<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="ECRCJ2005SLA.0600523301.case.xml"><NO.CASE>C-270/03</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62003J0270</NO.CELEX><NO.SEQ>0015.0002</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>5245</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>5260</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><LEFT>SODBA Z DNE <DATE ISO="20050609">9.6.2005</DATE> — ZADEVA C-270/03</LEFT><RIGHT>KOMISIJA PROTI ITALIJI</RIGHT></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (tretji senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20050609">9. junija 2005</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING="STAR"><P>Jezik postopka: italijanščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi 0270/03,</P><P>zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene <DATE ISO="20030623">23. junija 2003</DATE>,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Komisija Evropskih skupnosti,</HT> ki jo zastopata L. Visaggio in R. Amorosi, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Italijanski republiki,</HT> ki jo zastopa L M. Braguglia, zastopnik, skupaj z M. Fiorillijem, avvocato dello Stato, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS></PARTIES><?PAGE NO="I-5246"?><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (tretji senat),</P><P>v sestavi A. Rosas, predsednik senata, J.-P. Puissochet (poročevalec), S. von Bahr, J. Malenovský in U. Lõhmus, sodniki,</P><P>generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl,</P><P>sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20050222">22. februarja 2005</DATE>,</VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi <DATE ISO="20050414">14. aprila 2005</DATE>,</VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL><P>izreka naslednjo</P></PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P>Sodbo</P></TI></TITLE><NP><NO.P>1</NO.P><TXT>Komisija Evropskih skupnosti s tožbo predlaga Sodišču, naj ugotovi, da Italijanska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 12 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne <DATE ISO="19750715">15. julija 1975</DATE> o odpadkih (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="194" DATE.PUB="1975" PAGE.FIRST="39">UL L 194, str. 39</REF.DOC.OJ>), kot je bila spremenjena z Direktivo<?PAGE NO="I-5247"?> Sveta 91/156/EGS z dne <DATE ISO="19910318">18. marca 1991</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="078" DATE.PUB="1991" PAGE.FIRST="32">UL L 78, str. 32</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: direktiva), ker je podjetjem v skladu s členom 30(4) decreto legislativo št. 22 z dne <DATE ISO="19970205">5. februarja 1997</DATE>, ki je prenesel Direktive 91/156/EGS o odpadkih, 91/689/EGS o nevarnih odpadkih in 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (GURI št. 38 z dne <DATE ISO="19970215">15. februarja 1997</DATE>, supplemento ordinario), kot je bil spremenjen s členom 1(19) zakona št. 426 z dne <DATE ISO="19981209">9. decembra 1998</DATE> (GURI št. 291 z dne <DATE ISO="19981214">14. decembra 1998</DATE>, v nadaljevanju: decreto legislativo), omogočila:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>da zbirajo in prevažajo lastne nenevarne odpadke kot navadno in redno dejavnost, ne da bi se bila dolžna vpisati v Albo nazionale delle imprese esercenti servizi di smaltimento rifiuti (nacionalna evidenca podjetij, ki odstranjujejo odpadke), in</P></ITEM><ITEM><P>da prevažajo lastne nevarne odpadke v količinah, ki ne presegajo 30 kilogramov in 30 litrov dnevno, ne da bi se bila dolžna vpisati v navedeno evidenco.