|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2026/2547 |
16.11.2026 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/2547
z dne 13. novembra 2026
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Indije, Japonske, Tajvana, Turčije in Vietnama
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 9 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Začetek
|
(1) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 18. septembra 2025 začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Indije, Japonske, Tajvana, Turčije in Vietnama (v nadaljnjem besedilu: zadevne države) na podlagi člena 5 osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku). |
|
(2) |
Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 4. avgusta 2025 vložilo združenje EUROFER (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave. |
1.2 Registracija
|
(3) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/2432 uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji). |
1.3 Zainteresirane strani
|
(4) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe Indije, Japonske, Tajvana, Turčije in Vietnama ter znane uvoznike, dobavitelje, uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju. |
|
(5) |
Vse zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
|
(6) |
Družba Daido Steel Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba Daido), japonski proizvajalec različnih posebnih izdelkov iz jekla, vključno s hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla, je 18. septembra 2025 zaprosila, da postane zainteresirana stran v preiskavi, pri čemer je trdila, da nanjo izid preiskave vpliva kot na proizvajalca izdelka v preiskavi, ki je v preteklosti izvažal majhne količine in ki namerava v bližnji prihodnosti ponovno začeti izvažati v EU. Komisija je 2. oktobra 2025 zavrnila zaprosilo družbe Daido, ker glede na izpolnjeni obrazec za vzorčenje za proizvajalce izvoznike družba Daido v obdobju preiskave ni izvažala zadevnega izdelka. Družba Daido je 9. oktobra 2025 pooblaščenca za zaslišanje zaprosila za posredovanje, da bi službe Komisije priznale njen status zainteresirane strani, ker je imela jasen interes za izid preiskave, in navedla, da je nameravala vložiti zahtevek za izključitev izdelka. Pooblaščenec za zaslišanje je 4. decembra 2025 po temeljiti preučitvi zadeve s službami Komisije izdal priporočilo v zvezi z zahtevkom družbe Daido za status zainteresirane strani. Vendar priporočila ni bilo treba obravnavati, ker so službe Komisije 18. februarja 2026 družbo Daido obvestile, da je bilo ugotovljeno, da je povezana z vzorčenim proizvajalcem izvoznikom na Japonskem, družbo Nippon Steel Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba Nippon Steel), in da lahko zato družba Daido v okviru preiskave svoja stališča predstavi kot del skupine Nippon Steel. Družba Daido je 4. marca 2026 vložila zahtevek za izključitev izdelka, ki je obravnavan v oddelku 2.4 v nadaljevanju. Družba Daido je 24. avgusta 2026 predložila pripombe k dokumentu o splošnem razkritju, zato je lahko v celoti uveljavljala svoje pravice kot zainteresirana stran. |
|
(7) |
Po dokončnem razkritju je turški proizvajalec izvoznik Tezcan Galvanizli Yapı Elemanları Sanayi ve Tic. A.Ş. (v nadaljnjem besedilu: družba Tezcan) zahteval, da se obravnava kot nevzorčeni sodelujoči proizvajalec izvoznik. Družba je trdila, da bi morala Komisija upoštevati posebne okoliščine, in sicer dejstvo, da je družba Tezcan v Unijo izvažala omejene količine in da je bila med zadevno preiskavo močno vključena v pregled zaradi izteka ukrepov. |
|
(8) |
Komisija je to zahtevo zavrnila. Družba je bila o preiskavi ustrezno obveščena na dan njenega začetka. Vendar družba ni predložila izpolnjenega vprašalnika za vzorčenje niti se ni registrirala kot zainteresirana stran. Poleg informacij o začetku preiskave, ki jih je predložila Komisija, je družbo o postopku obvestila turška vlada, ki je zbrala podatke od proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, da bi izpolnila vprašalnik o obstoju posebnih razmer na trgu v Turčiji. |
1.4 Pripombe glede začetka
1.4.1 Trditve v zvezi s posebnimi razmerami na trgu
|
(9) |
Komisija je uvodoma navedla, da so bili v pritožbi v smislu člena 5 osnovne uredbe predloženi zadostni dokazi o dampingu brez kakršne koli prilagoditve zaradi posebnih razmer na trgu, ki so upravičevali začetek preiskave. Kot je navedeno v oddelku 3 obvestila o začetku, so bili v pritožbi dejansko predloženi zadostni dokazi o dampingu, izračunanem na podlagi primerjave domače cene z izvozno ceno (na ravni franko tovarna) izdelka v preiskavi, ko se proda za izvoz v Unijo, brez kakršnih koli prilagoditev zaradi posebnih razmer na trgu, ki jih je navedel pritožnik. Stopnje dampinga, ki izhajajo iz te primerjave, so bile za vse zadevne države znatne in so kot take zadosten dokaz o dampingu, ki upravičuje začetek preiskave za vse zadevne države. Poleg tega se določbe člena 2(3) osnovne uredbe v zvezi s posebnimi razmerami na trgu, tako kot vse druge določbe navedenega člena, uporabljajo za določitev normalne vrednosti ne glede na dokaze, predložene v pritožbi. Zato nobena od trditev v zvezi z dokazi in navedbami o posebnih razmerah na trgu v pritožbi ne more omajati sklepa glede zadostnosti dokazov, na katerih temelji začetek preiskave, ali pravice Komisije, da razišče, ali v ciljnih državah obstajajo posebne razmere na trgu. |
1.4.1.1
|
(10) |
Tako imenovani učinek izrivanja je pojasnjen v oddelku 3.1. |
|
(11) |
Družbi POSCO VIETNAM Co., Ltd, Ho Chi Minh City (v nadaljnjem besedilu: družba POSVIET) in Tatmetal Çelik Sanayi ve Ticaret A. Ş., Istanbul (v nadaljnjem besedilu: družba Tatmetal) sta trdili, da dokazi o posebnih razmerah na trgu, vključeni v pritožbo v zvezi z Vietnamom in Turčijo, niso zadostovali za dokaz prima facie v smislu člena 5.2 protidampinškega sporazuma STO. Družbi POSVIET in Tatmetal sta se sklicevali na sklepe odbora STO v zadevi Avstralija – Protidampinški ukrepi za papir (4), v katerih je bilo ugotovljeno, da „iz kvalifikatorja ‚posebne‘ izhaja, da morajo biti razmere na trgu ‚izrazite, individualne, posamične, specifične‘“. Družba POSVIET je nadalje trdila, da je odbor STO v zadevi EU – Metodologije prilagajanja stroškov II (Rusija) (5) navedel, da izraz „posebne“ izključuje, da bi se „splošne razmere“ štele za posebne razmere na trgu. Navedla je, da čeprav ni nujno, da so posebne razmere na trgu izključno omejene na domači trg določene države, morajo biti kljub temu lokaliziran pojav, tj. pojav, ki se kaže na tem določenem trgu in ne odraža širših ali svetovnih razmer. Družbi POSVIET in Tatmetal sta sklenili, da glede na trditve pritožnika, da so se kitajske presežne zmogljivosti hitro razširile po preostalem svetu, to niso bile več razmere, značilne za domače trge petih ciljnih držav, temveč razpršen svetovni trend, tj. vrsta „splošnih razmer“, ki so jo odbori STO izključili. |
|
(12) |
Družba POSVIET je nadalje navedla, da je bila pritožba preveč splošna v zvezi s proizvodnim trgom, na katerega je vplival domnevni učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti, saj se je nanašala na „presežne zmogljivosti v jeklarstvu (vključno za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla) po vsem svetu“. Družba POSVIET je navedla, da so te domnevne razmere zajemale ves svet in presegale trge hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, kar je dokazovala navedba v pritožbi, da so „svetovne presežne zmogljivosti umetno znižale mednarodne cene jekla po vsem svetu“. Družba POSVIET je navedla, da so bile tržne razmere, ki so vplivale na tak nabor izdelkov na večini mednarodnih trgov, popolno nasprotje „posebnih“. |
|
(13) |
Družba Tatmetal je nadalje navedla, da je bila Turčija v celotnem kitajskem izvozu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla med prvimi desetimi državami izvoza, vendar je uvoz v Turčijo predstavljal le 3,5 % kitajskega izvoza izdelka v preiskavi. Prav tako je trdila, da Turčija ni bila ranljiva za kitajski uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, saj je bila LRK šele tretji največji vir uvoza. Nadalje je zatrjevala, da pritožba ni izkazovala vzročne zveze med kitajskimi presežnimi zmogljivostmi in oblikovanjem cen turških družb, ki proizvajajo izdelek v preiskavi, ter da finančni rezultati družbe Tatmetal spodkopavajo predpostavko o domnevnem učinku izrivanja. |
|
(14) |
Pritožba je vsebovala informacije o povečanju kitajskega uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Vietnam in Turčijo od leta 2019 do leta 2024 (6). Poleg tega je pritožba vsebovala informacije o deležu kitajskega uvoza v skupnem vietnamskem in turškem uvozu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla (7) ter o primerjavi med ceno kitajskega uvoza v Vietnam in Turčijo ter vietnamskimi in turškimi domačimi cenami med letoma 2019 in 2024 (8) ter o učinkih tega uvoza na vietnamske in turške domače cene. Poleg tega so se ti elementi nanašali tudi na obdobje preiskave, analizirano v pritožbi (tj. leto 2024), na katerega so se nanašali tudi finančni rezultati družb. Pritožba je vsebovala zadostne dokaze o posebnih razmerah na vietnamskem in turškem domačem trgu. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(15) |
Organi Tajvana so trdili, da dokazi o posebnih razmerah na trgu, vključeni v pritožbo v zvezi s Tajvanom, niso zadostovali za dokaz prima facie v smislu člena 5.2 protidampinškega sporazuma STO. Po navedbah organov Tajvana se večina dokazov, predloženih za utemeljitev obstoja posebnih razmer na trgu, ni nanašala na domači trg v Tajvanu, saj je pritožnik v zvezi s Tajvanom predložil le finančne rezultate dveh proizvajalcev jekla v Tajvanu. Ti finančni rezultati so se nanašali na celotno družbo in/ali skupino in se niso posebej nanašali na hladno valjane ploščate izdelke iz jekla. Poleg tega so se nanašali na leto 2024, medtem ko je pritožnik analiziral obdobje 2015–2020, da bi določil prilagoditev dobičkonosnosti, potrebno zaradi posebnih razmer na trgu. |
|
(16) |
Pritožba je vsebovala informacije o povečanju kitajskega uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Tajvan od leta 2019 do leta 2024 (9). Poleg tega je pritožba vsebovala informacije o deležu kitajskega uvoza v skupnem tajvanskem uvozu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla (10) ter o primerjavi med ceno kitajskega uvoza v Tajvan ter tajvanskimi domačimi cenami med letoma 2019 in 2024 (11) ter o učinkih tega uvoza na tajvanske domače cene. Poleg tega so se ti elementi nanašali tudi na obdobje preiskave, analizirano v pritožbi (tj. leto 2024), na katerega so se nanašali tudi finančni rezultati družb. Pritožba je torej vsebovala zadostne dokaze o posebnih razmerah na tajvanskem domačem trgu. Referenčna vrednost, uporabljena v pritožbi za določitev dobičkonosnosti jeklarskih družb v primeru, da se kitajska presežna zmogljivost ne bi tako povečala, se je nanašala na jeklarske družbe po svetu, razen v LRK. Tako se je referenčna vrednost nanašala tudi na tajvanske družbe. Pritožnik se je oprl na leta 2015, 2017 in 2020, vendar so predloženi podatki vključevali zgodovinske podatke od leta 2005 do leta 2020 (12). Ti podatki o dobičkonosnosti so bili uporabljeni zgolj kot referenčna vrednost za določitev dobička, ki bi ga jeklarske družbe zunaj LRK lahko dosegle v primeru, da se presežna zmogljivost LRK ne bi tako povečala. Tako so bili namenjeni izključno ponazoritvi morebitne prilagoditve dobička in simulaciji izračuna dobička v običajnih tržnih razmerah. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(17) |
Organi Tajvana so trdili tudi, da razlike v dobičkonosnosti posameznih družb niso bile pomembne za ugotovitev obstoja posebnih razmer na trgu. |
|
(18) |
Pritožnik se je pri izračunu dampinga oprl na dobičkonosnost dveh proizvajalcev izvoznikov v Tajvanu in ne kot na dokaz o posebnih razmerah na trgu. V vsakem primeru je Komisija menila, da bi lahko sprememba dobičkonosnosti posamezne družbe skozi čas dejansko pomenila zadosten dokaz o posebnih razmerah na trgu za namen pritožbe. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(19) |
Poleg tega so organi Tajvana trdili, da posebne razmere na trgu, zatrjevane v pritožbi, niso imele pravne podlage na podlagi prava STO, saj je odbor v zadevi Avstralija – Protidampinški ukrepi za papir poudaril, da so posebne razmere na trgu „osredotočene na domači trg“ zadevne države, in ne na drugo državo (13). Po navedbah organov Tajvana v pritožbi ni bilo pojasnjeno, zakaj bi posebne razmere na trgu, ki izhajajo iz učinka izrivanja kitajskega uvoza v zadevne države, nastale samo v zadevnih državah in ne v drugih tretjih državah, vključno z Unijo. |
|
(20) |
Posebne razmere na trgu, zatrjevane v pritožbi v zvezi s Tajvanom, niso svetovna presežna zmogljivost niti kitajska presežna zmogljivost na splošno, temveč učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti, ki je umetno znižal domače cene v Tajvanu. V pritožbi so bili tako predloženi zadostni dokazi o posebnih razmerah na trgu, specifičnih za Tajvan, kot je navedeno v uvodni izjavi 16, enako kot za druge štiri zadevne države. Razmere v drugih tretjih državah, vključno z Unijo, za začetek niso bile pomembne. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(21) |
Nazadnje so organi Tajvana trdili, da je bila metodologija pritožbe za prilagoditev dobička domačih proizvajalcev v Tajvanu na podlagi informacij svetovnih proizvajalcev jekla, pridobljenih zunaj države, očitno v nasprotju s členom 2.2.2 protidampinškega sporazuma STO. |
|
(22) |
Metodologija pritožbe je temeljila na dejstvu, da je bil dobiček, ki so ga dosegli domači proizvajalci v Tajvanu, tako kot podatki o domači prodaji kot celoti, izkrivljen zaradi posebnih razmer na trgu. Poleg tega informacije, uporabljene za prilagoditev, niso bile podatki, pridobljeni zunaj države, temveč so odražale dejanski in hipotetični dobiček svetovnih družb, kar bi lahko vključevalo tudi zmanjšano in hipotetično dobičkonosnost tajvanskih proizvajalcev. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(23) |
Japonska vlada je navedla, da trditev, da so na japonskem trgu zaradi vpliva kitajskih presežnih zmogljivosti obstajale posebne razmere na trgu, ni bila podprta z nobenimi dokazi. |
|
(24) |
Pritožba je vsebovala informacije o trendu kitajskega uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na Japonsko od leta 2019 do leta 2024 (14). Poleg tega je pritožba vsebovala informacije o deležu kitajskega uvoza v skupnem japonskem uvozu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla (15) ter o primerjavi med ceno kitajskega izvoza na Japonsko ter japonskimi domačimi cenami med letoma 2019 in 2024 (16) ter o učinkih tega na japonske domače cene. Pritožba je torej vsebovala zadostne dokaze o posebnih razmerah na japonskem domačem trgu. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(25) |
Japonska vlada ter družbe Nippon Steel, JFE Steel Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba JFE) in Kobe Steel, Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Kobe) so trdile, da na Japonskem ni bilo posebnih razmer na trgu zaradi kitajskega učinka izrivanja. Zlasti so družbe Nippon Steel, JFE in Kobe trdile, da glede na to, da je pritožnik zatrjeval, da so kitajske presežne zmogljivosti vplivale na vseh pet zadevnih držav, in priznal, da je kitajska presežna zmogljivost v jeklarstvu privedla do kitajskega izvoza v druge tretje države, svetovna zmogljivost ne more pomeniti posebnih razmer na trgu, ki so „izrazite, individualne, posamične, specifične“, kot je zahteval odbor v zadevi Avstralija – Protidampinški ukrepi za papir (17). Dejstvo, da presežna zmogljivost hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla ni omejena na japonski trg, naj bi dokazovalo to, da Japonska v letu 2024 po podatkih Comtrade ni bila med prvimi desetimi namembnimi kraji za izvoz kitajskih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, saj je predstavljala le 2,3 % kitajskega izvoza. Dodale so, da je bil vpliv skoraj enakomerno porazdeljen po svetovnem gospodarstvu in ni specifičen za nobeno državo ali skupino držav. |
|
(26) |
Posebne razmere na trgu, zatrjevane v pritožbi v zvezi z Japonsko, niso bile kitajska presežna zmogljivost na splošno, temveč učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti, ki je umetno znižal domače cene na Japonskem. Komisija je nadalje ugotovila, da so bili v pritožbi predloženi zadostni dokazi o posebnih razmerah na trgu, specifičnih za Japonsko, kot je navedeno v uvodni izjavi 24. Razmere v drugih tretjih državah za začetek niso bile pomembne. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(27) |
Japonska vlada in družba POSVIET sta trdili, da japonski in vietnamski trg nista imela umetno nizkih cen, družbe Nippon Steel, JFE in Kobe ter POSVIET pa so trdile, da pritožnik ni predložil nobenih dokazov, da so bile domače cene umetno znižane, tako da so bila podjetja spodbujena k prodaji v tretjih državah in ne na domačem trgu. V zvezi s tem so družbe Nippon Steel, JFE in Kobe poročale, da je bila povprečna uvozna cena hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na Japonsko in v Vietnam na podlagi podatkov Comtrade v skladu s svetovnim povprečjem v letu 2024 oziroma dejansko višja od njega. Družba POSVIET je nadalje trdila, da pritožba ni obravnavala vhodnih materialov, temveč izdelek nižje v verigi, in da z ekonomskega vidika ni bilo utemeljeno domnevati, da bi bile cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v ciljnih državah umetno nizke zgolj zato, ker naj bi bile uvozne cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s Kitajske umetno nizke. Družba POSVIET je tudi poudarila, da je bil delež uvoza kitajskih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v ciljne države za nekatere države precej nizek, in sicer med 12 % v Indiji in 78 % v Tajvanu. Družba POSVIET je navedla, da deleži uvoza niso zadoščali za prenos „umetno nizkih cen“ s Kitajske na uvozni trg. |
|
(28) |
Pritožnik je predložil primerjavo med ceno kitajskega izvoza na Japonsko in v Vietnam ter japonskimi in vietnamskimi domačimi cenami med letoma 2019 in 2024 (18) ter informacije o deležu kitajskega uvoza v skupnem japonskem in vietnamskem uvozu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla (19), kar je kazalo na to, da je kitajski uvoz izvajal pritisk na trg. Poleg tega je pritožnik poročal, da se je japonski in vietnamski izvoz jekla v Unijo povečal kljub temu, da se je skupni izvoz jekla zmanjšal (20). Pritožnik je torej predložil zadostne dokaze, da so kitajske presežne zmogljivosti umetno znižale domače cene. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(29) |
