30.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 260/8


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 956/2008

z dne 29. septembra 2008

o spremembi Priloge IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) in zlasti drugega odstavka člena 7(3), prvega odstavka člena 23 in člena 23a(d) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih. Uporablja se za proizvodnjo in dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)

Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 999/2001 določa, da je krmljenje prežvekovalcev z beljakovinami, pridobljenimi iz živali, prepovedano. Vendar člen 7(3) navedene uredbe predvideva odstopanja od navedene prepovedi za krmljenje mladih živali prežvekovalcev z beljakovinami ribjega izvora pod nekaterimi pogoji. Navedeni pogoji vključujejo znanstveno oceno prehranskih potreb mladih prežvekovalcev in oceno vidikov nadzora takšnih odstopanj.

(3)

Del II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa odstopanja od prepovedi iz člena 7(1) navedene uredbe in posebne pogoje za uporabo takšnih odstopanj.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane je 24. januarja 2007 sprejela mnenje o oceni tveganja za zdravje prežvekovalcev pri krmljenju z ribjo moko v zvezi s tveganjem prenosa TSE. V mnenju ugotavlja, da je tveganje prenosa TSE pri neposrednem krmljenju rib ali preko širjenja nalezljivosti pri ribah zelo majhno. Ugotavlja tudi, da bi se kakršno koli tveganje za prenos TSE z ribjo moko lahko pojavilo zaradi krmljenja teh rib s krmo sesalcev ali z ribjo moko, okuženo z mesom in kostno moko.

(5)

Poročilo, ki ga je s pomočjo številnih znanstvenih strokovnjakov pripravil Generalni direktorat za zdravje in potrošnike, je bilo dokončano 19. marca 2008. V njem slednji ugotavlja, da je ribja moka zelo lahko prebavljiv vir beljakovin – sicer teže prebavljiv kot mleko, a laže prebavljiv kot večina beljakovin rastlinskega izvora –, da ima dober aminokislinski profil v primerjavi z rastlinskimi viri beljakovin, ki se dejansko uporabljajo v mlečnih nadomestkih, in da se krmljenje mladih živali prežvekovalcev z ribjo moko lahko dovoli.

(6)

Ob upoštevanju pogojev v zvezi z oceno vidikov nadzora iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 999/2001 je morebitno tveganje pri krmljenju mladih živali prežvekovalcev z ribjo moko uravnoteženo z veljavnimi strogimi predelovalnimi predpisi za proizvodnjo ribje moke in z nadzorom vsake pošiljke uvožene ribje moke pred sprostitvijo v prosti promet v Skupnosti.

(7)

Z namenom zagotovitve, da se uporaba ribje moke dovoli samo za mlade živali prežvekovalcev, je treba takšno uporabo omejiti na proizvodnjo mlečnih nadomestkov, ki so v pošiljkah v suhi obliki in s katerimi se krmi mlade živali prežvekovalcev po razredčenju v dani količini tekočine, namenjenih za dopolnilo postkolostralnemu mleku ali kot nadomestilo zanj pred koncem odstavitve. Treba je uvesti tudi stroge predpise za proizvodnjo, pakiranje, označevanje in prevoz mlečnih nadomestkov, ki vsebujejo ribjo moko, namenjeno takšnim živalim.

(8)

Zaradi jasnosti in doslednosti je treba določiti enake predpise za spremni dokument krmil, namenjenih za neprežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko.

(9)

Točka E.1. dela III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa, da je izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, in proizvodov, ki vsebujejo takšne predelane živalske beljakovine, v tretje države prepovedan.

(10)

Vendar je uporaba takšnih beljakovin za proizvodnjo hrane za hišne živali trenutno dovoljena znotraj Skupnosti. Zaradi doslednosti predpisov Skupnosti je primerno dovoliti izvoz predelane hrane za hišne živali, vključno s konzervirano hrano za hišne živali, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prežvekovalcev, v tretje države.

(11)

Uredbo (ES) št. 999/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. septembra 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)   UL L 147, 31.5.2001, str. 1.


PRILOGA

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremeni:

1.