</P></ITEM></LIST></P></NP><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pravni okvir</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Skupnostna ureditev</P></TI></TITLE><NP><NO.P>2</NO.P><TXT>Člen 1(a), prvi pododstavek, direktive določa, da odpadek pomeni <QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>vsako snov ali predmet v skupinah, navedenih v Prilogi I, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/>.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5248"?><NP><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 1(c) direktive določa, da <QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201E"/>imetnik<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="201C"/> pomeni <QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201E"/>povzročitelja odpadkov ali fizično ali pravno osebo, ki ima odpadke<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 4 direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201E"/>Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev take predelave ali odstranjevanja odpadkov, da ne ogrožajo zdravja ljudi in brez uporabe postopkov ali načinov, ki bi lahko škodovali okolju, predvsem pa:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>ne predstavljajo tveganja za vode, zrak, tla ter rastline in živali,</P></ITEM><ITEM><P>niso moteči zaradi hrupa ali vonjav,</P></ITEM><ITEM><P>ne vplivajo škodljivo na krajino ali mesta posebnega pomena.</P></ITEM></LIST><P>Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da prepovejo puščanje, odmetavanje ali nenadzorovano odstranjevanje odpadkov.<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-5249"?><NP><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 8 direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201E"/>Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imetnik odpadkov:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>preda svoje odpadke zasebnemu ali javnemu zbiralcu odpadkov ali podjetju, ki izvaja postopke, naštete v prilogah IIA ali IIB,</P><P>ali</P></ITEM><ITEM><P>sam predela ali odstrani odpadke v skladu z določbami te direktive.<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="201C"/></P></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>6</NO.P><TXT>V skladu s členom 9 direktive, zlasti za izvajanje člena 4 te direktive, mora podjetje, ki izvaja postopke, določene v Prilogi IIA, pridobiti dovoljenje pristojnega organa. Takšno dovoljenje zajema zlasti vrste in količine odpadkov, tehnične zahteve, potrebne varnostne ukrepe, mesto odstranjevanja, način obdelave.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5250"?><NP><NO.P>7</NO.P><TXT>V skladu s členom 12 direktive velja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>Podjetja, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke ali ki urejajo odstranjevanje ali predelavo odpadkov za druge (posredniki), se vpišejo v evidenco pri pristojnih organih, kadar ne potrebujejo dovoljenja.<QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Nacionalna ureditev</P></TI></TITLE><NP><NO.P>8</NO.P><TXT>V skladu s členom 30(4) decreto legislativo velja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P>&#x201E;Podjetja, ki zbirajo ali prevažajo nenevarne odpadke, ki so jih povzročile tretje osebe, in podjetja, ki zbirajo ali prevažajo nevarne odpadke, so se dolžna vpisati v [nacionalno evidenco podjetij, ki odstranjujejo odpadke], razen če gre za prevoz nevarnih odpadkov, ki količinsko ne presega 30 kilogramov dnevno ali 30 litrov dnevno in ki ga opravi povzročitelj zadevnih odpadkov.</P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Predhodni postopek</P></TI></TITLE><NP><NO.P>9</NO.P><TXT>Ker člen 30(4) decreto legislativo krši člen 12 direktive, je Komisija <DATE ISO="20011024">24. oktobra 2001</DATE> Italijansko republiko pisno opomnila in od nje zahtevala, naj v roku dveh mesecev predloži stališča v zvezi s tem.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5251"?