Družbe Nippon Steel, JFE in Kobe so izpodbijale analizo pritožnika, katere namen je bil prikazati povečanje kitajskega uvoza na Japonsko od leta 2020 kljub izjemnim okoliščinam v navedenem letu. Po njihovem mnenju bi se morala analiza trenda začeti z letom 2019 in bi na podlagi japonskih statističnih podatkov pokazala, da je bil obseg uvoza leta 2024 še vedno nižji kot leta 2019. |
|
(30) |
Družbe Nippon Steel, JFE in Kobe so se oprle na izpis, ki je vključeval uvoz iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: Koreja, označena z japonsko statistično oznako 103) na Japonsko in ne iz LRK (označene z japonsko statistično oznako 105) na Japonsko. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
1.4.1.2
|
(31) |
Vietnamski organ za trgovinska pravna sredstva (v nadaljnjem besedilu: organ TRAV) je trdil, da so bili dokazi v pritožbi netočni in zastareli glede na stanje industrije hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Vietnamu. Organ TRAV je pojasnil, da vietnamska vlada ni sodelovala pri oddelku 20 kanadskega poročila in da so ugotovitve temeljile na razpoložljivih dejstvih ter da so bile ugotovitve razveljavljene z dvema naknadnima pregledoma, in sicer v zvezi z varjeno cevjo iz ogljikovega jekla (21) in jeklom, odpornim proti koroziji (22). |
|
(32) |
V pritožbi so bili predloženi dokazi o več ukrepih v Vietnamu, ki so vplivali na stroške proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla (23). Vsebovala je torej zadostne dokaze, da so veljali ukrepi, ki bi lahko ustvarili posebne razmere na trgu v Vietnamu, Komisija pa je trditev zavrnila. S preiskavo se bo ugotovilo, ali so taki ukrepi še vedno v veljavi, in po potrebi njihov vpliv na stroške proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. |
1.4.1.3
|
(33) |
Družbi POSVIET in Tatmetal sta opozorili na sklepe odbora STO v zadevi Avstralija – Protidampinški ukrepi za papir, v katerih je bilo ugotovljeno, da „izraz ‚ustrezna primerjava‘ zahteva presojo glede primerjave domačih in izvoznih cen“ ter da se taka presoja primerljivosti razlikuje od vprašanja, ali obstajajo posebne razmere na trgu. Zato tudi če bi posebne razmere na trgu obstajale (quod non), ne bi bilo mogoče domnevati, da domača prodaja ne omogoča ustrezne primerjave. V zvezi s sklepi odbora STO sta družbi POSVIET in Tatmetal navedli, da v pritožbi niso bili predloženi dokazi, ki bi kazali na to, da domače cene v ciljnih državah niso omogočale ustrezne primerjave. |
|
(34) |
Komisija je ugotovila, da so bili v pritožbi predloženi zadostni dokazi, da je bil dobiček domačih proizvajalcev v petih zadevnih državah zmanjšan zaradi učinka izrivanja kitajske presežne zmogljivosti, ki je umetno znižal domače cene na zadevnih domačih trgih. Domnevne posebne razmere na trgu so zato vplivale le na domače cene in s tem niso omogočale ustrezne primerjave med domačimi cenami in izvozom. Trditev je bila zavrnjena. |
|
(35) |
Organi Tajvana so tudi opozorili, da je treba za namene sklicevanja na obstoj posebnih razmer na trgu dokazati, da zaradi takih razmer domača prodaja ni primerna za ustrezno primerjavo z izvozno ceno. Zato so trdili, da nobeden od dokazov, predloženih v pritožbi, ni kazal na to, da bi posebne razmere na trgu preprečevale ustrezno primerjavo. Dejansko so po navedbah organov Tajvana na podlagi dokazov iz pritožbe posebne razmere na trgu, ki jih je povzročila svetovna presežna zmogljivost, vplivale na celoten dobiček, ki so ga ustvarili proizvajalci jekla po svetu, zaradi česar posebne razmere na trgu ne bi preprečile ustrezne primerjave. |
|
(36) |
Komisija je ugotovila, da so bili v pritožbi predloženi zadostni dokazi, da je bil dobiček tajvanskih domačih proizvajalcev zmanjšan zaradi učinka izrivanja kitajske presežne zmogljivosti, ki je umetno znižal domače cene v Tajvanu, in ne kot posledica svetovne presežne zmogljivosti. Domnevne posebne razmere na trgu so zato vplivale le na domače cene in s tem niso omogočale ustrezne primerjave med domačimi cenami in izvozom. Zato je bila trditev zavrnjena. |
|
(37) |
Družbe Nippon Steel, JFE in Kobe so trdile, da v pritožbi ni obravnavana zahteva, da mora zaradi posebnih razmer na trgu, če se ugotovi njihov obstoj, domača prodaja postati neprimerna za primerjavo z izvozno ceno. |
|
(38) |
Komisija je ugotovila, da je zahteva za ustrezno primerjavo navedena v pritožbi (24) in podpira konstruiranje normalne vrednosti s prilagoditvijo dobička. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
1.4.1.4
|
(39) |
Organi Tajvana so trdili, da so bili proizvajalci jekla v Tajvanu pogosto vertikalno integrirani in zato niso bili odvisni od kitajskega uvoza surovin. Ta struktura je tajvanski industriji omogočala, da je ostala konkurenčna ob uvozu iz tretjih držav. |
|
(40) |
Organi Tajvana so trdili tudi, da je Tajvan tržno gospodarstvo, v katerem se cene določajo v skladu z običajnimi konkurenčnimi pogoji, brez posredovanja države. Zato bi se morala Komisija opreti na domače cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, kot je to storila v zadnji preiskavi o uvozu nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom med drugim iz Tajvana (25). Organi Tajvana so opozorili na dejstvo, da se zahtevek in obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka teh protidampinških ukrepov, ki je potekal v času sedanje preiskave, nista nanašala na posebne razmere na tajvanskem trgu, pomanjkanje reprezentativnosti domače prodaje ali izkrivljanje dobička. |
|
(41) |
Poleg tega so organi Tajvana trdili, da ugotovitev obstoja posebnih razmer na trgu ne more temeljiti na svetovnih cenovnih pojavih, ki jih povzroča tretja država, ki ni predmet preiskave. Organi Tajvana so izrazili pomisleke glede skladnosti take razlage pojma posebnih razmer na trgu s pravili STO, zlasti če taka razlaga ni podprta z jasnimi dokazi o poseganju države in posledičnih izkrivljanjih trga, specifičnih za tajvanski trg. V zvezi s tem so se organi Tajvana sklicevali na precedens, v katerem so bile posebne razmere na trgu povezane z opredeljivimi oblikami vpliva države (26), in na primer, v katerem je Komisija zavrnila trditev o obstoju posebnih razmer na trgu v zvezi z jeklenim izdelkom (27). |
|
(42) |
V zvezi s tem je združenje EUROFER navedlo, da odločilni dejavnik ni narava razmer kot taka, temveč učinek in vpliv, ki ju imajo na trg. Konkretno, posebnih razmer ne ustvarja sama kitajska presežna zmogljivost, temveč njen učinek na vsako od zadevnih držav. |
|
(43) |
Družbe Nippon Steel, JFE in Kobe so trdile, da Japonska ni bila posebej ranljiva za kitajski uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, ker je bil delež, sporočen v pritožbi, nižji v primerjavi z deležem uvoza v Tajvan ali Vietnam. |
|
(44) |
Družbe Nippon Steel, JFE in Kobe so dodale, da je japonska industrija sistematično zaščitena pred učinki kitajske presežne zmogljivosti z ukrepi trgovinske zaščite, ki jih je uvedla japonska vlada, ter so se sklicevale na več ukrepov in stalno spremljanje japonske vlade. |
|
(45) |
Združenje EUROFER je izpodbijalo to razlago in ob sklicevanju na številne javne izjave predstavnikov japonskih jeklarskih družb in trgovskih hiš navedlo, da taka zaščita ni zadostovala za pomiritev pomislekov japonske industrije. |
|
(46) |
Družbe Nippon Steel, JFE in Kobe so trdile tudi, da je bil japonski trg jekla strukturno zaščiten pred prodorom kitajskega uvoza zaradi zahtev potrošnikov po visokokakovostnem izdelku, ki ga kitajska industrija običajno ne ponuja, zlasti v japonskem avtomobilskem sektorju, ter zaradi zelo specifičnega načina poslovanja na japonskem trgu, za katerega je značilna udeležba trgovskih družb, ki so z japonskimi proizvajalci razvile dolgoletna in zelo jasno opredeljena razmerja. |
|
(47) |
Družba Nippon Steel je v občutljivi različici svojih pripomb trdila tudi, da so bile zaradi značilnosti japonskega trga, opisanih v uvodnih izjavah 44 in 46, domače cene na Japonskem umetno višje. |
|
(48) |
Družbe Nippon Steel, JFE in Kobe so opozorile tudi na dejstvo, da japonska industrija ni prispevala k svetovnim presežnim zmogljivostim v jeklarskem sektorju, saj se je domača jeklarska zmogljivost na Japonskem na podlagi podatkov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) med letoma 2019 in 2024 zmanjšala, v nasprotju z Vietnamom, kjer se je zmogljivost povečala. Poleg tega je japonska vlada na mednarodni ravni sodelovala v tristranskih razpravah z Unijo in Združenimi državami Amerike za obravnavo svetovne presežne zmogljivosti jekla ter je dolgoletna in proaktivna članica globalnega foruma o presežni jeklarski zmogljivosti (GFSEC). |
|
(49) |
Organ TRAV je navedel, da je trditev iz pritožbe, da je prisotnost kitajskih hladno valjanih ploščatih izdelkov v Vietnamu po nizkih cenah prisilila domače proizvajalce hladno valjanih ploščatih izdelkov, da znižajo svoje domače prodajne cene na nevzdržne ravni, da bi lahko konkurirali cenam kitajskih hladno valjanih ploščatih izdelkov, dejansko napačna, saj se za uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s Kitajske v Vietnam od leta 2020 uporabljajo protidampinške dajatve, ukrepi pa so bili decembra 2025 podaljšani. |
|
(50) |
Japonska vlada je zahtevala, da se domača prodaja in izvozna cena ustrezno primerjata. V zvezi s tem so družbe Nippon Steel, JFE in Kobe trdile tudi, da tudi če bi Komisija ugotovila obstoj posebnih razmer na japonskem trgu, to ne bi samodejno preprečilo ustrezne primerjave domače in izvozne cene, saj je učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju v enaki meri vplival na japonski trg in trg Unije. Po njihovem mnenju to izhaja iz narave domnevnih posebnih razmer na trgu, saj ima presežna zmogljivost v jeklarskem sektorju in zlasti na Kitajskem posledice za ves svet ter vpliva na svetovno gospodarstvo, kar je priznal tudi pritožnik. V podporo temu so primerjale celotni obseg uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na Japonsko in v Unijo ter navedle, da sta si bila podobna. Po njihovem mnenju je podobna tudi zaščita pred kitajskim uvozom. Japonska naj bi bila zaščitena z dejavniki iz uvodnih izjav 44 in 46, Unija pa s protidampinškimi dajatvami na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom, med drugim, iz LRK (28) in zaščitnimi ukrepi za nekatere izdelke iz jekla (29). Vendar so se po njihovem mnenju ti ukrepi izkazali za neučinkovite pri obravnavanju presežne zmogljivosti, saj se je potrošnja v Uniji zmanjšala, količine tarifnih kvot pa so se z letno liberalizacijo povečale. To naj bi potrjeval predlog Komisije za obravnavo negativnih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji, povezanih s trgovino (30). |
|
(51) |
Nasprotno je združenje EUROFER menilo, da analiza ustrezne primerjave v okoliščinah te zadeve ni potrebna, ker na izvozne cene ne vplivajo iste posebne razmere na trgu, temveč drugačen gospodarski pojav (tj. učinek kitajskih presežnih zmogljivosti na trg Unije). Po mnenju združenja EUROFER je bil damping natanko sestavljen iz odločitve, da se kljub gospodarski dinamiki na izvoznih trgih izvozne cene določijo na nižji ravni od cen normalne vrednosti. Poleg tega Komisija take vzporedne analize ne opravi iz drugih razlogov za konstruiranje normalne vrednosti. Če na primer Komisija meni, da se vsa domača prodaja prodaja z izgubo in kot taka ni v običajnem poteku trgovanja, se ne more odločiti za uporabo dejanskih podatkov o prodaji, saj se tudi vsa prodaja na trgu Unije prodaja z izgubo. Po mnenju združenja EUROFER slednji element ni upošteven. |
|
(52) |
Poleg tega so družbe Nippon Steel, JFE, Kobe in Tatmetal trdile, da tudi če bi bili pogoji iz člena 2(3) osnovne uredbe izpolnjeni, Komisija v skladu z uvodnim delom člena 2(6) ne bi mogla prezreti dejanskega dobička družb Nippon Steel in Tatmetal od njune domače prodaje v običajnem poteku trgovanja, saj je člen 2(3) Komisiji omogočal le konstruiranje normalne vrednosti. Po njihovem mnenju mora Komisija, če obstajajo dejanski podatki o proizvodnji in prodaji v običajnem poteku trgovanja, te podatke uporabiti za določitev zneska dobička, kot je pojasnilo Sodišče v zadevi Goldstar/Svet (31) in več odločitev STO (32). Po njihovem mnenju bi bilo mogoče dobiček od dejanske domače prodaje v običajnem poteku trgovanja pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe prezreti le, če domače prodaje v običajnem poteku trgovanja ni. V zvezi s tem Komisija ni mogla združiti običajnega poteka trgovanja s posebnimi razmerami na trgu, da bi prezrla dobiček, ustvarjen z domačo prodajo v običajnem poteku trgovanja, saj naj bi šlo za različna pojma, kar dokazuje uporaba izraza „ali“ med njima v členu 2(3) osnovne uredbe. Družbe Nippon Steel, JFE in Kobe so na podlagi zadeve NutraSweet/Svet (33) trdile, da se preskus običajnega poteka trgovanja nanaša na naravo same prodaje in ne na naravo trga, na katerem družba posluje. Družbe Nippon Steel, JFE, Kobe in Tatmetal so se sklicevale tudi na zadevo Svet/Alumina (34). Dejstvo, da bi to lahko privedlo do konstruirane normalne vrednosti, ki bi bila enaka domačim prodajnim cenam, ki se ne bi upoštevale zaradi posebnih razmer na trgu, bi bilo po mnenju družb Nippon Steel, JFE in Kobe, ki so se sklicevale na zadevo Hansol (35), nepomembno. |
|
(53) |
Združenje EUROFER se s tem ni strinjalo in je menilo, da domača prodaja na trgu, na katerega vplivajo posebne razmere na trgu, ne bi bila v običajnem poteku trgovanja, zaradi česar se Komisija ne bi mogla opreti na dejanske cene. Združenje EUROFER je prav tako trdilo, da niti zadeva Svet/Alumina niti zadeva NutraSweet/Svet nista podpirali sklepa, da se je preskus običajnega poteka trgovanja nanašal na naravo same prodaje in ne na naravo trga, na katerem družba posluje. |
|
(54) |
Družba Nippon Steel je ponovila, da je združenje EUROFER združilo pojma običajnega poteka trgovanja in posebnih razmer na trgu, ki sta se v členu 2(3) osnovne uredbe razlikovala, ter da je bilo v zadevi NutraSweet/Svet (36) jasno navedeno, da se je preskus običajnega poteka trgovanja nanašal na naravo same prodaje. Nasprotno pa je v Uredbi Sveta (ES) št. 1972/2002 (37), s katero je bil pojem posebnih razmer na trgu prvič uveden v osnovno uredbo, bilo navedeno, da je bil razlog politike za uvedbo posebnih razmer na trgu osredotočenost na širše strukturne razmere na trgu in ne na prodajo določene družbe (38). Poleg tega je družba Nippon Steel opozorila na dejstvo, da v členu 2(6) osnovne uredbe ni sklicevanja na posebne razmere na trgu, temveč se uporablja izraz „običajni potek trgovanja“. Družba Nippon Steel je na podlagi poročila odbora v zadevi ES – Losos (Norveška) (39) trdila tudi, da je bilo treba uporabiti dobiček od prodaje, opravljene v običajnem poteku trgovanja. Družba Nippon Steel je trdila, da bi Komisija tudi v primerih, v katerih obseg prodaje določenega izdelka ni zadosten, da bi upravičil uporabo domače prodaje, vseeno uporabila dobičkonosnost prodaje, ki je v običajnem poteku trgovanja, v skladu s členom 2(6) in zadevo PT Musim Mas/Komisija (40). Po mnenju družbe Nippon Steel bi to moralo veljati tudi ob neupoštevanju domačih cen zaradi posebnih razmer na trgu, pritožnik pa ni dokazal, da domača prodaja japonskih proizvajalcev ni bila v običajnem poteku trgovanja. |
|
(55) |
Poleg tega so družbe Nippon Steel, JFE in Kobe trdile, da bi morala Komisija, če bi se kljub temu odločila uporabiti člen 2(6), pododstavek (c), izračunati zgornjo mejo dobička, da se zagotovi, da ni presežena, kot je opozoril odbor v zadevah EU – Obutev (Kitajska) (41) in EU – Biodizel (Indonezija) (42). Zato bi morala Komisija zainteresiranim stranem navesti, kakšna je zgornja meja in kako jo je določila. Nazadnje so opozorile, da se je „običajno realizirani dobiček“ nanašal na dobiček, ki se redno ali navadno realizira. |
|
(56) |
V zvezi s tem je združenje EUROFER trdilo, da bi morala Komisija uporabiti pododstavek (c), ker pododstavka (a) ni bilo mogoče uporabiti, saj so posebne razmere na trgu vplivale na vso prodajo, pododstavka (b) pa ni bilo mogoče uporabiti, saj bi se lahko izkrivljajoči učinki kitajskih presežnih zmogljivosti na jeklene izdelke nanašali na širok nabor jeklenih izdelkov in nobeni drugi izdelki niso bili dovolj podobni posebnostim hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. |
|
(57) |
Družba Nippon Steel je odgovorila s pripombami, predloženimi le v občutljivi različici, ki so se nanašale na morebitni dobiček, ki naj bi se uporabil. |
|
(58) |
Družba JSW Steel Limited in njene povezane družbe (v nadaljnjem besedilu: družba JSW) se niso strinjale s pritožnikom, da je člen 2(3) osnovne uredbe zagotavljal pravno podlago za prilagoditev stroškov pri izračunu normalne vrednosti, tudi če je Komisija ugotovila obstoj posebnih razmer na trgu v Indiji. Družba JSW je trdila, da bi v skladu z osnovno uredbo obstoj posebnih razmer na trgu na podlagi njenega člena 2(3) omogočal le uporabo konstruirane normalne vrednosti, izračunane na podlagi stroškov proizvodnje, namesto dejanskih prodajnih cen. |
|
(59) |
Družba JSW je trdila, da ugotovitev obstoja posebnih razmer na indijskem trgu na splošno ne bi zadostovala in da bi morala Komisija dokazati, da so domnevne posebne razmere na trgu dejansko vplivale na družbo JSW. Poleg tega je družba JSW trdila, da nanjo niso vplivale nobene od domnevnih posebnih razmer na trgu. |
|
(60) |
V zvezi z železovo rudo je družba JSW trdila, da ni bilo izvoznih omejitev za železovo rudo z vsebnostjo železa pod 58 % in da pritožnik ni dokazal, kako so morebitni ukrepi v Indiji znižali domačo ceno železove rude v primerjavi z izvozno ceno. Družba JSW je trdila, da v zvezi z železovo rudo z vsebnostjo železa nad 58 % morebitne posebne razmere na trgu niso vplivale na količine, ki jih je družba JSW uvozila. Poleg tega je družba JSW trdila, da je bila cena, po kateri je kupovala domačo železovo rudo z vsebnostjo železa nad 58 %, v skladu z uvozno ceno. Nazadnje je družba JSW glede uporabe železove rude za lastne potrebe trdila, da je bila cena, ki jo je plačala, višja od tržne cene in da je bila edina korist, ki jo je imela od uporabe za lastne potrebe, zanesljivost dobave. |
|
(61) |
