu 2024 bo banka LfA za odsvojitev studia prejela plačilo po običajni tržni ceni. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je prima facie naložba banke LfA v podjetje BFH skladna z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(31)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da ukrep, ki je predmet pregleda, pod pogoji novega pristopa podjetju BAV ne prinaša prednosti in zato ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES za podjetje BAV –