><NP><NO.P>10</NO.P><TXT>Italijanski organi so <DATE ISO="20020227">27. februarja 2002</DATE> na ta opomin pisno odgovorili. V tem dopisu so ugovarjali stališču Komisije, pri čemer so se sklicevali zlasti na noto ministrstva za okolje in varstvo ozemlja z dne <DATE ISO="20020125">25. januarja 2002</DATE>.</TXT></NP><NP><NO.P>11</NO.P><TXT>Ker Komisije to dokazovanje ni prepričalo, je <DATE ISO="20020627">27. junija 2002</DATE> na Italijansko republiko naslovila obrazloženo mnenje, s katerim ji je dodelila rok dveh mesecev, da se mu prilagodi, ki začne teči z dnem njegove vročitve.</TXT></NP><NP><NO.P>12</NO.P><TXT>Ker Komisija ni prejela odgovora na navedeno mnenje, je na Sodišče vložila to tožbo.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Tožba</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Trditve strank</P></TI></TITLE><NP><NO.P>13</NO.P><TXT>Komisija trdi, kot je izpostavila že v zadevi, zaključeni s sklepom Sodišča z dne <DATE ISO="20010529">29. maja 2001</DATE> v zadevi Caterino (C-311/99, neobjavljena v Recueil), da izraz<?PAGE NO="I-5252"?> <QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201E"/>podjetja, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="201C"/>, ki ga uporablja člen 12 direktive, ni omejen na podjetja, ki te dejavnosti izvajajo za tretje osebe. Ta izraz naj bi se nanašal tudi na podjetja, ki izvajajo navedene dejavnosti za lastne odpadke, ker je ta prevoz ali to zbiranje, skupaj z drugimi nalogami teh podjetij, ena od običajnih dejavnosti, od katerih imajo dobiček ali kakšno drugo gospodarsko korist. Ta razlaga naj bi bila v skladu s cilji varstva okolja, ki jih zasleduje direktiva, z dvanajsto uvodno izjavo Direktive 91/156, s členom 8 direktive, ki se uporablja za vsakega <QUOT.START ID="QS0008" REF.END="QE0008" CODE="201E"/>imetnika odpadkov<QUOT.END ID="QE0008" REF.START="QS0008" CODE="201C"/>, in naj bi jo Sodišče postransko potrdilo v točki 25 zgoraj navedenega sklepa v zadevi Caterino.</TXT></NP><NP><NO.P>14</NO.P><TXT>Na eni strani, v zvezi z nenevarnimi odpadki, naj bi člen 30(4) decreto legislativo z uporabo izraza <QUOT.START ID="QS0009" REF.END="QE0009" CODE="201E"/>ki so jih povzročile tretje osebe<QUOT.END ID="QE0009" REF.START="QS0009" CODE="201C"/> namesto izraza <QUOT.START ID="QS0010" REF.END="QE0010" CODE="201E"/>poklicno<QUOT.END ID="QE0010" REF.START="QS0010" CODE="201C"/> iz člena 12 direktive izključil, da bi se bila podjetja, ki pri izvajanju posebne poklicne dejavnosti zbirajo in prevažajo lastne odpadke, dolžna vpisati v evidenco, in s tem kršil direktivo. Ta dva izraza se nujno nanašata na različna pojma in ne bi mogla sovpadati.</TXT></NP><NP><NO.P>15</NO.P><TXT>Na drugi strani naj bi člen 12 direktive določal, da se podjetja, ki poklicno zbirajo ali prevažajo odpadke, ne glede na količino in nevarnost teh odpadkov, vpišejo v evidenco pri pristojnih organih, kadar ne potrebujejo dovoljenja. Člen 30(4) decreto legislativo naj bi torej kršil direktivo, ker je uvedel izjemo od te dolžnosti v korist podjetjem, ki ne prevažajo več kot 30 litrov ali 30 kilogramov odpadkov dnevno.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5253"?><NP><NO.P>16</NO.P><TXT>Italijanska vlada v odgovoru na tožbo trdi, da nobena določba Skupnosti ne določa, naj zbiranje in prevoz odpadkov opravijo subjekti, ki so v razmerju do povzročiteljev teh odpadkov tretje osebe. Za uresničitev ciljev direktive, ki so vezani na preprečevanje nastanka odpadkov in primerno ravnanje z njimi, naj bi bilo bistveno, da se zagotovi nadzor nad njihovim ciklusom. Ureditev Skupnosti naj bi vzpostavila odgovornost povzročitelja odpadkov vse do trenutka, ko jih zavrže, da bi se potem ponovno uporabili, obnovili ali odstranili. Člen 12 direktive naj bi se torej nanašal na nadzor odpadkov v trenutku, ko povzročitelj zanje ni več odgovoren.