V zvezi s premogom je družba JSW navedla, da pritožba ni razlikovala med koksnim premogom, ki je neposredni vhodni material v postopku proizvodnje jekla, in nekoksnim premogom, ki se uporablja pri proizvodnji energije. Družba JSW je trdila, da bi morala Komisija, ker ta dva izdelka nista zamenljiva in sta trga zanju ločena, prezreti trditev o obstoju posebnih razmer na trgu za premog v Indiji. Družba JSW je trdila tudi, da je uvozila večino potrebnega koksnega premoga, saj domačega koksnega premoga ni bilo na voljo dovolj in njegova kakovost ni zadostovala za proizvodnjo jekla. Nazadnje je družba JSW trdila, da so bile njene nakupne cene koksnega premoga primerljive z mednarodnimi cenami, kar dokazuje, da domača politika ni imela učinka znižanja indijskih uvoznih cen. |
|
(62) |
V zvezi z odpadnimi kovinami je družba JSW navedla, da je trditev o posebnih razmerah na trgu za premog v nasprotju s posebnimi razmerami na trgu za odpadne kovine, saj bi posebne razmere na trgu za premog zmanjšale povpraševanje po odpadnih kovinah. Družba JSW je trdila, da pritožnik ni dokazal, kako so indijski ukrepi v zvezi z odpadnimi kovinami, kot je 15-odstotna izvozna dajatev, prispevali k nižjim cenam odpadnih kovin. Družba JSW je trdila tudi, da je več drugih držav, vključno z Unijo, prav tako uvedlo ukrepe za podporo uporabi odpadnih kovin in da pritožnik ni dokazal, kako so bili indijski ukrepi posebni ali izraziti, kar je po trditvah družbe JSW nujno za ugotovitev obstoja posebnih razmer na trgu. |
|
(63) |
Družba JSW je trdila, da bi morala Komisija tudi v primeru obstoja posebnih razmer na trgu oceniti, ali te omogočajo ustrezno primerjavo med domačo prodajo in izvozom. Družba JSW je nadalje trdila, da je imela enake stroške proizvodnje ne glede na to, ali se je zadevni izdelek prodajal na domačem trgu ali izvažal. Družba JSW je trdila tudi, da so bili ustrezni vhodni materiali vstavljeni v peč brez razlikovanja glede na njihov vir, kar je dodatno potrjeno z dejstvom, da pri proizvodnji izdelkov višje v prodajni verigi, kot so vroče valjani kolobarji, na proizvodnih linijah ni bilo znano, ali bo kolobar nadalje predelan v hladno valjane ploščate izdelke iz jekla ali prodan kot tak. |
|
(64) |
Družba JSW se ni strinjala z navedbami pritožnika, da je velik obseg kitajskega uvoza izdelka v preiskavi znižal cene na indijskem domačem trgu, kar je ogrozilo zmožnost indijskih proizvajalcev za dobičkonosno prodajo, in da so zato indijski proizvajalci preusmerili proizvodnjo na trg Unije. Družba JSW je trdila, da ta učinek izrivanja, ki ga zatrjuje pritožnik, ni bil specifičen za Indijo in ni imel dokazljivih učinkov na cene, vzorce trgovanja ali dobičkonosnost indijskih proizvajalcev. Družba JSW je nadalje trdila, da kitajska presežna zmogljivost ni vplivala na njen dobiček na domačem trgu in da je njen obseg prodaje ostal visok tako na domačem kot na izvoznih trgih. Kar zadeva cene, je družba JSW trdila, da je bil trend na domačem trgu podoben kot na izvoznih trgih. Poleg tega je družba JSW navedla, da je kitajski uvoz v primerjavi z drugimi državami uvoznicami zelo majhen (3–12 % celotnega uvoza), da kitajski uvoz predstavlja le 0,2–0,3 % domače potrošnje in da trendi kitajskega uvoza zaostajajo za trendi domače potrošnje. Nazadnje je družba JSW trdila, da je Indija vzpostavila ukrepe trgovinske zaščite proti izdelku v preiskavi. |
|
(65) |
Družba JSW je trdila, da člen 2(3) osnovne uredbe zahteva, da morajo domnevne posebne razmere na trgu povzročiti, da domača cena ni primerna za primerjavo z izvozno ceno. Družba JSW je nadalje trdila, da sta bili ti dve ceni primerljivi, saj je imela Indija vzpostavljene učinkovite ukrepe trgovinske zaščite proti izdelku v preiskavi in je v nasprotju s številnimi drugimi državami beležila povečano domače povpraševanje. |
|
(66) |
Družba JSW se ni strinjala s pritožbo, da bi lahko Komisija, če se ugotovi obstoj posebnih razmer na trgu, prilagodila dobiček pri določanju normalne vrednosti. Družba JSW je trdila, da Komisija nima pravne podlage za to, da pri konstruiranju normalne vrednosti ne bi upoštevala dejanskega dobička, ki ga je družba JSW ustvarila z domačo prodajo. Nazadnje je družba JSW dodala, da mora Komisija, tudi če bi se oprla na člen 2(6) osnovne uredbe, zainteresiranim stranem navesti, kakšna je zgornja meja, in jo določiti, da se zagotovi, da uporabljeni znesek dobička ne presega dobička, ki ga običajno realizirajo drugi izvozniki ali proizvajalci s prodajo izdelkov iste splošne kategorije na domačem trgu države porekla. |
|
(67) |
Organ TRAV je navedel, da Unija v nedavni protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz Vietnama ni mogla ugotoviti obstoja izkrivljanj na trgu surovin. Organ TRAV je zatrjeval, da enak sklep velja za hladno valjano ploščato jeklo, saj se hladno valjano ploščato jeklo proizvaja iz vroče valjanega jekla. Navedel je, da pritožba vsebuje pravne in dejanske napake. Organ TRAV je nadalje zatrjeval, da so vietnamske politike glede izvoza mineralov zasnovane tako, da zagotavljajo trajnostno upravljanje in učinkovito izkoriščanje naravnih virov države ob popolnem upoštevanju nacionalne zakonodaje in mednarodnih zavez, kot je člen XX GATT 1994. |
|
(68) |
Družba POSVIET je navedla tudi, da je Komisija v protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Vietnama, Japonske, Indije in Egipta (43) sklenila, da obstoja posebnih razmer na trgu v Vietnamu ni bilo mogoče ugotoviti. Organ TRAV je navedel, da večina vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, ki jih uporablja vietnamska domača industrija, izvira od domačih proizvajalcev, kot sta Hoa Phat Dung Quat Steel Corporation ali Formosa Ha Tinh Steel Corporation. Družba POSVIET je nadalje zatrjevala, da bi morala Komisija, ker je pritožba v tej preiskavi temeljila na isti dokazni podlagi, med drugim glede domačih cen koksnega premoga, železove rude in odpadnega jekla, prav tako ugotoviti, da ta podlaga ne zadostuje za ugotovitev obstoja posebnih razmer na trgu v Vietnamu. Družba POSVIET se je sklicevala tudi na ugotovitve Splošnega sodišča v zadevi Biodizel (44), v kateri je bila obravnavana ocena Komisije o vplivu indonezijskega sistema diferenciranih izvoznih davkov na domače cene surovega palmovega olja in s tem povezanih pogojih, ki jih je treba dokazati za izkrivljene cene surovin na domačem trgu. |
|
(69) |
V zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na železovo rudo, odpadno jeklo in koksni premog, sta organ TRAV in družba POSVIET zatrjevala, da pritožnik ni predložil nobenega dokaza, da so ti ukrepi dejansko povzročili izkrivljanja na domačem trgu surovin, ter da sam obstoj izvoznih davkov ali drugih pobud politike ne more samodejno upravičiti ugotovitve, da so cene umetno nizke. Organ TRAV in družba POSVIET se prav tako nista strinjala, da vertikalno integrirane družbe in kampanja „Vietnamci dajejo prednost uporabi vietnamskih izdelkov“ pomenijo posebne razmere na trgu. Organ TRAV je tudi zanikal kakršno koli vpletenost v upravljanje in določanje cen podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in izvozom hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, ter pojasnil, da je bila „Strategija za razvoj jeklarske industrije do leta 2030 z vizijo do leta 2050“ ukinjena leta 2018. Nazadnje se družba POSVIET ni strinjala s tem, da dejstvo, da so bile cene vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na Kitajskem umetno nizke, quod non, ne pomeni, da so bile cene vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Vietnamu umetno nizke zgolj zaradi trgovine. |
|
(70) |
Pripombe zainteresiranih strani iz uvodnih izjav 39 do 69 niso bile pomembne za začetek preiskave. Vse te pripombe so se namreč nanašale na zadeve, ki bi jih bilo mogoče ugotoviti šele med preiskavo, in ne na dokaze v pritožbi. Posledično se je Komisija z njimi seznanila. Ugotovitve Komisije v preiskavi o vseh teh zadevah so po potrebi navedene v ustreznih oddelkih te uredbe. |
1.4.2 Trditve glede obsega uvoza in kumulacije
|
(71) |
Več zainteresiranih strani, in sicer turška vlada, družbi POSVIET in Nippon Steel & JP ter tajvanske korporacije, je izpodbijalo zadostnost in primerljivost obsega uvoza za namen kumulacije. |
|
(72) |
Turška vlada in družba Nippon Steel & JP sta trdili, da uvoz v skladu s členom 5(7) in členom 3(4) osnovne uredbe ni bil znaten, pri čemer sta se sklicevali na majhne ali nihajoče tržne deleže. Družba POSVIET je podobno trdila, da je bil uvoz zanemarljiv. Zainteresirane strani so trdile tudi, da so ravni izvoza strukturno omejene in da kumulacija ni primerna zaradi razlik v uvoznih pogojih, lastnostih proizvoda in konkurenčnih razmerah. |
|
(73) |
Komisija je menila, da v začetni fazi člen 5(3) osnovne uredbe zahteva zadostne dokaze o uvozu in ne dokončne ocene njegovega natančnega vpliva. |
|
(74) |
V pritožbi so predloženi zadostni dokazi, da je uvoz iz zadevnih držav vstopil na trg Unije v znatnih količinah in konkurira izdelku Unije pod podobnimi konkurenčnimi pogoji, saj so uvoženi izdelki in izdelki Unije namenjeni istim končnim uporabnikom in podobnim tržnim segmentom, s čimer je zagotovljena neposredna zamenljivost. |
|
(75) |
Poleg tega na tej stopnji nič ne kaže na to, da bi kumulacija izkrivljala analizo škode. Nasprotno, dokazi prima facie kažejo, da je zadevni uvoz hkrati prisoten na trgu Unije in izvaja sočasen pritisk na cene. |
|
(76) |
V skladu s tem so v začetni fazi izpolnjeni pogoji za kumulacijo. Te trditve so bile zato zavrnjene. |
|
(77) |
Po razkritju so družbe Nippon Steel Corporation, JFE Steel Corporation in Kobe Steel, Ltd. (v nadaljnjem besedilu: japonski proizvajalci) ponovile svoje trditve glede zadostnosti in primerljivosti obsega uvoza za namene kumulacije. Menile so, da Komisija teh trditev ni zadostno obravnavala, in zahtevale, da se obravnavajo v dokončnih ugotovitvah. V zvezi s tem je več zainteresiranih strani iz držav, za katere niso bile ugotovljene posebne razmere na trgu, ki bi vplivale na zanesljivost domačih prodajnih cen, trdilo, da se uvoz iz njihovih držav ne bi smel ocenjevati kumulativno z uvozom iz drugih zadevnih držav. Trdile so, da Komisija zaradi ugotovljenih posebnih razmer na trgu v nekaterih drugih državah ne bi smela kumulirati uvoza iz njihovih držav porekla z uvozom iz držav, na katere so vplivale posebne razmere na trgu, ne da bi to razliko ustrezno upoštevala pri oceni kumulacije. |
|
(78) |
Komisija je ugotovila, da se obstoj posebnih razmer na trgu ocenjuje za določitev normalne vrednosti. Ta ocena ni povezana z ločeno oceno v skladu s členom 3(4), ki se nanaša na konkurenčne pogoje med uvoženimi izdelki na trgu Unije ter med tem uvozom in industrijo Unije. Člen 2(3) se osredotoča na razmere na domačem trgu držav izvoznic; člen 3(4) se osredotoča na konkurenco v Uniji. Zato ugotovitve o posebnih razmerah na trgu za nekatere države izvoznice same po sebi ne kažejo na različno tržno ravnanje na trgu Unije. |
|
(79) |
Komisija je ugotovila tudi, da je treba za kumulacijo ugotoviti, ali imajo uvoženi izdelki podobne fizikalne lastnosti in zamenljive končne uporabe ter ali izvozniki izkazujejo podobno tržno ravnanje in primerljivo konkurenčno razmerje z industrijo Unije. Ta ocena temelji na elementih, kot so sočasna prisotnost na trgu, primerljive cene, prekrivanje prodajnih kanalov in strank ter podobni trendi glede obsega uvoza in tržnih deležev. Preiskava je pokazala, da je bil uvoz iz Japonske in drugih zadevnih držav v obdobju preiskave prisoten na trgu Unije, namenjen istim končnim uporabnikom in istim tržnim segmentom, neposredno zamenljiv z izdelkom Unije in je izvajal sočasen cenovni pritisk. |
|
(80) |
Komisija je zato potrdila njihovo vključitev v kumulativno analizo škode in trditev zavrnila. |
1.4.3 Trditve glede neobstoja škode za industrijo Unije
|
(81) |
Zainteresirane strani so navedle, da dokazi o škodi niso bili zadostni ali reprezentativni za znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe. Turška vlada, družba Nippon Steel & JP in tajvanske korporacije so zatrjevale, da je v pritožbi industrija Unije ohranila močan tržni položaj s stabilnimi ali velikimi tržnimi deleži ter da kazalniki, kot so zmogljivost, proizvodnja in naložbe, niso kazali znatnega poslabšanja. Družba POSVIET je navedla, da je industrija Unije ostala odporna kljub neugodnim tržnim razmeram, vključno z normalizacijo po pandemiji in povečanimi stroški. Navedle so tudi, da v pritožbi niso bili predloženi zadostni dokazi prima facie v zvezi z več kazalniki škode, vključno s produktivnostjo, donosnostjo naložb, denarnim tokom, plačami, rastjo in zmožnostjo zbiranja kapitala, zato začetek preiskave ne bi bil upravičen. |
|
(82) |
Komisija je opozorila, da člen 5(2) in (3) osnovne uredbe zahteva le zadostne razumno razpoložljive dokaze, ki upravičujejo začetek. V pritožbi so bili predloženi ustrezni dokazi o ključnih dejavnikih škode, ki so vplivali na industrijo Unije, vključno z upadanjem dobičkonosnosti, cenovnim pritiskom in slabitvijo kazalnikov uspešnosti. Obstoj nekaterih odpornih kazalnikov, kot so stabilni tržni deleži, ne izključuje ugotovitve znatne škode, kadar drugi kazalniki kažejo negativna gibanja. Pomanjkanje podatkov o vseh kazalnikih, ki jih navaja družba POSVIET, zato ni razveljavilo začetka. Te trditve so bile zato zavrnjene. |
1.4.4 Trditve o vzročni zvezi
|
(83) |
Turška vlada, družba Nippon Steel & JP, tajvanske korporacije in družba POSVIET so izpodbijale obstoj vzročne zveze med domnevnim dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Trdile so, da so poslabšanje uspešnosti povzročili predvsem drugi dejavniki, kot so zmanjšanje potrošnje, povečani stroški energije in surovin, prilagoditve po pandemiji ter strateške odločitve proizvajalcev Unije. |
|
(84) |
Komisija je opozorila, da se v začetni fazi s členom 5(3) zahtevajo le zadostni dokazi o morebitni vzročni zvezi in ne dokončna ugotovitev v skladu s členom 3(6) in (7). V pritožbi so bili predloženi dokazi o sočasnem uvozu iz zadevnih držav in poslabšanju uspešnosti industrije Unije, vključno s kazalniki cenovnega pritiska. Alternativna pojasnila, ki so jih predložile te strani, so pomembna za fazo preiskave, vendar ne izpodbijajo vzročne zveze prima facie. Te trditve so bile zato zavrnjene. |
1.4.5 Trditve o ravni ukrepov in metodologiji (ciljni dobiček, prilagoditve)
|
(85) |
Več zainteresiranih strani je izpodbijalo vidike izračuna stopnje škode in konstruiranja normalne vrednosti, navedene v pritožbi. Trdile so, da je bil ciljni dobiček pretiran in ni reprezentativen za običajne tržne razmere ter da bi lahko vključitev stroškov, povezanih s sistemom trgovanja z emisijami (ETS), povzročila dvojno štetje. Turška vlada in družba Nippon Steel & JP sta nadalje izpodbijali prilagoditve, povezane z naložbami, in metodologije razporejanja stroškov. |
|
(86) |
Komisija je menila, da mora pritožnik v začetni fazi predložiti razumne ocene na podlagi razpoložljivih dokazov. Metodološke ugotovitve, vključno z izbiro ciljnega dobička, obravnavo stroškov ETS in metodologijami prilagajanja, so zapletena tehnična vprašanja, ki se preverjajo med preiskavo. Trditve turške vlade, družbe Nippon Steel & JP, tajvanskih korporacij in družbe POSVIET, so se zato nanašale na zadeve, ki jih v začetni fazi ni mogoče dokončno oceniti, in so bile zato zavrnjene. |
1.4.6 Trditve o izkrivljanju na trgu surovin
|
(87) |
Družba POSVIET je navedla, da pogoji za uporabo člena 7(2a) osnovne uredbe niso bili izpolnjeni, pri čemer je trdila, da se je Vietnam zanašal na uvožene surovine, kupljene po mednarodnih tržnih cenah, in da niso bila dokazana nobena znatna izkrivljanja. Organ TRAV je nadalje sporočil, da domače surovine, potrebne za proizvodnjo vroče valjanih kolobarjev, niso izpolnjevale zahtev jeklarske industrije in jih na splošno ni bilo mogoče uporabiti v proizvodnem procesu vroče valjanih kolobarjev. |
|
(88) |
Komisija je opozorila, da se v začetni fazi zahtevajo le zadostni dokazi, ki kažejo na obstoj znatnih izkrivljanj na trgu surovin, ki vplivajo na proizvodne stroške v državi izvoznici in morebiti na učinkovitost pravila nižje dajatve. Ugotovila je, da so bili v pritožbi predloženi taki zadostni dokazi, vključno z informacijami o ustreznih tržnih razmerah in dejavnikih, ki bi lahko vplivali na oblikovanje cen surovin in stroškovne strukture v državah izvoznicah. |
|
(89) |
Komisija je nadalje menila, da je za oceno takih izkrivljanj potrebna celovita analiza strukture trga, pogojev oblikovanja cen in morebitnega vpliva države, ki je v začetni fazi ni mogoče dokončno izvesti. Trditve družbe POSVIET so bile zato zavrnjene. |
1.4.7 Trditve o interesu Unije
|
(90) |
Nekatere strani, in sicer turška vlada, družba Nippon Steel & JP, tajvanske korporacije in družba BSH Hausgeräte GmbH, so navedle, da uvedba ukrepov ne bi bila v interesu Unije v smislu člena 21 osnovne uredbe. Trdile so, da bi ukrepi povečali vhodne stroške za industrije nižje v verigi, vključno z avtomobilsko industrijo, sektorjem strojev in sektorjem gospodinjskih aparatov, ter negativno vplivali na konkurenčnost, zaposlenost in stabilnost dobavne verige. |
|
(91) |
Komisija je opozorila, da se ocena interesa Unije na podlagi člena 21 ne izvede v začetni fazi, temveč šele v fazi začasnih ali dokončnih ukrepov. Posledično so bile trditve, ki so jih predložile turška vlada, družba Nippon Steel & JP, tajvanske korporacije in družba BSH Hausgeräte GmbH, zavrnjene. |
1.5 Vzorčenje
|
(92) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
Vzorčenje proizvajalcev Unije
|
(93) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje, pri čemer je zagotovila geografsko porazdelitev. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca, vendar ni prejela nobenih pripomb. |
|
(94) |
Tako so bili v končnem vzorcu trije proizvajalci Unije iz treh držav članic. Predstavlja več kot 24 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in 17 % ocenjene prodaje podobnega izdelka na prostem trgu v Uniji. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije. |
Vzorčenje nepovezanih uvoznikov
|
(95) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. |
|
(96) |
Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij oziroma se ni strinjal z vključitvijo v vzorec. |
Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov
|
(97) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je bilo vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Indije, Japonske, Tajvana, Turčije in Vietnama pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala misijo Republike Indije pri Evropski uniji, misijo Japonske pri Evropski uniji, predstavništvo Tajpeja v Evropski uniji, misijo Republike Turčije pri Evropski uniji in misijo Socialistične republike Vietnam pri Evropski uniji, naj opredelijo morebitne preostale proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo v stik z njimi. |