Del II se spremeni:

(a)

V točki A se doda točka (e):

„(e)

Krmljenje neodstavljenih rejnih živali prežvekovalcev z ribjo moko v skladu s pogoji iz točke BA.“

(b)

Točka B se spremeni:

(i)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

na spremnem trgovinskem dokumentu pošiljke krmila, ki vsebuje ribjo moko, in na vsaki embalaži, ki vsebuje takšno pošiljko, mora biti jasno navedeno ‚vsebuje ribjo moko – krmljenje prežvekovalcev prepovedano‘.“

(ii)

Doda se naslednja točka BA:

BA   Naslednji pogoji se uporabljajo za uporabo ribje moke iz točke A(e) in krmil, ki vsebujejo ribjo moko, pri krmljenju neodstavljenih rejnih živali prežvekovalcev:

(a)

ribja moka se proizvaja v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno proizvodnji proizvodov, pridobljenih iz rib;

(b)

pred sprostitvijo v prosti promet v Skupnosti se vsaka pošiljka uvožene ribje moke mikroskopsko analizira v skladu z Direktivo 2003/126/ES;

(c)

uporaba ribje moke za mlade živali prežvekovalcev se dovoli samo za proizvodnjo mlečnih nadomestkov, ki so v pošiljkah v suhi obliki in s katerimi se krmi mlade živali prežvekovalcev po razredčenju v dani količini tekočine, namenjenih za dopolnilo postkolostralnemu mleku ali kot nadomestilo zanj pred koncem odstavitve;

(d)

mlečni nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko, namenjeni za rejne mlade živali prežvekovalcev, se proizvajajo v obratih, ki ne proizvajajo drugih krmil za prežvekovalce in ki jih za ta namen pooblasti pristojni organ.

Z odstopanjem od točke (d) lahko proizvodnjo drugih krmil za prežvekovalce v obratih, ki tudi proizvajajo mlečne nadomestke, ki vsebujejo ribjo moko, za rejne mlade živali prežvekovalcev, dovoli pristojni organ pod naslednjimi pogoji:

(i)

da se krmila v razsutem stanju in pakirana krmila, namenjena za prežvekovalce, med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem shranjujejo v objektih, ki so fizično ločeni od objektov za ribjo moko v razsutem stanju in krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko;

(ii)

da se druga krmila, namenjena za prežvekovalce, proizvajajo v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, v katerih se proizvajajo mlečni nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko;

(iii)

da je evidenca s podrobnimi podatki o nakupu in uporabi ribje moke ter prodaji mlečnih nadomestkov, ki vsebujejo ribjo moko, na voljo pristojnemu organu vsaj pet let in

(iv)

da se rutinski preskusi redno izvajajo na drugih krmilih, ki so namenjena za prežvekovalce, da se zagotovi nenavzočnost prepovedanih beljakovin, vključno z ribjo moko; rezultati morajo biti na voljo pristojnemu organu vsaj pet let;

(e)

na spremnem trgovinskem dokumentu mlečnega nadomestka, ki vsebuje ribjo moko, namenjenega za rejne mlade živali prežvekovalcev, in na vsaki embalaži, ki vsebuje takšno pošiljko, mora biti jasno navedeno ‚vsebuje ribjo moko – krmljenje prežvekovalcev prepovedano‘;

(f)

mlečni nadomestki v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko, namenjeni za rejne mlade živali prežvekovalcev, se prevažajo z vozili, ki sočasno ne prevažajo drugih krmil za prežvekovalce. Če je primerno, se vozilo, ki se pozneje uporabi za prevoz drugih krmil, namenjenih za prežvekovalce, temeljito očisti v skladu s postopkom, ki ga odobri pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija;

(g)

na kmetijah, na katerih se gojijo prežvekovalci, se izvajajo ukrepi za preprečevanje vsebnosti ribje moke v mlečnih nadomestkih, s katerimi se krmi druge prežvekovalce, ki niso predvideni glede na odstopanje iz točke A(e) dela II Priloge IV. Pristojni organ pripravi seznam kmetij, na katerih se uporabljajo mlečni nadomestki, ki vsebujejo ribjo moko, preko sistema predhodne priglasitve kmetije ali drugega sistema, ki zagotavlja skladnost s to določbo.“

2.

V delu III se točka E.1 zamenja z naslednjo:

E.1   Izvoz predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev, in proizvodov, ki vsebujejo takšne predelane živalske beljakovine, v tretje države se prepove. Vendar ta prepoved ne velja za predelano hrano za hišne živali, vključno s konzervirano hrano za hišne živali, ki vsebuje predelane živalske beljakovine, pridobljene iz prežvekovalcev ter je bila predelana in je označena v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002.“