</TXT></NP><NP><NO.P>17</NO.P><TXT>Povzročitelj odpadkov, ki odpadke prevaža neposredno k svoji ustanovi za obnovitev ali odstranitev, te <QUOT.START ID="QS0011" REF.END="QE0011" CODE="201E"/>zavrže<QUOT.END ID="QE0011" REF.START="QS0011" CODE="201C"/> komaj v trenutku njihove dostave tej ustanovi. Torej naj ne bi bilo nobene potrebe, da bi se registriral, ker obveznost vpisa velja samo za podjetja, ki poklicno prevažajo ali zbirajo odpadke, torej kot <QUOT.START ID="QS0012" REF.END="QE0012" CODE="201E"/>običajno dejavnost<QUOT.END ID="QE0012" REF.START="QS0012" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>18</NO.P><TXT>Člen 30(4) decreto legislativo torej naj ne bi ogrozil ciljev direktive.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Presoja Sodišča</P></TI></TITLE><NP><NO.P>19</NO.P><TXT>Določbe direktive je treba razlagati v smislu njenega cilja, ki je v skladu z njeno tretjo uvodno izjavo varstvo zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi vplivi, ki jih povzročajo<?PAGE NO="I-5254"?> zbiranje, prevoz, obdelava, skladiščenje in odlaganje odpadkov, in v smislu člena 174(2) ES, ki določa, da je cilj okolijske politike Skupnosti doseči visoko raven varstva in da ta politika temelji na previdnostnem načelu in na načelih, da je treba delovati preventivno (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne <DATE ISO="20020418">18. aprila 2002</DATE> v zadevi Palin Granit in Vehmassalon kansanterveystyön kuntayhtymän hallitus, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-9/00" YEAR="2002" PAGE.ECR="I-3533">C-9/00, Recueil, str. I-3533, točka 23</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>20</NO.P><TXT>V prvotni različici je člen 10 direktive določal, da morajo pristojni organi <QUOT.START ID="QS0013" REF.END="QE0013" CODE="201E"/>nadzorovati<QUOT.END ID="QE0013" REF.START="QS0013" CODE="201C"/> podjetja, ki prevažajo odpadke, ne glede na to, ali prevažajo lastne odpadke ali za tretje osebe. Odraz te določbe je sedma uvodna izjava iste direktive, ki določa, da <QUOT.START ID="QS0014" REF.END="QE0014" CODE="201E"/>bi bilo treba za zagotovitev varstva okolja predvideti [...] nadzor podjetij, ki odstranjujejo lastne odpadke, in za tista, ki zbirajo odpadke drugih [...]<QUOT.END ID="QE0014" REF.START="QS0014" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>21</NO.P><TXT>Cilj Direktive 91/156 je bil zlasti izboljšati nadzor javnih organov. Njena dvanajsta uvodna izjava pravi, da bi <QUOT.START ID="QS0015" REF.END="QE0015" CODE="201E"/>zaradi spremljanja in nadzorovanja odpadkov od njihovega nastanka do dokončne odstranitve tudi za druga podjetja, ki se ukvarjajo z odpadki, kakor so zbiralci odpadkov, prevozniki in posredniki, morala veljati sistem dovoljenj ali vpis v evidenco in primeren nadzor<QUOT.END ID="QE0015" REF.START="QS0015" CODE="201C"/>. S tem ciljem so bile v člen 12 direktive uvedene nove določbe. Te določbe določajo zlasti, na eni strani, da se podjetja, ki prevažajo odpadke, vpišejo v evidenco pri pristojnih organih, kadar ne potrebujejo dovoljenja, in na drugi strani, da so zadevna podjetja, ki imajo to obveznost, podjetja, ki tako prevažajo <QUOT.START ID="QS0016" REF.END="QE0016" CODE="201E"/>poklicno<QUOT.END ID="QE0016" REF.START="QS0016" CODE="201C"/>. Torej je Direktiva 91/156 pojem <QUOT.START ID="QS0017" REF.END="QE0017" CODE="201E"/>nadzorovati<QUOT.END ID="QE0017" REF.START="QS0017" CODE="201C"/>, ki se kot tak v direktivi ne pojavi, nadomestila z obveznostjo vpisa.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5255"?><NP><NO.P>22</NO.P><TXT>Direktiva 91/156 je želela doseči, da bi imeli javni organi višjo raven nadzora nad prevažanjem odpadkov, kot je bila raven iz direktive v prvotni različici, zato bi temu cilju nasprotovalo, da bi se pojem <QUOT.START ID="QS0018" REF.END="QE0018" CODE="201E"/>podjetje, ki poklicno prevaža odpadke<QUOT.END ID="QE0018" REF.START="QS0018" CODE="201C"/> iz člena 12 direktive razlagal tako, da bi se izključilo podjetja, ki poklicno prevažajo lastne odpadke. Če bi bila ta razlaga sprejeta, bi se ta podjetja izognila vsakemu nadzoru dejavnosti prevažanja odpadkov.