|
(98) |
Štirje proizvajalci izvozniki iz Indije so zagotovili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec enega proizvajalca izvoznika na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorčeni proizvajalec izvoznik je predstavljal [90–100 %] ocenjene celotne količine, izvožene iz Indije v Unijo v obdobju preiskave. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in organi Indije opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejete niso bile nobene pripombe. |
|
(99) |
Pet družb z Japonske je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Ena od njih, družba Daido, v obdobju preiskave ni prijavila nobenega izvoza v Unijo. Vendar je Komisija pozneje med preiskavo ocenila, da je ta družba povezana z vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, kot je navedeno v uvodnih izjavah 271 do 273. Poleg tega je še ena družba v obrazcu za vzorčenje prijavila „0“ za proizvodnjo, proizvodno zmogljivost ter domačo prodajo in izvoz v obdobju preiskave in drugih zahtevanih letih, zato je ni bilo mogoče šteti za proizvajalca na Japonskem. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec enega proizvajalca izvoznika na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorčeni proizvajalec izvoznik je predstavljal [80–90 %] ocenjene celotne količine, izvožene z Japonske v Unijo v obdobju preiskave. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in organi Japonske opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejete niso bile nobene pripombe. |
|
(100) |
Trije proizvajalci izvozniki v Tajvanu, ki so del dveh skupin, so zagotovili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov, ki sta del ene skupine, na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorčena proizvajalca izvoznika sta predstavljala [60–70 %] ocenjene celotne količine, izvožene iz Tajvana v Unijo v obdobju preiskave. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in organi Tajvana opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejete niso bile nobene pripombe. |
|
(101) |
Šest proizvajalcev izvoznikov iz Turčije je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorčena proizvajalca izvoznika sta predstavljala [50–60 %] ocenjene celotne količine, izvožene iz Turčije v Unijo v obdobju preiskave. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in organi Turčije opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejete niso bile nobene pripombe. |
|
(102) |
Trije proizvajalci izvozniki iz Vietnama so zagotovili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec enega proizvajalca izvoznika na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorčeni proizvajalec izvoznik je predstavljal [80–90 %] ocenjene celotne količine, izvožene iz Vietnama v Unijo v obdobju preiskave. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in organi Vietnama opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejete niso bile nobene pripombe. |
1.6 Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski
|
(103) |
Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je Komisija organom vseh zadevnih držav poslala posebne vprašalnike za preiskavo trditev o posebnih razmerah na trgu zaradi učinka izrivanja, ki ga povzroča kitajski uvoz. V teh vprašalnikih so bile zahtevane informacije, za katere je Komisija menila, da so potrebne za preiskavo domnevnega učinka izrivanja, kot so na primer obseg, cene in tržni deleži uvoza ter domače prodaje v zadevnih državah. Take informacije so bile zahtevane za obdobje od 1. januarja 2022 do 30. junija 2025, torej za isto obdobje, ki je bilo uporabljeno za ugotovitev o obstoju dampinga in škode v preiskavi (glej uvodno izjavo 107). Komisija je indijski in vietnamski vladi poslala tudi posebne vprašalnike za preiskavo trditev o posebnih razmerah na trgu zaradi ukrepov v zvezi s posebnimi vhodnimi materiali za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla. |
|
(104) |
Poleg tega je pritožnik v pritožbi predložil zadostne dokaze o morebitnih izkrivljanjih na trgu surovin v Indiji in Vietnamu glede zadevnega izdelka. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala ta domnevna izkrivljanja na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za Indijo in Vietnam uporabijo določbe člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe. Zato je Komisija indijski in vietnamski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem. |
|
(105) |
Komisija je vprašalnike poslala tudi vzorčenim proizvajalcem Unije, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, znanim nepovezanim uvoznikom in uporabnikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (45). |
|
(106) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi, za opredelitev interesa Unije, za ugotavljanje obstoja posebnih razmer na trgu in izkrivljanj na trgu surovin v smislu člena 7(2), točka (a), osnovne uredbe. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih organov vseh zadevnih držav in naslednjih družb: Proizvajalci Unije:
Proizvajalca izvoznika v Indiji:
Proizvajalec izvoznik na Japonskem:
Povezani trgovci:
Povezana uvoznika v Uniji:
Proizvajalca izvoznika v Tajvanu:
Povezani trgovec:
Proizvajalca izvoznika v Turčiji:
Povezani trgovec:
Povezana uvoznika v Uniji in/ali dobavitelja surovin (izvedena so bila spletna navzkrižna preverjanja na daljavo):
Proizvajalec izvoznik v Vietnamu:
Povezani predelovalni center in trgovec:
Povezani trgovec:
Povezani dobavitelj surovin:
Povezani uvoznik v Uniji:
|
1.7 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje
|
(107) |
Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2022 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
|
(108) |
Po razkritju so japonski proizvajalci trdili, da leto 2022 ni bilo ustrezno začetno leto za oceno škode, saj se je močno gospodarsko okrevanje po pandemiji COVID-19 nadaljevalo v prvi polovici navedenega leta. Po njihovem mnenju so ugodne tržne razmere, ki so prevladovale leta 2022, ustvarile izkrivljeno referenčno vrednost, zaradi česar je bilo poslabšanje precenjeno, ko se je obdobje preiskave primerjalo z navedenim letom. Zato so zahtevali, naj Komisija pri ocenjevanju razvoja kazalnikov škode uporabi daljše referenčno obdobje ali namesto tega upošteva razmere, ki so prevladovale leta 2022. |
|
(109) |
Opozoriti je treba, da je Komisija škodo določila na podlagi razvoja položaja industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju in ne zgolj na podlagi primerjave med letom 2022 in obdobjem preiskave. Komisija je ugotovila, da je namen preučitve večletnega obdobja namesto opiranja na eno samo leto ublažiti učinek cikličnih ali kratkoročnih nihanj in oceniti, ali zadevni trendi ostajajo dosledni v dovolj reprezentativnem časovnem okviru. Ocena je zajemala vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije, vključno s prodajo, proizvodnjo, tržnim deležem, dobičkonosnostjo, zaposlenostjo, denarnim tokom, naložbami in donosnostjo naložb. |
|
(110) |
Japonski proizvajalci so trdili, da so bile razmere, ki so prevladovale leta 2022, izjemno ugodne zaradi okrevanja po pandemiji COVID-19 in da je bilo zato v primerjavi z obdobjem preiskave poslabšanje položaja industrije Unije precenjeno. Vendar obstoj ugodnih tržnih razmer na začetku obravnavanega obdobja sam po sebi ne dokazuje, da poznejšega poslabšanja niso povzročili dejavniki, preučeni v preiskavi. |
|
(111) |
Ocena Komisije prav tako ne temelji na enem samem kazalniku ali enem samem letu, temveč na dinamični analizi. Poslabšanje se je odražalo v več kazalnikih in se je nanašalo tako na finančno uspešnost industrije Unije kot na njen položaj na trgu Unije. Kazalniki so bili ocenjeni tudi glede doslednosti in smeri njihovega gibanja v celotnem obravnavanem obdobju, vključno z leti med začetkom in obdobjem preiskave. Sočasni razvoj teh kazalnikov zagotavlja popolnejšo sliko stanja industrije Unije kot razmere, ki prevladujejo v katerem koli posameznem letu. |
|
(112) |
Poleg tega japonski proizvajalci niso dokazali, da je poslabšanje, ugotovljeno po letu 2022, pomenilo zgolj vrnitev k običajnim razmeram, ki so obstajale pred okrevanjem po pandemiji COVID-19. Zlasti niso predložili dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, katera raven uspešnosti bi se morala šteti za običajno za industrijo Unije, ali ki bi kazali, da so bile ravni, dosežene v obdobju preiskave, skladne s takimi običajnimi razmerami. |
|
(113) |
Komisija je menila tudi, da daljše referenčno obdobje samo po sebi ne bi zagotovilo ustreznejše ocene škode. Podaljšanje obdobja ne bi odpravilo potrebe po oceni dejanskega razvoja industrije Unije v obravnavanem obdobju niti ne bi dokazalo, da ugotovljeno poslabšanje ni bilo povezano z dampinškim uvozom. |
|
(114) |
Japonski proizvajalci prav tako niso opredelili nobenega posebnega kazalnika škode, pri katerem bi bilo mogoče poslabšanje pripisati izključno koncu okrevanja po pandemiji COVID-19. Ta trditev zato ne pojasnjuje splošnega poslabšanja, ugotovljenega pri vseh kazalnikih škode. |
|
(115) |
Komisija je zato menila, da trditve v zvezi z gospodarskimi razmerami, ki so prevladovale leta 2022, niso izpodbijale ocene škode. Ocena je temeljila na razvoju položaja industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju in skupnem razvoju ustreznih kazalnikov škode. Trditev je bila zato zavrnjena. |
1.8 Neuvedba začasnih ukrepov in naknadni postopek
|
(116) |
Komisija je 17. aprila 2026 v skladu s členom 19a(2) osnovne uredbe obvestila zainteresirane strani, da ne namerava uvesti začasnih ukrepov, in jim dala možnost, da predložijo dodatne informacije. |
|
(117) |
Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. |
|
(118) |
Komisija je 6. avgusta 2026 vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Indije, Japonske, Tajvana, Turčije in Vietnama (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. |
|
(119) |
Zaradi nekaterih pripomb, prejetih k dokončnemu razkritju, so bila revidirana bistvena dejstva in premisleki iz uvodne izjave 118. Komisija je 6. oktobra 2026 vse zainteresirane strani naknadno seznanila z dodatnim dokončnim razkritjem. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe, omejene na revidirane informacije, navedene v dodatnem dokončnem razkritju. Komisija je 16. oktobra 2026, ko je prejela pripombe po dodatnem dokončnem razkritju, vse zainteresirane strani naknadno seznanila z drugim dodatnim dokončnim razkritjem. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe, prav tako omejene na informacije, navedene v drugem dodatnem dokončnem razkritju. |
|
(120) |
Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila odobrena tudi ta možnost. Zaslišanja so potekala z vsemi vzorčenimi proizvajalci izvozniki, organi Tajvana in Turčije ter družbo Czech Blades s.r.o., uporabnikom zadevnega izdelka. |
|
(121) |
Družba POSVIET je 8. oktobra 2026 pooblaščenca za zaslišanje prosila, naj organizira zaslišanje s službami Komisije, da bi se zagotovilo, da Komisija pred sprejetjem končne določitve obravnava tri trditve, ki jih je družba POSVIET že navedla v pripombah k dokončnemu razkritju z dne 17. avgusta 2026, in da se družbi POSVIET zagotovi dejanska možnost odgovoriti na nove dejanske preudarke iz dodatnega dokončnega razkritja, za kar je imela družba POSVIET na voljo dva dni za predložitev pripomb. Zaslišanje je potekalo 12. oktobra 2026. Na zaslišanju so službe Komisije potrdile, da so razumele trditve in pripombe ter da jih bodo obravnavale v dokončni uredbi. Pooblaščenec za zaslišanje je ugotovil, da so bile družbi POSVIET dane vse pravne možnosti, da službam Komisije predstavi svoja stališča ter pisno in na ustnih obravnavah predloži svoje pripombe in argumente, ter da so bile pravice obrambe družbe POSVIET v tej preiskavi spoštovane. |
2. IZDELEK V PREISKAVI, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Izdelek v preiskavi
|
(122) |
Izdelek v preiskavi (ali hladno valjani ploščati izdelek iz jekla) so ploščato valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, razen nerjavnega jekla, vseh širin, hladno valjani (hladno deformirani), neplatirani, neprevlečeni in neprekriti ter brez nadaljnje obdelave, razen:
|
|
(123) |
Hladno valjani ploščati izdelki iz jekla se uporabljajo za številne namene, med drugim v avtomobilski industriji, gospodinjskih aparatih, gradbenih materialih, industrijskih strojih, električni opremi, kovinskem pohištvu, skladiščnih sistemih, ceveh in za druge proizvodne namene nižje v verigi, ki zahtevajo visokokakovostno končno obdelavo površine in dimenzijsko natančnost. |
2.2 Zadevni izdelek
|
(124) |
Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Indije, Japonske, Tajvana, Turčije ali Vietnama, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 7209 15 00 , 7209 16 90 , 7209 17 90 , 7209 18 91 , ex 7209 18 99 , ex 7209 25 00 , 7209 26 90 , 7209 27 90 , 7209 28 90 , 7211 23 30 , ex 7211 23 80 , ex 7211 29 00 , 7225 50 80 , 7226 92 00 (oznake TARIC 7209 15 00 90, 7209 18 99 90, 7209 25 00 90, 7211 23 80 19, 7211 23 80 95, 7211 23 80 99, 7211 29 00 19, 7211 29 00 99). |
2.3 Podobni izdelek
|
(125) |
Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:
|
|
(126) |
Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
2.4 Trditve glede obsega izdelka
|
(127) |
Družba Daido je vložila zahtevek za izključitev izdelka za DF42N, MENPD in MAS1C (v nadaljnjem besedilu skupaj: funkcionalne zlitine družbe Daido). Družba Daido je trdila, da bi bilo treba navedene zlitine izključiti, ker imajo drugačne končne uporabe, proizvodne procese, distribucijske kanale in cene kot splošni hladno valjani ploščati izdelki iz jekla. Nadalje je trdila, da bi bila izključitev upravičena, ker bi funkcionalne zlitine družbe Daido spadale v kategorijo 09 kontrolne številke izdelka. Po navedbah družbe Daido kategorije 01–08 ustrezajo priznanim družinam hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, ki so opredeljene s standardi EN in se uporabljajo v glavnih dobavnih verigah avtomobilske industrije, industrije aparatov in gradbeništva, medtem ko kategorija 09 deluje kot preostali razred za materiale, ki ne izpolnjujejo mehanskih meril ali meril glede površine, specifičnih za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla. |
|
(128) |
Družba Daido ni predložila nobenih dokazov, ki bi dokazovali, da njene funkcionalne zlitine nimajo enakih osnovnih tehničnih, kemičnih in fizikalnih lastnosti kot hladno valjani ploščati izdelki iz jekla. Njene zlitine so se namreč še vedno proizvajale iz istih surovin in po bistveno enakem postopku. Nastali izdelek bi bil še vedno hladno valjani ploščati izdelek iz jekla. Posebna končna uporaba, distribucijski kanal ali končna cena so bili neupoštevni za utemeljitev izključitve izdelka. |
|
(129) |
Dejstvo, da je izdelek spadal v kategorijo 09 kontrolne številke izdelka, kot je navedla družba Daido, prav tako ni upravičevalo izključitve. Nasprotno, to dejstvo je potrdilo, da gre dejansko za izdelek v preiskavi z enakimi osnovnimi fizikalnimi, tehničnimi in kemičnimi lastnostmi kot hladno valjani ploščati izdelki iz jekla, ki bi bili uvrščeni v druge kategorije kontrolne številke izdelka, ter da preiskava zajema različne vrste izdelkov za različne uporabe. |
|
(130) |
Na tej podlagi je Komisija zavrnila zahtevek za izključitev izdelka. |
|
(131) |
Po razkritju je družba Daido ponovila svojo trditev, da bi bilo treba njene funkcionalne zlitine izključiti iz obsega izdelka, zlasti na podlagi njihovih domnevno drugačnih lastnosti, uporab in konkurenčnih pogojev ter njihove razvrstitve v kategorijo 09 kontrolne številke izdelka. |
|
(132) |
Družba Daido ni predložila nobenih novih informacij ali dokazov, ki bi lahko spremenili oceno Komisije. Komisija je zato zavrnila zahtevek za izključitev izdelka. |
|
(133) |
Družba Czech Blades s.r.o., uporabnik hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, je zahtevala, da se nekateri hladno valjani jekleni trakovi s posebnimi tehničnimi lastnostmi izključijo iz obsega ukrepov. Uporabnik je trdil, da se ti izdelki proizvajajo v skladu z visoko specializiranimi tehničnimi specifikacijami za nišno uporabo nižje v verigi, da niso na voljo pri proizvajalcih Unije in da je zato uvoz pogojen s tehnično potrebo, ne pa s cenovnimi vidiki. Uporabnik je nadalje trdil, da izdelki niso zamenljivi z drugimi hladno valjanimi jeklenimi izdelki in da bi uvedba ukrepov negativno vplivala na njegove dejavnosti nižje v verigi. |
|
(134) |
Komisija je ta zahtevek zavrnila. Predloženi dokazi niso zadostovali za dokaz, da imajo zadevni izdelki drugačne tehnične, kemične in fizikalne lastnosti, ki bi upravičevale izključitev iz obsega ukrepov, ali da izdelki, ki izpolnjujejo zahtevane tehnične lastnosti, oziroma tehnično zamenljivi izdelki niso na voljo pri proizvajalcih Unije. Predložene informacije niso vsebovale dovolj popolnih, doslednih in preverljivih dokazov za utemeljitev teh trditev. |
|
(135) |
Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da industrija Unije proizvaja izdelke, ki izpolnjujejo navedene tehnične lastnosti, oziroma tehnično zamenljive izdelke. S preiskavo zato ni bila potrjena trditev uporabnika, da zadevnih izdelkov ni mogoče pridobiti od proizvajalcev Unije. |
|
(136) |
Nazadnje, podporne informacije, na katerih je temeljil zahtevek, so bile predložene šele v zelo pozni fazi preiskave. V tej fazi Komisija ni več mogla opraviti potrebnega preverjanja ali dodatno preučiti podanih trditev. Zato informacij ni bilo mogoče upoštevati za ugotovitev, ali so bili pogoji za izključitev izdelkov iz obsega ukrepov izpolnjeni. |
|
(137) |
Po razkritju je družba Czech Blades trdila, da so rezila za britje in industrijska rezila, ki jih proizvaja, visoko specializirani nišni izdelki, ki so edinstveni na trgu Unije. Družba je predložila dodatne informacije v podporo svojemu zahtevku za izključitev. Ta predložitev je bila podana v odgovor na navodilo Komisije, da je treba vsak nadaljnji zahtevek ustrezno dokumentiran in mora obravnavati zlasti (i) osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti uvoženih izdelkov in izdelkov Unije, (ii) njihovo končno uporabo in zamenljivost, (iii) alternativne vire dobave, (iv) vpliv izvzetja na dajatve in (v) vpliv dajatev na uporabnika. Družba Czech Blades je navedla, da so bili njeni predhodni dokazi predloženi zaupno, zaradi česar druge zainteresirane strani niso mogle predložiti pripomb nanje. Zato je predložila specifikacijo materiala iz odprte dokumentacije. |
