(1)

Člen 19(2) Uredbe (ES) št. 1217/2009 določa, da se finančni prispevki iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) dodelijo državam članicam kot prispevek h kritju stroškov izvajanja držav članic pri vzpostavitvi sistema za zbiranje spremenljivk v zvezi s temami iz Priloge -I k Uredbi (ES) št. 1217/2009, zlasti okoljskih in socialnih spremenljivk, da se izpolnijo zahteve navedene uredbe, vključno z usposabljanjem in interoperabilnostjo med sistemi zbiranja podatkov.

(2)

V ta namen je treba določiti zlasti podrobne postopke v zvezi s finančnimi prispevki Unije iz člena 19(2) Uredbe (ES) št. 1217/2009 in merila, na podlagi katerih se prispevki dodelijo za posamezno državo članico.

(3)

Proračun Unije za leto 2024 v okviru sredstev EKJS vključuje znesek v višini 50 milijonov EUR za finančne prispevke iz člena 19(2) Uredbe (ES) št. 1217/2009 za podporo državam članicam pri vzpostavitvi mreže za podatke o trajnostnosti kmetij (FSDN).

(4)

V podporo potrebnim prizadevanjem vsake države članice, da svoj računalniško podprt sistema zbiranja in sporočanja podatkov pretvori in tako prilagodi zahtevam FSDN, ter za poenostavitev finančnega poslovodenja prispevka Unije bi bilo treba državam članicam dati na voljo finančne prispevke Unije iz člena 19(2) Uredbe (ES) št. 1217/2009 v obliki prispevka v pavšalnem znesku za kritje upravičenih stroškov, kot so stroški, povezani z razvojem informacijske tehnologije in interoperabilnostjo med različnimi viri podatkov iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1217/2009.

(5)

Komisija po poglobljeni oceni meni, da so pavšalni zneski najprimernejša oblika prispevka, saj je narava ukrepa (vzpostavitev) primerna za stroške, ki jih je mogoče vnaprej oceniti, vključno s povezanimi dejavnostmi, ki naj bi privedle do operativne vzpostavitve FSDN. Poleg tega se ocenjuje, da je tveganje nepravilnosti ali goljufij nizko, saj so upravičenci javni organi. Pričakuje se tudi, da bo uporaba prispevkov v pavšalnem znesku znatno poenostavila izvajanje za Komisijo in države članice, saj bo odpravila potrebo po računovodskem poročanju in preverjanju.

(6)

Za poenostavitev finančnega poslovodenja prispevka Unije bi morali pavšalni zneski, ki se dajo na voljo, temeljiti na predvidenem proračunu, ki ga predlaga vsaka država članica, ob upoštevanju najvišjih zneskov, ki so sorazmerni s kmetijskim prebivalstvom, raznolikostjo struktur v kmetijskem sektorju in višino prispevka vsake države članice h kmetijski proizvodnji Unije.

(7)

Ker ni posebnega prehodnega obdobja, ki bi omogočalo jasno ločeno fazo priprave pred izvajanjem, bi morale države članice nove zahteve, uvedene z Uredbo (EU) 2023/2674 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki spreminja Uredbo (ES) št. 1217/2009, uporabljati postopoma od začetka prvega cikla zbiranja podatkov po začetku veljavnosti Uredbe (EU) 2023/2674, tj. cikla, ki se nanaša na poročevalsko leto 2025. To pomeni, da so bile države članice pozvane, naj začnejo prilagajati svoje sisteme takoj po začetku veljavnosti novih zahtev v začetku leta 2024, da bodo imele prve prilagoditve vzpostavljene pred koncem oktobra 2024, ko se začne cikel zbiranja novih podatkov. Da bi države članice izpolnile ta rok in uspešno izvajale nove zahteve, so bile pozvane, naj pospešijo izvajanje ukrepov, potrebnih za prehod na FSDN. Zaradi tega in v izogib kaznovanju držav članic, ker so nove zahteve začele izvajati čim prej v letu 2024, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da stroške, nastale od 1. januarja 2024, štejejo za upravičene do finančnih prispevkov Unije iz člena 19(2) Uredbe (ES) št. 1217/2009.

(8)

Vzpostavitev FSDN v vsaki državi članici in s tem upravičenost prispevka Unije bi bilo treba preveriti z uporabo poročil o izvajanju, ki jih države članice pripravijo o dejanskih ukrepih, sprejetih za operativno vzpostavitev FSDN. Dejansko sprejeti ukrepi bi se lahko razlikovali od prvotno načrtovanih, če bi jih nadomestili ustrezni alternativni ukrepi.

(9)

Za pospešitev preoblikovanja v FSDN bi bilo treba državam članicam zagotoviti predhodno financiranje pred 31. decembrom 2024.

(10)

Komisija, Evropsko javno tožilstvo (EJT) v primeru tistih držav članic, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (3), Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Računsko sodišče morajo biti pooblaščeni za izvajanje svojih pristojnosti, vključno z izvajanjem revizij, pregledov na kraju samem in preiskav o uporabi finančnih prispevkov Unije, določenih v tej uredbi.

(11)

Da bi države članice lahko Komisiji čim prej predložile predlog o znesku zahtevanih prispevkov v pavšalnem znesku, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za mrežo za podatke o trajnostnosti kmetij –