</TXT></NP><NP><NO.P>23</NO.P><TXT>Sodišče je med drugim že razsodilo, da pojem poklicnega prevažanja odpadkov, ki ga uporablja člen 12 direktive, pokriva ne le tistega, ki kot poklicni prevoznik prevaža odpadke tretjih oseb, ampak tudi tistega, ki v okviru poklicne dejavnosti prevaža lastne odpadke, kljub temu, da ni poklicni prevoznik (zgoraj navedeni sklep Caterino, točka 25).</TXT></NP><NP><NO.P>24</NO.P><TXT>V nasprotju s trditvami italijanske vlade cilj nadzora ciklusov odpadkov, ki ga zasleduje direktiva, zajema spremljanje odpadkov od njihovega nastanka in zlasti, kot določa člen 12 direktive, nadzor razmer, v katerih se zbirajo in prevažajo. Če je v nekaterih primerih res, da povzročitelj odpadkov lahko sam zagotovi njihovo zbiranje ali prevoz in te odpadke dejansko zavrže komaj na koncu zbiranja ali prevažanja, pa ta okoliščina ne vpliva na kvalifikacijo zbranih ali prepeljanih odpadkov, snovi ali predmetov niti na obveznost tega povzročitelja, da se na podlagi takega posla vpiše v evidenco.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5256"?><NP><NO.P>25</NO.P><TXT>Člen 12 direktive nasprotno ne velja za vsa podjetja, ki v okviru poklicne dejavnosti prevažajo lastne odpadke.</TXT></NP><NP><NO.P>26</NO.P><TXT>Najprej, izraz <QUOT.START ID="QS0019" REF.END="QE0019" CODE="201E"/>poklicno<QUOT.END ID="QE0019" REF.START="QS0019" CODE="201C"/>, ki ga uporablja ta člen, ni sopomenka izrazoma <QUOT.START ID="QS0020" REF.END="QE0020" CODE="201E"/>v okviru svojih poklicnih dejavnosti<QUOT.END ID="QE0020" REF.START="QS0020" CODE="201C"/> ali <QUOT.START ID="QS0021" REF.END="QE0021" CODE="201E"/>ob svojih poklicnih dejavnostih<QUOT.END ID="QE0021" REF.START="QS0021" CODE="201C"/>, izrazoma, ki bi jih zakonodajalec Skupnosti verjetno uporabil, če bi bil upošteval vsa podjetja, ki lastne odpadke prevažajo v okviru svoje poklicne dejavnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>27</NO.P><TXT>Iz dvanajste uvodne izjave Direktive 91/156 izhaja, da nove obveznosti dovoljenja in vpisa v evidenco, ki jih določa ta direktiva, veljajo za <QUOT.START ID="QS0022" REF.END="QE0022" CODE="201E"/>podjetja, ki se ukvarjajo z odpadki, kakor so zbiralci odpadkov, prevozniki in posredniki<QUOT.END ID="QE0022" REF.START="QS0022" CODE="201C"/>. Uporaba glagola <QUOT.START ID="QS0023" REF.END="QE0023" CODE="201E"/>ukvarjati se<QUOT.END ID="QE0023" REF.START="QS0023" CODE="201C"/> in naštevanje posebnih poklicev na področju odpadkov označujeta, da se člen 12 direktive uporablja za podjetja, ki običajno zbirajo ali prevažajo odpadke.</TXT></NP><NP><NO.P>28</NO.P><TXT>Končno, zahteva, naj se prevoz zagotovi <QUOT.START ID="QS0024" REF.END="QE0024" CODE="201E"/>poklicno<QUOT.END ID="QE0024" REF.START="QS0024" CODE="201C"/>, pomeni, da mora biti prevažanje odpadkov navadna in običajna dejavnost teh podjetij, čeprav člen 12 ne določa, da mora biti izključna dejavnost ali vsaj temeljna dejavnost zadevnih podjetij.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5257"?><NP><NO.P>29</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenih preudarkov izhaja, da člen 12 direktive podjetja, ki v okviru dejavnosti navadno in običajno prevažajo odpadke, zavezuje k obveznosti vpisa v evidenco, ne glede na to, ali gre za odpadke tretjih oseb ali za njihove lastne. Iz nobene določbe direktive ne izhaja, da naj bi pri obveznosti obstajale izjeme, ki naj bi temeljile na naravi ali količini odpadkov.</TXT></NP><NP><NO.P>30</NO.P><TXT>Vendar člen 30(4) decreto legislativo določa obveznosti vpisa v evidenco, ki se razlikujejo glede na lastnost nevarnih ali nenevarnih odpadkov, ki se zbirajo ali prevažajo.