|
(138) |
Kar zadeva lastnosti in zamenljivost, je družba Czech Blades trdila, da je jeklo za rezila visoko specializirana kategorija, zaradi strogih specifikacij katere drugi razredi jekla niso ustrezni nadomestki. Kar zadeva alternativno dobavo, je družba Czech Blades trdila, da noben dobavitelj Unije ni mogel dobaviti izdelka. Trdila je, da so bili poskusi pridobivanja jekla za rezila iz obratov Unije neuspešni: dobavitelji bodisi niso mogli doseči zahtevane kakovosti, dovoljenih odstopanj ali količin bodisi se niso odzvali. Nadalje je trdila, da se je proizvajalcem Unije zaradi energijsko in delovno intenzivnega proizvodnega procesa ter omejenega letnega povpraševanja izdelek zdel tržno neprivlačen. Kar zadeva vpliv dajatev, je družba Czech Blades trdila, da rezila, izdelana iz zadevnega materiala, predstavljajo velik delež njene proizvodnje po vrednosti. |
|
(139) |
Industrija Unije je po razkritju podprla zavrnitev zahtevka. Trdila je, da je Komisija že ugotovila, da se taki izdelki proizvajajo v Uniji, da proizvajalci Unije dejansko dobavljajo hladno valjane surovine, ki jih izvajalci ponovnega valjanja v Uniji predelujejo v ozke trakove, ki se uporabljajo za rezila za britvice, da ukrepi ne prepovedujejo uvoza, temveč ponovno vzpostavljajo enake konkurenčne pogoje, ter da je vpliv na stroške zanemarljiv. |
|
(140) |
Komisija je najprej navedla, da mora stran, ki zahteva izključitev, na podlagi popolnih, doslednih in preverljivih dokazov, predloženih pravočasno, dokazati, da so kumulativno izpolnjeni vsi ustrezni pogoji za izključitev. Ne zadostuje, da stran dokaže en element ločeno; zahtevek je treba oceniti kot celoto glede na vsakega od petih elementov, opredeljenih v uvodni izjavi 137. |
|
(141) |
Kar zadeva lastnosti in zamenljivost, je Komisija ugotovila, da dodatne informacije sicer zagotavljajo podrobnejši opis materiala, ki ga uvaža družba Czech Blades, vendar same po sebi ne dokazujejo, da industrija Unije ne proizvaja izdelkov z enakimi ali enakovrednimi tehničnimi, kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi. Specifikacija materiala odraža zahteve, ki se uporabljajo za lastne nakupe družbe Czech Blades, in ne pomeni dokaza, da proizvajalci Unije teh specifikacij ne morejo izpolniti. Dejstvo, da nerjavno jeklo morda ni ustrezna alternativa, ne dokazuje, da drugi izdelki iz ogljikovega jekla, ki izpolnjujejo enakovredne tehnične zahteve, niso na voljo. Družba Czech Blades ni predložila nobenih dokazov, ki bi posebej obravnavali vprašanje, ali lahko izdelki, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije, izpolnjujejo tehnične zahteve, opredeljene v specifikaciji. |
|
(142) |
Kar zadeva alternativne vire dobave, je Komisija ugotovila, da dokazi, ki jih je predložila družba Czech Blades, niso bili izčrpni in so temeljili na izjavah, ne pa na preverljivih podatkih. Komisija je prav tako ugotovila, kot je trdila industrija Unije (glej uvodno izjavo 139), da ozki trak, ki se uporablja za rezila za britvice, pridobijo izvajalci ponovnega valjanja v Uniji iz hladno valjanih surovin, ki jih dobavljajo proizvajalci Unije, kar potrjuje, da zadevna proizvodna veriga v Uniji obstaja. Družba Czech Blades zato ni dokazala, da izdelka ni mogoče pridobiti od proizvajalcev Unije. |
|
(143) |
Kar zadeva vpliv izvzetja na dajatve, dodatna predložitev ne vsebuje specifične količinske opredelitve dajatev, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, če bi bila zahtevana izključitev odobrena. Predložene informacije se osredotočajo na pričakovano povečanje vhodnih stroškov uporabnika in ustreznega vpliva izvzetja na dajatve ne opredeljujejo količinsko. |
|
(144) |
Na splošno dodatne informacije, predložene po razkritju, zagotavljajo podrobnejše in konkretnejše dokaze, kot so bili na voljo, ko je Komisija predhodno ocenila zahtevek. Vendar te dodatne informacije družbe Czech Blades ne razbremenijo dokaznega bremena, opisanega v uvodni izjavi 137, ki zahteva pozitivne dokaze, in ne zgolj trditve, da je vsak pogoj za izključitev izpolnjen. Dodatne informacije same po sebi ne dokazujejo, da imajo zadevni izdelki lastnosti, po katerih se razlikujejo od hladno valjanih izdelkov, ki jih proizvaja industrija Unije, ali da izdelkov, ki izpolnjujejo zahtevane lastnosti, ali tehnično zamenljivih izdelkov ni mogoče pridobiti od proizvajalcev Unije. Informacije o jeklarjih, s katerimi je bil vzpostavljen stik, je zato treba oceniti skupaj s tehnično specifikacijo, da se ugotovi, ali domnevno pomanjkanje alternativne dobave temelji na tehničnih omejitvah ali poslovnih vidikih. Poleg tega v dodatni predložitvi ni količinsko opredeljen vpliv zahtevanega izvzetja na dajatve, ocene vpliva ukrepov na družbo Czech Blades pa je treba utemeljiti glede osnovnih predpostavk in vzročne zveze med dajatvami ter domnevno izgubo prodaje in zaposlovanja. To so potrebni elementi ustrezno utemeljenega zahtevka za izključitev, njihova odsotnost pa sama po sebi upravičuje zavrnitev zahtevka, ne glede na oceno tehničnih dokazov in dokazov, povezanih z dobavo. |
|
(145) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da družba Czech Blades ni dokazala, da so bili izpolnjeni pogoji za izključitev zadevnih izdelkov iz obsega ukrepov. Zahtevek za izključitev je bil zato zavrnjen. |
|
(146) |
Po razkritju je družba Proterial Ltd., sodelujoči nevzorčeni japonski proizvajalec izvoznik, od Komisije zahtevala, naj prilagodi uporabo dokončne protidampinške dajatve za njen izvoz glede na domnevno edinstveno naravo njenega izdelka in njegovo vlogo pri uporabi v avtomobilski industriji. |
|
(147) |
Komisija je ugotovila, da izdelek, ki ga je opisala stran, ostaja v obsegu preiskave. Predložene trditve niso bile podprte z dokazi in zato niso mogle upravičiti posebne obravnave izdelka. Interes Unije je bil že ocenjen v dokumentu o razkritju, dodatni podatki, ki bi spremenili sklepe Komisije, pa niso bili predloženi. Trditev je bila zato zavrnjena. |
3. DAMPING
3.1 Posebne razmere na trgu: učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti
3.1.1 Učinek izrivanja kot posebne razmere na trgu v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe
|
(148) |
Za namene te preiskave se je Komisija oprla na opredelitev presežne zmogljivosti, ki jo uporablja globalni forum o presežni jeklarski zmogljivosti (GFSEC) (46): presežna zmogljivost je vrzel med proizvodno zmogljivostjo in povpraševanjem. Taki opredelitvi je sledil tudi pritožnik. |
|
(149) |
Pritožnik je navedel, da je presežna zmogljivost za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Ljudski republiki Kitajski (LRK) potisnila kitajski izvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla po nizkih cenah na trge vseh zadevnih držav. Pritisk takega izvoza naj bi znižal cene domačih proizvajalcev v zadevnih državah na nevzdržne ravni. Zato naj bi bile prodajne cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v zadevnih državah umetno nizke. Take cene pa naj bi povzročile umetno nizek dobiček domačih proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v zadevnih državah pri prodaji na njihovih domačih trgih. |
|
(150) |
Zato je pritožnik trdil, da bi bilo treba normalno vrednost konstruirati v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe in nadomestiti podatke o dejanskem dobičku, da bi se odpravil učinek posebnih razmer na trgu. |
3.1.2 Presežna zmogljivost v jeklarstvu v LRK na splošno
|
(151) |
V pritožbi je navedeno, da je presežna zmogljivost v jeklarstvu sicer svetovna težava, vendar je LRK prvotni in najpomembnejši vir presežne zmogljivosti. Leta 2024 je LRK predstavljala 47 % svetovne zmogljivosti za proizvodnjo surovega jekla, kar ustreza 1 173 milijonom metričnih ton (47). |
|
(152) |
Pritožnik je pojasnil, da presežna zmogljivost v jeklarstvu v LRK ni kratkoročne narave zaradi upada povpraševanja, temveč strukturne narave, pri čemer zaradi vladnih politik ustvarjanje nove proizvodne zmogljivosti v LRK ni povezano s pričakovanim povpraševanjem. Po navedbah OECD prva izhaja iz običajnih nihanj v poslovnem ciklu, druga pa se nanaša na presežno zmogljivost, ki je posledica subvencij in drugih oblik državne podpore (48). |
|
(153) |
Na splošno je GFSEC ugotovil, da presežna zmogljivost povzroča presežno ponudbo jekla na mednarodnih trgih in znižane cene jekla ter nižje tržne deleže in stopnje izkoriščenosti zmogljivosti za domače proizvajalce jekla v tretjih državah, ki delujejo pod tržnimi pogoji (49). |
|
(154) |
Glede na navedeno je bil z lastno analizo Komisije o kitajski jeklarski industriji potrjen obstoj znatne presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju v LRK vsaj od leta 2014, s čimer je bila potrjena njena strukturna narava (50). Poleg tega so pretekle preiskave Komisije pokazale, da je posredovanje vlade Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) v jeklarskem sektorju povzročilo znatna izkrivljanja trga (51). Poleg tega javno dostopne raziskave kažejo tudi, da podpora, ki jo kitajska vlada na različnih ravneh zagotavlja jeklarskim družbam, kaže, da trg jekla na Kitajskem ne deluje pod vplivom običajnih tržnih sil (52). |
3.1.3 Presežna zmogljivost zlasti za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v LRK
|
(155) |
Zlasti glede hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla je pritožnik pokazal, da kitajska zmogljivost za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla ni bila usklajena z domačim povpraševanjem. Medtem ko je kitajsko povpraševanje po hladno valjanih ploščatih izdelkih iz jekla med letoma 2022 in 2024 dejansko ostalo stabilno in stalno pod zmogljivostjo, se je zmogljivost tandemskih valjalnih strojev nenehno povečevala (53). |
|
(156) |
Komisija je v svoji protidampinški preiskavi o uvozu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom, med drugim, iz LRK (54) že ugotovila, da je leta 2020 skupna kitajska zmogljivost za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla znašala več kot 120 milijonov ton, medtem ko sta bili proizvodnja in kitajska potrošnja v letu 2020 ocenjeni na 100 milijonov ton, zaradi česar je bila prosta zmogljivost leta 2020 ocenjena na 20 milijonov ton. Na podlagi podatkov iz pritožbe se je leta 2024 kitajska zmogljivost dodatno povečala za 12 % v primerjavi z letom 2019 in za 9 % v primerjavi z letom 2021 (55). Hkrati se je domače povpraševanje povečalo samo za 3 % v primerjavi z letom 2019 in se je celo zmanjšalo za 2 % v primerjavi z letom 2021 (56). Nobena zainteresirana stran ni izpodbijala teh podatkov. |
|
(157) |
To povečanje presežne zmogljivosti je bilo v veliki meri posledica načrtov financiranja kitajske vlade kot odziv na svetovno finančno krizo v letih 2008–2009 (57). Ker kitajsko presežno zmogljivost v veliki meri podpirajo posredovanja kitajske vlade, na kitajski trg vpliva presežna ponudba, kadar se domače povpraševanje ustavi, kot na primer po pandemiji COVID-19 zaradi krize v gradbenem sektorju (58). |
3.1.4 Posledice kitajske presežne zmogljivosti za cene
|
(158) |
Pritožnik je pokazal, da je bil skupni rezultat povečanja zmogljivosti za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla in zmanjšanja povpraševanja po njih padec cen hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v LRK. V CNY se je cena hladno valjanega ogljikovega jekla v LRK med letoma 2022 in 2024 znižala (59). |
|
(159) |
Zato so bili kitajski proizvajalci jekla prisiljeni izvažati svojo presežno proizvodnjo po nizkih cenah, ki so bile posledica presežne zmogljivosti (60). |
|
(160) |
Presežna zmogljivost na Kitajskem je dejansko povzročila porast izvoza in padec cen jekla po svetu ter tako destabilizirala svetovne trge jekla. Posledično se je število ukrepov, vključno s preiskavami trgovinske zaščite, proti kitajskemu uvozu jekla v zadnjih letih še naprej povečevalo (61). |
|
(161) |
Komisija je v zvezi s tem med preiskavo zbrala dokaze, zlasti z izpolnjenimi vprašalniki in preverjanji organov zadevnih držav. Ti dokazi so pokazali, da so se tudi zadevne države zavedale škodljivih učinkov kitajske presežne zmogljivosti in da so številne od njih sprejele ukrepe za preprečevanje teh učinkov, kot je pojasnjeno v ustreznih oddelkih. |
|
(162) |
Čeprav je analiza obsega uvoza in cen v vsaki zadevni državi vključena v ustrezne oddelke, je Komisija v tej fazi ugotovila, da so kitajske uvozne cene v zadevno državo zaradi vpliva presežne zmogljivosti na kitajske domače cene pomenile eksternalizacijo take kitajske presežne zmogljivosti. |
|
(163) |
Natančneje, Komisija je v svoji protidampinški preiskavi o uvozu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom, med drugim, iz LRK (62) sklenila, da so na domače prodajne cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v LRK vplivala znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe (63). |
|
(164) |
Ta sklep je temeljil tudi na tem, da „trg hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla [v LRK] v veliki meri oskrbujejo družbe, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali nadzorom politik ali po navodilih organov LRK“ (64). |
|
(165) |
Kar zadeva cene na trgih zadevnih držav, ki naj bi bile znižane zaradi pritiska kitajskih cen, na katere je vplivala presežna zmogljivost, je pritožnik pojasnil, da naj bi bile umetno nizke, ker raven kitajskih uvoznih cen ne temelji na tržnih vidikih. Po navedbah pritožnika lahko družbe, ker so tako močno subvencionirane, več let kopičijo izgube in ne zmanjšajo zmogljivosti. |
|
(166) |
Komisija je v ustreznih oddelkih v nadaljevanju za vsako zadevno državo sprejela sklep v zvezi s tem, in sicer glede na zadevni uvoz iz LRK in njegovo raven cen. |
3.1.5 Posledica kitajske presežne zmogljivosti za dobiček
|
(167) |
Pritožnik je pojasnil, da umetno nizke cene pomenijo nižji dobiček. V zvezi s tem je predložil dokaze o poslabšanju dobičkonosnosti kitajskih proizvajalcev jekla v letu 2024 (65) in o dejstvu, da so bile domače cene jekla in kitajske izvozne cene nižje od stroškov proizvodnje (66). |
|
(168) |
Zaradi vstopa kitajskega uvoza, na katerega vpliva presežna zmogljivost, naj bi se po navedbah pritožnika cene na trgih zadevnih držav znižale, domači proizvajalci jekla pa naj ne bi mogli več prodajati enakih količin, s čimer bi se zmanjšala izkoriščenost zmogljivosti. Posledično fiksni stroški skokovito narastejo, kar še dodatno zmanjša dobiček. Nazadnje domači proizvajalci ne bi mogli več vlagati ter bi postali manj inovativni in manj učinkoviti (67).. |
|
(169) |
Skratka, pritožnik je navedel, da so domači proizvajalci jekla zunaj LRK dosegli nižji dobiček od dobička, ki bi ga dosegli, če se kitajska presežna zmogljivost ne bi tako povečala (68). Pritožnik je predložil tudi podatke o dobičkonosnosti proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v zadevnih državah. Ugotovitve preiskave v zvezi s tem so predstavljene v ustreznih oddelkih v nadaljevanju. |
|
(170) |
Komisija je v ustreznih oddelkih v nadaljevanju za vsako zadevno državo sprejela sklep v zvezi s tem, in sicer glede na zadevni uvoz iz LRK in njegovo raven cen. |
3.2 Indija
3.2.1 Posebne razmere na trgu zaradi učinka izrivanja, ki ga povzroča kitajski uvoz
|
(171) |
Da bi Komisija ocenila obstoj posebnih razmer na indijskem trgu zaradi učinka izrivanja, ki ga povzroča kitajski uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, je najprej analizirala stopnjo prodora kitajskega uvoza na indijski domači trg hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v smislu obsega. |
|
(172) |
Komisija je obseg kitajskega uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla primerjala s potrošnjo v Indiji. Oprla se je na podatke o proizvodnji, uvozu in izvozu, ki jih je indijska vlada predložila v okviru izpolnjenega vprašalnika in ki jih je Komisija preverila na kraju samem. Komisija je potrošnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Indiji ocenila kot skupno proizvodnjo, povečano za uvoz in zmanjšano za izvoz. Preglednica 1 Potrošnja v Indiji
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(173) |
Med letom 2022 in obdobjem preiskave se je tržni delež kitajskega uvoza povečal z 0,10 % na 0,25 %. Na tej podlagi je Komisija menila, da je bil obseg kitajskega uvoza v Indijo zanemarljiv v primerjavi s potrošnjo in premajhen, da bi povzročil učinek izrivanja. |
|
(174) |
Komisija je zato sklenila, da na indijski domači trg niso vplivale posebne razmere na trgu, ki bi bile posledica kitajskega uvoza zaradi presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju v LRK. |
|
(175) |
Po dokončnem razkritju je združenje EUROFER od Komisije zahtevalo, naj ponovno preuči svoje ugotovitve, povzete v uvodnih izjavah 171 do 174. Komisija je ugotovila, da združenje EUROFER ni predložilo nobenih novih informacij ali dokazov, ki bi spremenili oceno Komisije. Zato je Komisija trditev zavrnila ter potrdila ugotovitve in sklepe iz uvodnih izjav 171 do 174. |
3.2.2 Posebne razmere na trgu zaradi ukrepov v zvezi z vhodnimi materiali
3.2.2.1
|
(176) |
Pritožnik je trdil, da na indijskem trgu jekla obstajajo posebne razmere v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Trditve so se nanašale na:
|
|
(177) |
Komisija je preiskala trditve iz pritožbe in pripombe, ki jih je ob začetku prejela od družbe JSW, edinega vzorčenega indijskega proizvajalca izvoznika, ki so bile povzete v uvodnih izjavah 58 do 66. Komisija je ocenila tudi izpolnjena vprašalnika, ki sta ju predložili indijska vlada in družba JSW ter sta bila preverjena na kraju samem, kot je navedeno v uvodni izjavi 103. |
|
(178) |
Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, preveritvenih obiskov in prejetih stališč je Komisija zavrnila trditve v pritožbi o obstoju posebnih razmer na trgu v zvezi s premogom, odpadnim jeklom in vertikalno integracijo indijskih proizvajalcev jekla, ker v dokumentaciji ni bilo dovolj elementov, ki bi potrjevali te trditve v okviru te preiskave. Nasprotno pa je Komisija preiskala, ali so trditve v pritožbi v zvezi z železovo rudo, vključno z rudarjenjem za lastne potrebe, utemeljene in ali so zaradi tega obstajale posebne razmere na trgu, ki so vplivale na domače cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. |
3.2.2.2
3.2.2.2.1 Uvod
|
(179) |
Komisija je v tej preiskavi ugotovila, da so bili vroče valjani ploščati izdelki iz jekla glavni vhodni material za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, za proizvodnjo katerih je potrebna železova ruda. Komisija je ugotovila tudi, da so bili hladno valjani ploščati izdelki iz jekla, proizvedeni iz vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, zaradi vertikalno integriranega proizvodnega procesa družbe JSW proizvedeni z uporabo železove rude. Železova ruda, uporabljena pri proizvodnji vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, je izvirala iz enega ali več od naslednjih treh virov: (i) železova ruda, kupljena na domačem trgu; (ii) železova ruda, ki jo je neposredno izkopal proizvajalec izvoznik, in (iii) uvožena železova ruda. |
|
(180) |
Komisija je ugotovila, da so naslednji ukrepi indijske vlade umetno zniževali ceno železove rude, pridobljene na domačem trgu za proizvodnjo zadevnega izdelka:
|
|
(181) |
Komisija je analizirala vsakega od teh ukrepov in njihov vpliv na ceno železove rude, uporabljene za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. |
3.2.2.2.2 Posredovanje indijske vlade na domačem indijskem trgu železove rude
|
(182) |
Komisija je preiskala vlogo indijske vlade na domačem trgu železove rude ter učinke zakonodaje in politik indijske vlade na dobavo in ceno železove rude. Komisija je ugotovila, da je bil eden od ciljev nacionalne politike jeklarstva iz leta 2017 (69), kot ga je uradno sporočila indijska vlada po njeni odobritvi (70), zagotoviti obsežno dobavo železove rude na domačem trgu v korist proizvodnje jekla nižje v verigi, ki je torej vključevala hladno valjane ploščate izdelke iz jekla. Komisija je analizirala, kako so te politike indijske vlade vplivale na oblikovanje cene železove rude za domačo prodajo na indijskem trgu ter kako so vplivale na strukturo domačega trga in dobavo železove rude proizvajalcem jekla. |
|
(183) |
Indijska vlada je pojasnila, kot je potrjeno s predpisi o koncesijah za minerale iz leta 2016 (71), da indijski urad za rudarstvo, ki je bil podrejen ministrstvu za rudarstvo, objavlja mesečne referenčne cene za več mineralov, vključno z vso prodajo železove rude, kar vključuje tisto, ki se uporablja za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Indijska vlada je dodala, da morajo družbe, ki prodajajo železovo rudo, indijskemu uradu za rudarstvo mesečno poročati o obsegu in vrednosti železove rude, prodane vsem svojim strankam. Indijski urad za rudarstvo je zbral vse podatke in objavil referenčno ceno, ki izhaja iz tehtanega povprečja vseh poročil o prodaji za vsako vrsto in razred železove rude za vsako zadevno regijo v Indiji. |
|
(184) |
Kar zadeva strukturo trga, sta dve podjetji v državni lasti, in sicer National Mineral Development Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba NMDC) in Odisha Mining Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba OMC), predstavljali znaten delež vse železove rude, prodane na indijskem trgu. Rudniki železove rude v Indiji so v lasti države, ki lahko nato gospodarskim subjektom podeli koncesijo za njihovo izkoriščanje. Komisija je preiskala, kako je potekalo določanje cen teh rudarskih pravic za različne družbe in ali je mehanizem zbiranja cen za vso prodajo prek indijskega urada za rudarstvo (72) vplival na domačo ceno železove rude. Indijska vlada je pojasnila, da je reforma zakona o razvoju in upravljanju rudnikov in mineralov (73) iz leta 2015 od države zahtevala, da pravice do izkoriščanja rudnikov železove rude podeli na dražbi. Indijska vlada je nadalje navedla, da sta družbi NMDC in OMC izkoriščali rudnike, ki niso bili predmet dražb, saj sta svoje rudarske pravice pridobili veliko pred izvedbo reforme iz leta 2015, in se zato imenujejo „obstoječi rudniki“. |
|
(185) |
Komisija je poskušala zbrati vse druge ustrezne informacije v zvezi z obstoječimi rudniki, vključno z njihovim lastništvom in upravljanjem, oblikovanjem cen ter pogoji njihovih rudarskih pravic. Indijska vlada je predložila samo zelo omejene informacije in zagotovila malo pojasnil o informacijah, ki jih je zahtevala Komisija. Zlasti pa indijska vlada kljub večkratnim zahtevam Komisije ni predložila poročil o stroških za družbi NMDC in OMC ter podrobnih informacij o plačilu, trajanju in pogojih za obstoječe rudnike ter posledično o vplivu njune prevlade na trgu na oblikovanje domačih cen. Komisija je 15. junija 2026 indijski vladi poslala dopis na podlagi člena 18(4) osnovne uredbe, v katerem je podrobno navedla vse manjkajoče informacije in namero, da se bo pri svoji odločitvi oprla na razpoložljiva dejstva. |
|
(186) |
Indijska vlada je odgovorila 25. junija 2026 in trdila, da je v celoti sodelovala v preiskavi. Poleg tega je indijska vlada zatrjevala, da bi morala Komisija, če je menila, da informacije niso zadostne, to obravnavati med preveritvenim obiskom. Nazadnje je indijska vlada predložila dodatne informacije o vprašanjih, izpostavljenih v dopisu Komisije. |
|
(187) |
Komisija se s tem ni strinjala in je menila, da informacije, ki jih je indijska vlada predložila pred dopisom iz člena 18(4), niso zadostovale za izvedbo njene ocene. Poleg tega je Komisija menila, da namen preveritvenega obiska ni bil pridobiti zahtevane informacije, ki niso bile predložene, temveč preveriti informacije, ki so bile dejansko predložene (74). Kar zadeva dodatne vsebinske informacije, ki jih je predložila indijska vlada in jih v celoti označila kot občutljive, Komisija ni menila, da so spremenile njeno oceno, in je sklenila, da bi morala indijska vlada oceniti ugotovitve Komisije po razkritju, da bi ugotovila, ali so njene pripombe ustrezne in uporabne. |
|
(188) |
V skladu s členom 18 osnovne uredbe se je morala Komisija zaradi nesodelovanja indijske vlade za oblikovanje sklepov o oblikovanju cen domače železove rude zateči k razpoložljivim dejstvom, in sicer v zvezi z oblikovanjem cen in pogoji za rudarske pravice v okviru sistema pred letom 2015, njihovimi stroški in cenami železove rude tudi v primerjavi s preostalimi akterji na trgu, ki niso obstoječi rudniki, vključno z lastno proizvodnjo železove rude družbe JSW. |
|
(189) |
Inštitut za študije industrijskega razvoja je 31. julija 2023 v okviru zagovorniške pobude indijske komisije za konkurenco objavil študijo o konkurenci v rudarskem sektorju s poudarkom na železovi rudi (75). Poročilo je potrdilo, da sta bila dva največja akterja (NMDC in OMC) v veliki meri tista, ki sta oblikovala ceno indijskega urada za rudarstvo, in da so se preostali akterji na trgu prilagajali cenam. Informacije, ki jih je predložila indijska vlada, so pokazale, da je bila večina rudnikov, ki sta jih upravljala ta dva akterja, obstoječih rudnikov. Poleg tega so morali obstoječi rudniki, ki so jih upravljala državna podjetja, kot sta družbi NMDC in OMC, plačati 150 % plačljive licenčnine, tj. 22,5 % cene indijskega urada za rudarstvo (150 % od 15 %). Komisija je ugotovila, da je bila ta stopnja znatno nižja od stopenj, ki jih je družba JSW plačevala za rudnike, ki so ji bili dodeljeni po letu 2015 na dražbi. Komisija je na podlagi teh virov ugotovila, da sta družbi NMDC in OMC ob upoštevanju znatnega tržnega deleža in nizkih cen, ki so jih ponujali obstoječi rudniki (predvsem zato, ker je indijska vlada podelila rudarske pravice, ki niso bile predmet dražbe, in ker so te družbe v lasti in upravljanju indijske vlade), oblikovali ceno indijskega urada za rudarstvo, druge družbe pa so morale to ceno upoštevati. Komisija je sklenila, da bi imeli ti dve družbi, če bi morali za pravico do izkoriščanja svojih obstoječih rudnikov konkurirati drugim gospodarskim subjektom na dražbi, znatno višje stroške in bi zato morali za ohranitev dobičkonosnosti prodajati po znatno višjih cenah. |
|
(190) |
Indijska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da so bili dokazi, ki jih je Komisija uporabila za navedbo, da sta bili družbi NMDC in OMC prevladujoča dobavitelja in s tem določevalca cen indijskega urada za rudarstvo, pomanjkljivi. Prvič, indijska vlada je trdila, da so bili podatki, uporabljeni v poročilu inštituta za študije industrijskega razvoja, iz obdobja dveh let pred obdobjem preiskave in da zato 65-odstotnega tržnega deleža, pripisanega družbama NMDC in OMC, ni bilo mogoče uporabiti. Drugič, indijska vlada je predložila podatke, označene kot občutljive, za katere je trdila, da dokazujejo, da je bil tržni delež družb NMDC in OMC znatno nižji od 65 %. Tretjič, indijska vlada je opozorila, da je bilo v poročilu inštituta za študije industrijskega razvoja navedeno, da je železova ruda dereguliran sektor in da vlada ni imela neposredne vloge pri določanju cen železove rude. |
|
(191) |
Komisija ni mogla preveriti nekaterih občutljivih podatkov, ki jih je predložila indijska vlada, saj niso vsebovali dovolj podrobnih informacij, zlasti ne razčlenitve, iz katere bi bilo razvidno, katere družbe so bile uvrščene v skupino za lastne potrebe in katere v skupino, ki ni za lastne potrebe. Vsekakor bi Komisija skupni delež v višini približno 45–50 % še vedno štela za znatnega. Še pomembneje je, da je Komisija menila, da tržni delež ni bil edini parameter za ugotovitev, da sta družbi NMDC in OMC določali cene. V tej preiskavi je bila stroškovna prednost, ki sta jo imeli družbi NMDC in OMC, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 193, prav tako ključni element, ki jima je omogočil določanje cen železove rude. Poleg tega je Komisija v uvodni izjavi 193 pojasnila, da so bili nekateri domači dobavitelji spodbujeni k ohranjanju nizkih cen indijskega urada za rudarstvo, da bi znižali znesek plačanih davkov. Komisija je poleg tega ugotovila, da je v izjavi iz poročila inštituta za študije industrijskega razvoja, ki jo je navedla indijska vlada, navedeno, da vlada ni imela „neposredne“ vloge pri določanju cen železove rude, kar pa ne pomeni, da vlada ni imela posredne vloge prek mehanizma, ki ga je vzpostavila za obstoječe rudnike in rudnike, dodeljene na dražbi. V zvezi s tem je Komisija v uvodni izjavi 198 po analizi iz uvodnih izjav 182 do 197 sklenila, da je vlada dejansko posegala v cene železove rude. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(192) |
Indijska vlada je po dokončnem razkritju predložila informacije, označene kot občutljive, in trdila, da pogoji zakupa obstoječih rudnikov niso privedli do prodajnih cen, nižjih od tržnih. |
|
(193) |
Komisija je ugotovila, da so informacije, ki so bile na voljo v dokumentaciji in so bile občutljive narave, pokazale, kot je navedeno v uvodni izjavi 189, da so obstoječi rudniki plačevali znatno nižje licenčnine kot družba JSW za rudnike, ki so ji bili dodeljeni po letu 2015 na dražbi. Zato je Komisija to trditev zavrnila. Komisija je te ugotovitve potrdila na podlagi dodatnih elementov iz dokumentacije. Prvič, podatki, ki jih je predložila družba JSW in jih je Komisija preverila, potrjujejo ugotovitev, da so bile cene indijskega urada za rudarstvo umetno nizke. Zaradi zaupnosti je bilo razlogovanje Komisije razkrito posebej družbi JSW. Drugič, ker so bile dajatve, kot so koncesijske pravice in licenčnine, vezane na ceno indijskega urada za rudarstvo, je mehanizem oblikovanja cen vseboval neločljivo spodbudo za vse domače dobavitelje železove rude, da svoje cene uskladijo s ceno indijskega urada za rudarstvo (in s tem s ceno obstoječih rudnikov), da bi zmanjšali znesek, plačan za dajatve, kot so licenčnine in koncesijske pravice, ter tako ohranili ceno domače železove rude umetno nizko. |
|
(194) |
Poleg tega je nadzornik in generalni revizor Indije pri vladi zvezne države Odisha, ki je indijski javni organ, po reviziji (76) leta 2024 indijski vladi priporočil, naj preišče poročanje zakupnikov o nizkih cenah franko rudnik, da bi ugotovila, ali je bilo to storjeno namerno z namenom znižanja povprečne prodajne cene ter posledično plačljive licenčnine in premije. |
|
(195) |
Indijska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da poročilo iz leta 2024 iz uvodne izjave 194 ne dokazuje določanja prenizkih cen. Prvič, poročilo je bilo omejeno na šest revidiranih zakupnikov. Drugič, tudi če bi zakupniki sporočili prenizke cene, to ne bi dokazovalo, da je bila cena indijskega urada za rudarstvo prenizka. Tretjič, poročilo je zajemalo obdobje 2020–2022 in zato ni bilo pomembno za obdobje preiskave. Četrtič, indijska vlada je trdila, da je vlada od takrat sprejela ukrepe za preprečevanje napačnega poročanja. |
|
(196) |
Komisija je ugotovila, da so v dokumentaciji dodatni občutljivi dokazi v zvezi z interesom akterjev na trgu za ohranjanje nizke cene indijskega urada za rudarstvo. Kar zadeva poročilo, se je po eni strani z njim potrdil razlog, zakaj so imele družbe interes za ohranjanje nizkih cen indijskega urada za rudarstvo, po drugi strani pa so bili v njem navedeni konkretni primeri te prakse. Ker se delovanje cenovnega mehanizma indijskega urada za rudarstvo in njegova vloga indeksa za plačilo davkov nista spremenila, se Komisiji ni zdelo pomembno, da so se primeri zgodili pred obdobjem preiskave. Komisija je ugotovila tudi, da indijska vlada ni predložila dokazov o dejanskih spremembah, ki jih je uvedla za zmanjšanje prakse nezadostnega poročanja, ali ocene, da so bile spremembe učinkovite. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(197) |
Nazadnje je Komisija ugotovila dva dodatna kazalnika, ki sta pokazala, da so politike indijske vlade izpolnjevale svoj cilj, in sicer zagotoviti domačo razpoložljivost železove rude za proizvodnjo jekla, vključno s hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla. Prvič, uvožene količine so bile zanemarljive. Drugič, čeprav je Indija četrta največja proizvajalka železove rude na svetu, so bile izvožene količine zelo majhne v primerjavi z obsegom proizvodnje. |
|
(198) |
Na podlagi vseh teh informacij in ob upoštevanju drugih ukrepov indijske vlade v zvezi z železovo rudo, podrobno opisanih v tem oddelku, je Komisija zato sklenila, da: (i) je posredovanje indijske vlade na domačem trgu železove rude ustvarilo strukturo, v kateri so bili obstoječi rudniki v državni lasti prevladujoči dobavitelji in s tem določevalci cen; (ii) so ti obstoječi rudniki svoje rudarske pravice pridobili pred reformo iz leta 2015, zaradi nesodelovanja indijske vlade pa je bilo ob upoštevanju njihovega državnega lastništva in dejstva, da takrat ni bilo dražb, mogoče sklepati, da so jim bile njihove rudarske pravice podeljene pod zelo ugodnimi netržnimi pogoji, kar jim je omogočilo, da so ceno železove rude določili na veliko nižji ravni kot njihovi konkurenti in ne po pošteni tržni vrednosti; (iii) je mehanizem cene indijskega urada za rudarstvo, ki ga izvaja indijska vlada in se uporablja kot indeks za nekatere pristojbine in davke, privedel do umetno nizke cene za vse vrste in kakovosti železove rude, vključno z železovo rudo, dobavljeno družbi JSW za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. |
3.2.2.2.3 Zaprti trg železove rude pri proizvodnji jekla
|
(199) |
Družba JSW je imela od indijske vlade pravice do izkoriščanja nekaterih rudnikov železove rude. Zaradi zaupnosti so bile dodatne podrobnosti razkrite posebej družbi JSW. |
|
(200) |
Komisija je preiskala, ali so bili pogoji in oblikovanje cen za rudnike, ki jih je družba JSW uporabljala za lastne potrebe za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, izkrivljeni zaradi politik indijske vlade. Komisija je ugotovila, da je bila z reformo rudarskega zakona iz leta 2015 iz uvodne izjave 184 uvedena zahteva, da morajo vlade zveznih držav rudarske pravice za minerale, vključno z železovo rudo, dodeliti na dražbi. V skladu s predpisom 6 predpisov o mineralih (dražba) iz leta 2015 (77) morajo vlagatelji izpolnjevati zahteve iz oddelka 5 zakona o rudnikih in mineralih (78), v katerem je navedeno, da vlada zvezne države ne sme podeliti koncesije za minerale, razen če je oseba indijski državljan ali družba. Zato Komisija zaradi izključitve tujih družb iz postopka zbiranja ponudb ni menila, da je bil postopek zbiranja ponudb resnično odprt, saj je bil omejen na majhno število potencialnih akterjev na domačem trgu in je izključeval vse tuje gospodarske subjekte na področju železove rude, ki bi lahko predložili konkurenčnejše ponudbe kot domači gospodarski subjekti. |
|
(201) |
Indijska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni dokazala, da je izključitev neindijskih ponudnikov iz koncesij povzročila izkrivljanje prodaje železove rude za lastne potrebe. |
|
(202) |
Komisija je menila, da se je z zmanjšanjem nabora upravičenih ponudnikov dejansko zmanjšala konkurenca in je bila zato onemogočena možnost prejemanja višjih ponudb neindijskih udeležencev, česar indijska vlada ni izpodbijala. Komisija je to štela za izkrivljanje in menila, da so špekulacije o tem, kakšne bi bile cene, če bi bilo neindijskim ponudnikom dovoljeno sodelovati, nepomembne. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(203) |
Poleg tega je Komisija analizirala pogoje oblikovanja cen rudarskih pravic, podeljenih družbi JSW. Ker sta ponudbena stopnja za rudarske pravice in posledično dejanska cena za rudarske pravice vezani na ceno indijskega urada za rudarstvo, raven cene indijskega urada za rudarstvo neposredno vpliva na posledične licenčnine, plačane za izkopano železovo rudo. Zato so izkrivljanja, ki izhajajo iz posredovanja indijske vlade na domačem trgu železove rude, podrobno opisanega v oddelku 3.2.2.2.2, neposredno vplivala tudi na oblikovanje cen rudarskih pravic družbe JSW za železovo rudo. Na tej podlagi je Komisija sklenila, da je bila izkrivljena tudi cena železove rude, ki jo je izkopala družba JSW. |
|
(204) |
Na podlagi zakonodajnih omejitev za podeljevanje rudarskih pravic v skladu z zakonom o rudnikih in mineralih iz uvodne izjave 200 ter na podlagi povezave med licenčninami in koncesijskimi pravicami, podeljenimi družbi JSW, z izkrivljenim oblikovanjem cene indijskega urada za rudarstvo, je Komisija sklenila, da so izkrivljanja na indijskem trgu vplivala tudi na železovo rudo, ki jo je družba JSW pridobivala za lastne potrebe. |
3.2.2.2.4 Izvozni davek na železovo rudo z vsebnostjo železa nad 58 %
|
(205) |
Poleg izkrivljanj v zvezi z oblikovanjem cen in rudarjenjem za lastne potrebe, ki so veljala za vse razrede železove rude, ki jih je uporabljala družba JSW, je indijska vlada vsaj od leta 2012 in vključno z obdobjem preiskave uporabljala izvozni davek na železovo rudo z vsebnostjo železa nad 58 %. Zaradi zaupnosti so bile dodatne podrobnosti o uporabi tega razreda s strani sodelujočega proizvajalca izvoznika razkrite posebej družbi JSW. |
|
(206) |