</TXT></NP><NP><NO.P>31</NO.P><TXT>Glede nenevarnih odpadkov ta določba nalaga obveznost vpisa v nacionalno evidenco podjetij za odstranjevanje odpadkov samo podjetjem, ki zbirajo in prevažajo odpadke tretjih oseb, te obveznosti pa so oproščena podjetja, ki zbirajo ali prevažajo lastne odpadke.</TXT></NP><NP><NO.P>32</NO.P><TXT>Glede nevarnih odpadkov člen 30(4) decreto legislativo določa, da je obveznost vseh podjetij, ki zbirajo in prevažajo take odpadke, da se vpišejo v evidenco. Ta določba ne zajema omejitve na poklicno naravo tega zbiranja in prevažanja, in glede tega je polje njene uporabe širše od polja uporabe člena 12 direktive.</TXT></NP><NP><NO.P>33</NO.P><TXT>Vendar navedena določba od te uvedene obveznosti vpisa v evidenco opravičuje <QUOT.START ID="QS0025" REF.END="QE0025" CODE="201E"/>prevoz nevarnih odpadkov, ki količinsko ne presega 30 kilogramov dnevno ali<?PAGE NO="I-5258"?> 30 litrov dnevno in [...] ga opravi povzročitelj zadevnih odpadkov<QUOT.END ID="QE0025" REF.START="QS0025" CODE="201C"/>, izjeme, ki jih ne določa nobena določba direktive. Italijanska vlada ni obrazložila, kateri preudarki so vodili do določitve te minimalne količine.</TXT></NP><NP><NO.P>34</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenega izhaja, da je člen 30(4) decreto legislativo kršil člen 12 direktive. V teh pogojih je treba šteti, da je tožba Komisije utemeljena.</TXT></NP><NP><NO.P>35</NO.P><TXT>Torej je treba ugotoviti, da Italijanska republika ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 12 direktive, ker je podjetjem v skladu s členom 30(4) decreto legislativo omogočila:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>da zbirajo in prevažajo lastne nenevarne odpadke kot navadno in redno dejavnost, ne da bi se bila dolžna vpisati v nacionalno evidenco podjetij, ki odstranjujejo odpadke, in</P></ITEM><ITEM><P>da prevažajo lastne nevarne odpadke v količinah, ki ne presegajo 30 kilogramov in 30 litrov dnevno, ne da bi se bila dolžna vpisati v navedeno evidenco.</P></ITEM></LIST></P></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="I-5259"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Stroški</P></TI></TITLE><NP><NO.P>36</NO.P><TXT>V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija je predlagala, naj se Italijanski republiki naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi navedbami ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Italijanska republika ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 12 Direktive Sveta 74/442/EGS z dne <DATE ISO="19750715">15, julija 1975</DATE> o odpadkih, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne <DATE ISO="19910318">18, marca 1991</DATE>, ker je podjetjem v skladu s členom 30(4) decreto legislativo št 22 z dne <DATE ISO="19970205">5. februarja 1997</DATE>, ki je prenesel Direktive 91/156/EGS o odpadkih, 91/689/EGS o nevarnih odpadkih in 94/62/EGS o embalaži in odpadni embalaži, kot je bil spremenjen s členom 1(19) zakona št. 426 z dne <DATE ISO="19981209">9. decembra 1998</DATE>, omogočila:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>da zbirajo in prevažajo lastne nenevarne odpadke kot navadno in redno dejavnost, ne da bi se bila dolžna vpisati v Albo nazionale delle imprese esercenti servizi di smaltimento rifiuti (nacionalna evidenca podjetij, ki odstranjujejo odpadke), in</P></ITEM><?PAGE NO="I-5260"?><ITEM><P>da prevažajo lastne nevarne odpadke v količinah, ki ne presegajo 30 kilogramov in 30 litrov dnevno, ne da bi se bila dolžna vpisati v navedeno evidenco,</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Republiki Italiji se naloži plačilo stroškov.</TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><P>Podpisi</P></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>