V obdobju preiskave je ukrep veljal v skladu z uradnim obvestilom št. 58/2022 – Carina (79) za železovo rudo z vsebnostjo železa nad 58 %. Komisija je ta ukrep že ocenila v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov iz leta 2022 v zvezi z uvozom cevi iz nodularnega litega železa iz Indije (80), pri čemer je v uvodni izjavi 147 sklenila, da se je z ukrepom domačim rudarskim družbam za železovo rudo zaupalo ali naročilo, naj železovo rudo prodajajo lokalno po nizki ceni. Komisija je sklenila tudi, da je ukrep dosegel želeni učinek politike, da se domača cena železove rude zniža na umetno nizko raven v korist industrije nižje v verigi, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka, s čimer je bil izkrivljen domači trg železove rude v Indiji. Komisija je v navedenih sklepih upoštevala številne dokaze, vključno s pripravljalnimi deli ustrezne zakonodaje in predpisov, proaktivnim spremljanjem izvajanja ukrepa s strani indijske vlade za zagotovitev izpolnitve predvidenega cilja politike ter jasnimi gospodarskimi učinki, ki jih je povzročila ta omejitev in so privedli do jasnega znižanja domačih cen ob uvedbi izvoznega davka, pri čemer je to znižanje odražalo tudi višino samega davka. |
|
(207) |
Indijska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da se je izvozni davek uporabljal le za železovo rudo z vsebnostjo železa nad 58 %, ki je eden od sedmih razredov, ki se spremljajo v okviru sistema določanja cen indijskega urada za rudarstvo, in da Komisija ni imela informacij o razredih železove rude, ki jih je nabavljala družba JSW. Indijska vlada je nadalje trdila, da je ugotovitev Komisije, da je bil z ukrepom dosežen želeni učinek politike, ustrezala prejšnji preiskavi v zvezi z drugim izdelkom in drugim obdobjem preiskave ter da je zato ni bilo mogoče uporabiti. Indijska vlada je nadalje trdila, da je bil znaten obseg izvoza, zabeležen v obdobju preiskave, v nasprotju z ugotovitvami Komisije. |
|
(208) |
Komisija je ugotovila, da so za izvedbo analize občutljive informacije v dokumentaciji vključevale dovolj podrobne podatke o razredih železove rude, ki jih je nabavljala družba JSW. Komisija je menila tudi, da ugotovitev ostaja veljavna, ker se je nanašala na isti izvozni davek v zvezi z istim razredom železove rude, ki se od prejšnje preiskave ni spremenil. Kar zadeva obseg izvoza, je Komisija menila, da je ta trditev nepomembna, saj je izvozni davek po naravi omejitev izvoza. Kot je navedeno v uvodni izjavi 197, je bil v vsakem primeru skupni obseg izvoza železove rude zelo majhen v primerjavi z ravnjo proizvodnje, pri čemer je treba opozoriti, da je bila Indija, kot je navedeno na strani xi poročila inštituta za študije industrijskega razvoja, med največjimi proizvajalci železove rude na svetu. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
3.2.2.2.5 Omejitve prevoza železove rude, namenjene za izvoz
|
(209) |
Indijska vlada je leta 2021 sprejela tako imenovano politiko za železovo rudo iz leta 2021 (81). Navedeni cilj ukrepa je bil spodbujati domačo proizvodnjo jekla, kot je navedeno v prvem odstavku uvoda. V ta namen so bile v politiki določene štiri kategorije strank, razvrščene glede na prednost pri dodelitvi vagonov za prevoz železove rude. Stranke, ki so vključevale izvoz železove rude, so bile uvrščene v četrto kategorijo strank, tj. kategorijo z najnižjo prednostjo. Ta ukrep je ustvaril jasno pristranskost v korist domače dobave železove rude v skladu s krovnimi politikami indijske vlade, da se domačim proizvajalcem nižje v verigi zagotovi obsežna dobava železove rude po nizkih cenah. Proizvajalci železove rude, ki želijo izvažati železovo rudo, se zaradi tega ukrepa soočajo z dodatno oviro, če bi želeli železovo rudo izvažati namesto da bi jo dobavljali na domačem trgu. To potrjuje tudi zelo nizka raven izvoza železove rude iz Indije. V poročilu, ki ga je januarja 2026 objavilo indijsko ministrstvo za pristanišča, pomorski promet in plovne poti (82), je bila ta omejitev označena kot prva težava, ki jo je treba odpraviti za povečanje prometa z železovo rudo. Poročilo je v preglednici 18 pozvalo k odpravi primanjkljaja vagonov za odvoz železove rude iz rudnikov v pristanišča v okviru dodelitve kategorije D s strani ministrstva za železnice. V poročilu je bilo sklenjeno, da ta omejitev povzroča preostalo in negotovo dodeljevanje vagonov, zlasti v obdobjih velikega povpraševanja po blagu z višjo prednostjo, kar povzroča sistemske zamude pri razporejanju vagonov za odvoz železove rude v pristanišča. V poročilu je kot primer navedeno pristanišče Paradip, ki ima zmogljivost pretovarjanja 18 vagonov železove rude na dan, vendar je dobava vagonov v poslovnem letu 2022–2023 v povprečju znašala le 3,83 vagona/dan, v poslovnem letu 2023–2024 pa 4,09 vagona/dan. |
|
(210) |
Komisija je ta ukrep ocenila tudi v preiskavi v zvezi s cevmi iz nodularnega litega železa in v uvodni izjavi 151 navedla, da domačemu prevozu železove rude daje prednost pred prevozom železove rude za izvoz. Komisija je ugotovila tudi, da je bil namen politike spodbujati domačo proizvodnjo jekla. Komisija je zato menila, da politika predstavlja ukrep v korist domače jeklarske industrije, kar kaže na njen cilj znižanja cene železove rude. |
|
(211) |
Indijska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da ukrep ni urejal cen in da dodelitev manjše prednosti izvoznemu blagu ni dokazovala, da so bile domače cene železove rude izkrivljene. Indijska vlada je dodala, da Komisija ni dokazala vzročne zveze med ukrepi in preiskovanimi proizvajalci. Indijska vlada je nadalje trdila, da je statistika, na katero se je sklicevala Komisija, nakazovala omejitev, ki je bila omejena na določeno pristanišče in ni služila za dokazovanje vzročne zveze s preiskovanim proizvajalcem izvoznikom. |
|
(212) |
Komisija je menila, da je trditev, da ukrep ni neposredno urejal cen, nepomembna. Komisija je menila, da je ukrep, s katerim je imel prevoz domače železove rude prednost pred izvozom železove rude, pomenil omejitev izvoza, katere dejanski namen je bil dajati prednost domači jeklarski industriji, vključno s preiskovanim proizvajalcem izvoznikom. Poleg tega je Komisija v uvodnih izjavah 216 do 219 količinsko opredelila posledično korist vseh ukrepov iz uvodne izjave 180 za preiskovanega proizvajalca izvoznika. Komisija je ugotovila, da je bil cilj sporočenih statističnih podatkov zagotoviti konkreten primer, kako je ukrep dejansko oviral izvoz železove rude in je zato prispeval k izkrivljanju cen železove rude, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 213. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
3.2.2.2.6 Sklep
|
(213) |
Komisija je sklenila, da so vsi navedeni ukrepi, ki jih je izvedla indijska vlada, privedli do stabilne dobave železove rude po izkrivljenih cenah v korist domačih proizvajalcev jekla v Indiji. |
3.2.2.3
|
(214) |
Komisija je ocenila, ali so opredeljeni ukrepi iz oddelka 3.2.2.2, ki jih je sprejela indijska vlada in so privedli do umetno nizkih vhodnih stroškov železove rude za domače proizvajalce jekla, pomenili posebne razmere na trgu, ki so v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe vplivale na domače cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. V ta namen je Komisija preučila, kako so ti ukrepi vplivali na stroške proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Indiji. |
|
(215) |
Komisija je analizirala, ali so bile domače cene železove rude na indijskem trgu dejansko nižje od neizkrivljenih tržnih cen, na katere ta izkrivljanja niso vplivala. Analiza Komisije je temeljila na podatkih, zbranih od družbe JSW, saj je bila ta dejansko edini proizvajalec izvoznik izdelka v preiskavi in je predstavljala tudi znaten delež domače proizvodnje in prodaje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Komisija je preverila, ali so bile domače cene, ki jih je družba JSW plačala za nakup železove rude, uporabljene pri proizvodnji hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, v skladu z ustreznimi objavljenimi cenami indijskega urada za rudarstvo. Ker je cenovni mehanizem indijskega urada za rudarstvo zagotovil, da so bile vse domače prodajne cene železove rude znatno usklajene s to ceno, vključno z nakupi družbe JSW, se je Komisija pri podrobni analizi cen osredotočila na podatke družbe JSW. |
|
(216) |
Da bi preverila vpliv izkrivljanj, ki so jih povzročili ukrepi indijske vlade, na domače cene železove rude, je Komisija upoštevala referenčno vrednost, ki bi se lahko uporabila za prikaz neizkrivljenih cen železove rude v običajnih tržnih razmerah na domačem trgu. Komisija je izvedla oceno za družbo JSW. |
|
(217) |
Stroški železove rude za družbo JSW so tehtani stroški ustreznih treh virov železove rude iz uvodne izjave 179. Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 182 do 198, je Komisija menila, da so navedena izkrivljanja vplivala na vse domače cene železove rude, zato ni bilo ustreznih neizkrivljenih domačih cen za primerjavo učinka politik indijske vlade, saj so štirje glavni viri izkrivljanj vplivali na vso železovo rudo, prodano na domačem trgu. Zato je morala Komisija domače cene železove rude, ki jih je plačala družba JSW, in cene indijskega urada za rudarstvo primerjati z referenčno vrednostjo, ki je čim bolj reprezentativna in podobna sicer neizkrivljeni domači ceni. Ker je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 199 do 204, sklenila tudi, da je bila železova ruda, pridobljena za lastne potrebe, izkrivljena, je morala stroške železove rude, pridobljene za lastne potrebe, primerjati z isto reprezentativno referenčno vrednostjo. |
|
(218) |
Glede na to je Komisija kot ustrezno referenčno vrednost upoštevala izvozno ceno indijske železove rude v vse namembne kraje. Glede na omejen izvoz železove rude zaradi vseh politik, ki jih je sprejela indijska vlada, se je Komisija oprla na izvozne cene železove rude z dvema različnima skupinama reprezentativne vsebnosti železa in referenčno ceno za vse druge razrede železove rude konstruirala na podlagi razlik v domači ceni posameznega razreda. Ta primerjava je pokazala znatno nižje domače cene železove rude in stroške železove rude, pridobljene za lastne potrebe, za ustrezne razrede v Indiji. Prilagojena cena železove rude, sestavljena iz tehtanih povprečij cen ali stroškov železa iz domačih virov, je bila prav tako znatno višja od neprilagojene cene železove rude. |
|
(219) |
Zaradi zaupnosti so bile dodatne podrobnosti o deležu virov železove rude v proizvodnji hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla razkrite posebej družbi JSW. Komisija je na podlagi prilagojenih stroškov železove rude in ob upoštevanju deleža stroškov železove rude v skupnih stroških proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla ocenila, da bi bili stroški hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla višji, če stroški železove rude ne bi bili umetno nizki, in da zato obstajajo posebne razmere na trgu, ki vplivajo na cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na domačem trgu, ki zadevajo družbo JSW. Pri tem sklepu je bila upoštevana tudi domača struktura trga hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, na katerem je nekaj prevladujočih proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla in zelo malo uvoza. Zato so morale nizke cene železove rude imeti takojšen neposreden učinek na znižanje domačih cen hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla za teh nekaj prevladujočih dobaviteljev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na trgu, kar potrjuje obstoj posebnih razmer na trgu v smislu člena 2(3) osnovne uredbe. |
|
(220) |
Indijska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni dokazala, zakaj je bila cena indijskega urada za rudarstvo nezanesljiva in zakaj ne bi mogla biti ustrezna referenčna cena. Indijska vlada je dodala, da Komisija ni dokazala, zakaj so bile razlike med ceno indijskega urada za rudarstvo in referenčno vrednostjo, ki jo je izbrala Komisija, posledica domačega izkrivljanja, saj je indijska vlada trdila, da bi lahko bile razlike posledica razlik med domačim in izvoznim trgom, saj so vključevale različne trge, prodajna mesta in konkurenčne pogoje. Poleg tega je indijska vlada trdila, da Komisija ni dokazala, da so ukrepi iz uvodne izjave 180 povzročili izkrivljanje cen, zato ni dokazala, da so imeli kumulativni učinek izkrivljanja domače cene železove rude. Indijska vlada je trdila tudi, da Komisija ni dokazala, da so koncentrirano tržno strukturo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla in majhen obseg uvoza povzročili navedeni ukrepi v zvezi z železovo rudo ali da so ti ukrepi povzročili nižje cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Indijska vlada je zaradi vseh teh razlogov sklenila, da Komisija ni imela zadostnih dokazov za ugotovitev posebnih razmer na trgu. |
|
(221) |
Komisija je opozorila, da je v uvodnih izjavah 182 do 198 dokazala, zakaj je bila cena indijskega urada za rudarstvo izkrivljena in zato nezanesljiva, v uvodni izjavi 218 pa je predlagala neizkrivljeno referenčno vrednost. Indijska vlada ni pojasnila, kako bi lahko domnevni dejavniki pojasnili razliko med ceno indijskega urada za rudarstvo in referenčno vrednostjo. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da bi se na konkurenčnih trgih, tj. neizkrivljenih trgih, domača cena in izvozna cena zbližali. Poleg tega je Komisija ugotovila, da indijska vlada ni predložila alternativnih referenčnih vrednosti namesto tiste, ki jo je predlagala Komisija. Komisija je iz razlogov iz uvodnih izjav 182 do 213 menila, da so ukrepi, opredeljeni v uvodni izjavi 180, izkrivljali domače cene železove rude, v uvodnih izjavah 218 do 219 pa je izkrivljanje tudi količinsko opredelila tako, da ga je primerjala z neizkrivljeno referenčno vrednostjo, pri čemer je ugotovila, da je bil dejanski znesek zaupen, vendar je bil razkrit preiskovanemu proizvajalcu izvozniku. Komisija je zato menila, da je predložila zadostne dokaze in trditve, ki upravičujejo obstoj posebnih razmer na trgu. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(222) |
Indijska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da dva elementa dokazujeta, da je domači trg železove rude tržno naravnan. Prvič, da je večina proizvodnje izvirala iz komercialnih rudnikov, ki niso za lastne potrebe, in drugič, da je iz računovodskih izkazov družb NMDC in OMC razvidno, da sta bili dobičkonosni. Indijska vlada je nadalje trdila, da Komisija v prejšnji preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla ni ugotovila nobenega izkrivljanja cen železove rude, ki bi privedlo do ugotovitve posebnih razmer na trgu, zato je trdila, da ni mogoče ugotoviti posebnih razmer na trgu za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla, ki so izdelki iz vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla nižje v verigi. Nazadnje je indijska vlada trdila, da bi morala Komisija za analizo cen železove rude uporabiti dejanske stroške nabave železove rude, ki jih je imela družba JSW. |
|
(223) |
Komisija je v uvodnih izjavah 182 do 204 pojasnila, kako sta bili družbi NMDC in OMC določevalca cene indijskega urada za rudarstvo. Komisija je menila, da elementa, ki ju je navedla indijska vlada, nista pomembna za izpodbijanje izkrivljanja. V zvezi s prvim elementom se je Komisija že v uvodni izjavi 182 sklicevala na tržne deleže. Komisija je v zvezi z drugim elementom menila, da dobičkonosnost ne preprečuje zmožnosti oblikovanja cen. Poleg tega je Komisija ugotovila, da ugotovitve v tej preiskavi izhajajo iz obsežnih podatkov in informacij, zbranih za namene te preiskave, in da se ji primerjava z ugotovitvami iz drugih preiskav ni zdela pomembna. Nazadnje, Komisija je že v uvodnih izjavah 218 do 219 pojasnila in količinsko opredelila izkrivljanje domačih cen železa ter v uvodnih izjavah 233 do 234 pojasnila, zakaj je morala prilagoditi normalno vrednost. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
3.2.2.3.1 Sklep
|
(224) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v Indiji obstajajo posebne razmere na trgu, ki vplivajo na domače cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. |
3.2.2.4
|
(225) |
Komisija je ocenila, ali bi bilo zaradi obstoja posebnih razmer na trgu mogoče izvesti ustrezno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno družbe JSW v smislu člena 2(3) osnovne uredbe. V ta namen je Komisija ocenila relativni učinek posebnih razmer na trgu na domačo prodajo in izvoz. |
|
(226) |
Komisija je ugotovila, da so se konkurenčni pogoji v Indiji in Uniji znatno razlikovali. |
|
(227) |
Kot je navedeno v preglednici 1, so na indijskem trgu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla z ocenjeno potrošnjo 21 178 934 ton prevladovali indijski proizvajalci, pri čemer je uvoz znašal le približno 2 %. Ta nizka raven uvoza je bila glede na informacije v dokumentaciji ugotovljena vsaj tri leta. Komisija je zato ugotovila, da je za indijski trg hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla značilna zanemarljiva raven uvoza. Na tem trgu imajo vsi indijski proizvajalci korist od obstoja posebnih razmer na trgu, kar umetno znižuje njihove stroške. Na tej podlagi je Komisija sklenila, da posebne razmere na trgu znatno vplivajo na domače cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. |
|
(228) |
Nasprotno pa je za trg hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji značilna mešanica proizvajalcev Unije in uvoza iz več držav, kot je navedeno v oddelkih 4.1, 4.4 in 5.2. Zato bi bil morebitni vpliv obstoja posebnih razmer na trgu na izvozno ceno v Unijo vsekakor znatno oslabljen zaradi obstoja vrste drugih dejavnikov, ki vodijo k oblikovanju takih izvoznih cen. Ti dejavniki med drugim vključujejo konkurenco proizvajalcev Unije, ki nimajo koristi od podobnih posebnih razmer na trgu pri dobavi železove rude, dejstvo, da je na trgu EU samo en indijski proizvajalec izvoznik in ne več indijskih družb, ali obstoj vseh drugih proizvajalcev izvoznikov iz držav v preiskavi in drugih držav. |
|
(229) |
Komisija je na podlagi vseh navedenih elementov sklenila, da so posebne razmere na trgu na domače cene vplivale drugače kot na izvozne cene. Zato posebne razmere na trgu niso omogočale ustrezne primerjave med domačimi indijskimi cenami in izvoznimi cenami v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. |
|
(230) |
Družba JSW in indijska vlada sta po dokončnem razkritju trdili, da Komisija ni dokazala, da so domnevne posebne razmere na trgu različno vplivale na domače in izvozne cene ter da zato ne bi omogočale ustrezne primerjave. Družba JSW je trdila, da je imela enake stroške proizvodnje ne glede na to, ali je bil zadevni izdelek prodan na domačem trgu ali izvožen. Poleg tega sta družba JSW in indijska vlada trdili, da Komisija ni dovolj pojasnila, kako so dejavniki iz uvodnih izjav 227 in 228 medsebojno povezani s posebnimi razmerami na trgu, da primerjava domačih in izvoznih cen ni bila mogoča. Indijska vlada je trdila tudi, da je ugotovitev Komisije temeljila na „nedokazani“ napovedi, da bodo izvozne cene znižane, in ne na utemeljeni ugotovitvi, ter da Komisija ni opredelila obsega domnevnega različnega učinka. Indijska vlada je nadalje trdila, da bi bil, če bi zadostovala generična razlika v strukturi trga, drugi del člena 2(3) osnovne uredbe izpolnjen samodejno, kar po mnenju indijske vlade ni zadostno. Poleg tega je družba JSW trdila, da je razlogovanje Komisije protislovno, saj bi morala manjša konkurenca na indijskem trgu privesti do višjih cen, večja konkurenca na trgu EU pa do nižjih cen, ne glede na strukturo stroškov. Družba JSW je dodala, da bi bila ta ugotovitev v skladu s stopnjo dampinga za družbo JSW brez prilagoditve zaradi posebnih razmer na trgu. |
|
(231) |
Komisija se ni strinjala, da ni dokazala, da so posebne razmere na trgu različno vplivale na domače in izvozne cene. Komisija je ugotovila, da je ne glede na to, ali so bili stroški proizvodnje enaki za izdelke, prodane na domačem trgu, ali za izvoz, v uvodnih izjavah 227 do 229 pojasnila, kako posebne razmere na trgu, ugotovljene v Indiji, niso omogočale ustrezne primerjave zaradi različnih relativnih prevladujočih konkurenčnih pogojev v Indiji in EU. V zvezi s tem je odbor v poročilu v zadevi DS529 menila, da so konkurenčni pogoji dejavnik, ki je različno vplival na domače in uvozne cene (83). |
|
(232) |
Konkretno, medtem ko so ugotovljene posebne razmere na trgu vplivale na oblikovanje cen v Indiji, ker so koristile domačim proizvajalcem in ker konkurence tujih proizvajalcev skoraj ni, so imele posebne razmere na trgu v Uniji zelo drugačen učinek (če sploh), saj so prevladujoči konkurenčni pogoji in posledično oblikovanje cen rezultat ponudbe proizvajalcev iz številnih držav, ki niso imeli koristi od takih ukrepov, s katerimi so nastale posebne razmere na trgu. Taki sklepi so temeljili na dejanskih okoliščinah, ugotovljenih v tej preiskavi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 227 in 228, družba JSW pa ni predložila nobenih dokazov o nasprotnem. Komisija je menila, da za ugotovitev na podlagi člena 2(3) osnovne uredbe zadostuje, da so ugotovljene posebne razmere na trgu vplivale na oblikovanje cen pri domači prodaji, medtem ko so glede na različne prevladujoče tržne razmere in s tem oblikovanje cen v EU povzročile drugačen učinek (če sploh), ki ni omogočal ustrezne primerjave domačih in izvoznih cen. Poleg tega Komisija trditev družbe JSW o razmerju med stopnjo konkurence in ravnjo cen v okviru primerjave med domačimi cenami in cenami EU ni štela za pomembno, saj se je nanašala le na cene v Indiji na eni strani in na cene v EU na drugi strani. Komisija je zato potrdila ugotovitve in sklepe iz uvodnih izjav 225 do 229. |
3.2.3 Normalna vrednost
|
(233) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah 179 do 229 v zvezi z obstojem posebnih razmer na trgu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Indiji, je Komisija ugotovila, da je to vplivalo na vso domačo prodajo družbe JSW, ker je sklop ukrepov, ki jih je izvajala indijska vlada, povzročil umetno nizke stroške železove rude, potrebne za celotno proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Komisija je zato konstruirala normalno vrednost na podlagi stroškov proizvodnje v državi porekla, povečanih za razumen znesek za prodajne, splošne in upravne stroške ter dobiček v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. |
|
(234) |
V skladu s členom 2(5) osnovne uredbe so bili pri konstruiranju normalne vrednosti uporabljeni vsi stroški, kot jih je evidentirala družba JSW, razen železove rude, pridobljene na domačem trgu. Komisija se je za te stroške železove rude oprla na reprezentativne neizkrivljene cene železove rude, kot je opisano v uvodnih izjavah 216 do 219. Kar zadeva PSU-stroške, je Komisija uporabila celotne preverjene PSU-stroške, kot jih je družba JSW sporočila za domačo prodajo zadevnega izdelka. Kar zadeva dobiček, je Komisija uporabila razumno stopnjo dobička, ki je temeljila na prodaji različnih vrst hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, ki jo je družba JSW opravila na svojem domačem trgu. |
|
(235) |
Družba JSW je po dokončnem razkritju trdila, da so odbori STO in pritožbeni organ ugotovili, da člen 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO ne dovoljuje prilagoditev stroškov, kakršno je izvedla Komisija. Poleg tega se družba JSW ni strinjala z metodo, ki jo je Komisija uporabila za določitev razumne stopnje dobička. Družba JSW je zlasti trdila, da bi morala Komisija, ker ni imela dokazov, da je družba JSW lahko zvišanje stroškov odrazila v svojih domačih cenah, dobiček izračunati na podlagi prodaje, ki bi bila v običajnem poteku trgovanja ob uporabi povečanih stroškov proizvodnje zaradi posebnih razmer na trgu, v skladu s prejšnjimi preiskavami, v katerih Komisija ni upoštevala stroškov proizvodnje na podlagi člena 2(5) osnovne uredbe. Nazadnje je družba JSW trdila, da Komisija pri količinski opredelitvi posebnih razmer na trgu ne bi smela uvesti popravka zaradi izvoznega davka, saj je to privedlo do konstruirane cene, ki ni skladna z mednarodno tržno ceno. |
|
(236) |
Komisija je ugotovila, da družba JSW ni pojasnila, zakaj metodologija, ki jo je uporabila Komisija, ni v skladu s pravom STO. Razlaga, ki jo očitno predlaga družba JSW, bi členu 2(3) osnovne uredbe in členu 2.2 protidampinškega sporazuma STO odvzela vsak pomen. Komisija opozarja, da je odbor v zadevi DS529 (84) izrecno priznal, da lahko posebne razmere na trgu izhajajo iz nizkocenovnih vhodnih materialov. Zato člena 2(5) osnovne uredbe (in člena 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO) ni mogoče razlagati tako, da bi bil preiskovalni organ prikrajšan za kakršno koli sredstvo za obravnavo takih posebnih razmer na trgu, ki temeljijo na stroških. Samoumevno je, da je treba v primerih posebnih razmer na trgu, ki temeljijo na stroških, nadomestiti stroške, na katere vplivajo posebne razmere na trgu. V zvezi s tem Komisija opozarja tudi, da je odbor v poročilu v zadevi DS529 (85), ki ga je omenila družba JSW, jasno navedel, da lahko obstajajo „utemeljeni razlogi“, ki niso izrecno navedeni v členu 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO in ki preiskovalnemu organu omogočajo, da ne uporabi stroškov iz evidenc, ki jih vodi proizvajalec izvoznik. Obstoj posebnih razmer na trgu, ki temeljijo na stroških, očitno predstavlja tak „utemeljeni razlog“. |
|
(237) |
Kar zadeva metodo za določitev razumnega dobička v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe zaradi obstoja posebnih razmer na trgu, je Komisija konstruirala normalno vrednost, kot je navedeno v uvodni izjavi 233, na podlagi stroškov proizvodnje v državi porekla, ki se jim prišteje razumen znesek za PSU-stroške in dobiček. Komisija je menila, da je določitev tega dobička na podlagi vseh transakcij, opravljenih v običajnem poteku trgovanja, z uporabo podatkov, ki jih je družba JSW predložila po vrstah izdelka, privedla do razumnega dobička, ki izpolnjuje vse zahteve iz člena 2(6). Družba JSW ni predložila nobenih dokazov o tem, zakaj taka metoda ne bi bila razumna, kot zahteva člen 2(6), točka (c), osnovne uredbe. Glede na to, da so ukrepi, analizirani v preiskavi, koristili celotni domači industriji hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Indiji, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 213, in glede na domačo strukturo indijskega trga hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, na katerem je nekaj prevladujočih proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla in zelo malo uvoza, je metoda, ki jo je uporabila Komisija, ustrezno privedla do dobička, ki ni presegal dobička, ki ga drugi izvozniki ali proizvajalci običajno ustvarijo pri prodaji izdelkov iste splošne kategorije na domačem trgu države porekla. |
|
(238) |
V zvezi s prilagoditvijo zaradi izvoznega davka je Komisija ugotovila, da je izvozni davek uporabila le za razrede železove rude z vsebnostjo železa nad 58 %. Komisija je ugotovila tudi, da družba JSW ni izpodbijala, da je za navedene razrede dejansko veljal tak izvozni davek. Tudi če bi torej obstajala razlika med indijsko železovo rudo razredov nad 58 % in železovo rudo s poreklom iz drugih držav, bi to morali povzročiti drugi razlogi in ne izvozni davek. |
3.2.4 Izvozna cena
|
(239) |
Vzorčeni proizvajalec izvoznik je izdelke izvažal v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. |
3.2.5 Primerjava
|
(240) |
Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) pobotali nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen. |
3.2.5.1
|
(241) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 234, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne. Komisija ni našla razlogov za kakršne koli prilagoditve normalne vrednosti, prav tako takih prilagoditev ni zahteval nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov |
3.2.5.2
|
(242) |
Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, druge uvozne dajatve, stroške prevoza, zavarovanje, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in dodatne stroške. |
|
(243) |
Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški pakiranja, bančni stroški, provizije in stroški kredita. |
3.2.6 Stopnje dampinga
|
(244) |
Komisija je za vzorčenega sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. Na podlagi tega dokončna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znaša 9,5 %. |
|
(245) |
Družba JSW je po dokončnem razkritju trdila, da bi bilo treba ceno CIF za prodajo, opravljeno prek nepovezanih trgovcev, zvišati, da bi se upoštevali dobiček in PSU-stroški navedenih družb. Družba JSW je dodala, da je Komisija ta pristop uporabila v prejšnjih preiskavah. |
|
(246) |
Komisija je ugotovila, da družba JSW ni predložila nobenih dokazov v zvezi s ceno CIF meja Unije, ki se uporablja za transakcije z nepovezanimi trgovci. Poleg tega je Komisija menila, da je vsaka preiskava odvisna od okoliščin posameznega primera ter da so ugotovitve in sklepi, sprejeti v tej preiskavi, temeljili na dejansko zbranih in preverjenih podatkih in informacijah. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(247) |
Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopnje, ugotovljene za vzorčenega proizvajalca izvoznika. Dokončna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 9,5 %. |
|
(248) |
Za vse druge proizvajalce izvoznike v Indiji je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata. |
|
(249) |
Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 100 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni sodelujoče vzorčene družbe. |
|
(250) |
Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:
|
3.3 Japonska
3.3.1 Povezane družbe in običajni tržni pogoji
|
(251) |
Ker ju je Komisija v preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla štela za povezani družbi, je družba Nippon Steel po sklepu o vzorčenju za namene te preiskave (86) trdila, da ni povezana s trgovcem Marubeni-Itochu Steel Inc. (v nadaljnjem besedilu: družba MISI), družbo, ki sodeluje pri domači prodaji in izvozu zadevnega izdelka, ki ga proizvaja družba Nippon Steel. V zvezi s tem je družba Nippon Steel opozorila na merila za opredelitev povezanih oseb iz člena 127(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (v nadaljnjem besedilu: izvedbeni akt carinskega zakonika Unije) (87) in predložila podrobnosti o poslovnih povezavah med družbama. Na podlagi tega je družba Nippon Steel trdila, da zgolj dejstvo, da ima družba Nippon Steel delnice v tretjem subjektu vzporedno z družbo MISI, ne zadostuje za sklep, da je družba MISI povezana z družbo Nippon Steel. V podporo temu je družba Nippon Steel opozorila, da Komisija v protisubvencijski preiskavi o novih baterijskih električnih vozilih za prevoz potnikov s poreklom iz LRK (88) skupine SAIC in družbe China FAW Corporation Limited ni obravnavala kot povezanih, čeprav sta imeli skupna podjetja z družbo Volkswagen, kot je razvidno iz priloge k dokončni uredbi v navedeni preiskavi (89), prav tako pa ni obravnavala kot povezanih tistih proizvajalcev, ki imajo skupna podjetja s proizvajalcem baterij CATL. |
|
(252) |
Komisija je na podlagi predloženih podrobnosti menila, da med družbama Nippon Steel in MISI obstaja razmerje, ki temelji na skupnem lastništvu tretjega subjekta, ki sta ga družbi skupaj nadzirali v skladu s členom 127(1), točka (g), izvedbenega akta carinskega zakonika Unije in ki je podlaga za njuno razmerje, v katerem pravno nastopata kot družbenika v skladu s členom 127(1), točka (b), istega izvedbenega akta. V zvezi s tem je Komisija uvodoma navedla, da je družba Nippon Steel v protidampinški preiskavi o nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkih iz jekla s poreklom iz Japonske sama na lastno pobudo razglasila družbo MISI kot povezani subjekt prav zaradi dejstva, da sta imeli družbi Nippon Steel in MISI skupaj v lasti skoraj 100 % delnic tega tretjega subjekta (90). Vsekakor je bilo na podlagi dokumentov, ki jih je družba Nippon Steel predložila v sedanji preiskavi, stanje enako v obdobju preiskave, saj sta bili družbi Nippon Steel in MISI pooblaščeni za imenovanje skoraj vseh direktorjev, vključno s predsednikom. Komisija je v zvezi s svojimi ugotovitvami v protisubvencijski preiskavi o baterijskih električnih vozilih iz LRK nadalje ugotovila, da je iz izvedbenega dela in Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2024/2754 razvidno, da sta imeli skupina SAIC in družba China FAW Corporation Limited različna skupna podjetja z družbo Volkswagen. Nasprotno pa gre v obravnavani zadevi za skupno lastništvo istega tretjega subjekta, ki ga družbi MISI in Nippon Steel nadzirata skupaj. Poleg tega je Komisija štela enega proizvajalca za povezanega z družbo CATL (91). Ne glede na to bi morala vsaka določitev razmerja med stranema temeljiti na dejstvih in okoliščinah posameznega primera. Zadeva v zvezi z baterijskimi električnimi vozili iz LRK se je nanašala na protisubvencijsko preiskavo s posebnimi dejstvi in okoliščinami, ki so bile upoštevane. Sedanja preiskava pa je po drugi strani protidampinška preiskava, ki zadeva drugo državo, gospodarsko stvarnost, drug izdelek/sektor ter različna dejstva in okoliščine. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(253) |
Poleg tega je družba Nippon Steel trdila, da z družbo MISI pravno ne nastopata kot družbenika zgolj zaradi deleža v tretjem subjektu, ker je Sodišče v zadevi Baltic Master (92) za to opredelitev zahtevalo izpolnitev nacionalnih določb o statusu družbenikov, družbi MISI in Nippon Steel pa v skladu z japonsko zakonodajo nista sklenili takega sporazuma (t. i. kumiai). |
|
(254) |
Vendar je Komisija ugotovila, da sta imeli družbi Nippon Steel in MISI skupaj neposredno v lasti skoraj 100 % delnic tretjega subjekta. Ne glede na pravno opredelitev povezanih družb na Japonskem po japonski zakonodaji se v skladu z navedenim členom 127 izvedbenega akta carinskega zakonika Unije, ki se običajno uporablja za ugotavljanje razmerja v preiskavah trgovinske zaščite v Uniji, ti strani štejeta za strani, ki v skladu s členom 127(1), točka (b), izvedbenega akta carinskega zakonika Unije, pravno nastopata kot družbenika, kot skupna lastnika tretjega podjetja v skladu z japonsko zakonodajo in sta zato povezani osebi. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(255) |
Poleg tega je družba Nippon Steel trdila, da ni bila v položaju, da bi družbi MISI določala omejitve ali usmeritve, ker je bila velikost skupnih subjektov majhna v primerjavi z družbama Nippon Steel in MISI. |
|
(256) |
Komisija je ugotovila, da v členu 127 izvedbenega akta carinskega zakonika Unije ni navedena nobena zahteva v zvezi z relativno velikostjo nadzorovanega tretjega subjekta v primerjavi s subjekti, ki ga nadzirajo. Razmerje je torej še vedno mogoče ugotoviti v skladu s členom 127(1), točka (g), izvedbenega akta carinskega zakonika Unije, tudi če je tretji subjekt manjši z vidika prihodkov in osebja. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(257) |
Vsekakor je družba Nippon Steel trdila, da bi morala Komisija, če bi se odločila vztrajati pri stališču, da je družba MISI povezana stran družbe Nippon Steel, priznati, da prodaja med družbama Nippon Steel in MISI poteka pod običajnimi tržnimi pogoji, ter prodajo tem subjektom obravnavati podobno kot prodajo družbe Nippon Steel nepovezanim stranem. V podporo temu je družba Nippon Steel predložila občutljive elemente v zvezi z okvirnimi sporazumi med družbo Nippon Steel in njenimi trgovci, postopkom prodaje ter nakupi zadevnega izdelka s strani družbe MISI. |
|
(258) |
Komisija je uvodoma priznala, da so si bili okvirni sporazumi s povezanimi subjekti, ki so ji bili predloženi, po vsebini in pogojih podobni. Vendar v nobenem od okvirnih sporazumov ni bilo opredeljeno, kako so določene končne cene, kako so plačane provizije ali druge podrobnosti, pomembne za določitev, da gre za transakcije pod običajnimi tržnimi pogoji. |
|
(259) |
Poleg tega so, kot je navedla družba v svojih pripombah in na podlagi preverjanj, pogajanja o cenah za prodajo končnim strankam, ki so vključevala povezane trgovce, v praksi potekala bodisi prek trgovca bodisi neposredno s stranko, kar pomeni, da je bil vpliv trgovca pri teh pogajanjih omejen na vlogo posrednika. Končna cena je bila zato določena predvsem s tem, da je končna stranka sprejela ponudbo družbe Nippon Steel, ali s tem, da je družba Nippon Steel sprejela nasprotno ponudbo končne stranke. Glede na omejen vpliv (če je sploh bil prisoten) povezanega trgovca na določanje cen se je cena med povezanimi subjekti štela za nezanesljivo. |
|
(260) |
Poleg tega Komisija ni izpodbijala dejstva, da je družba MISI prosto prodajala drugim nepovezanim proizvajalcem in kupovala od njih. Vendar je Komisija ugotovila, da je primerjava cen na enoto po dobaviteljih izdelka v preiskavi, prodanega družbi MISI v obdobju preiskave, ki jo je družba MISI sama navedla v izpolnjenem vprašalniku, pokazala, da je bila cena na enoto družbe Nippon Steel dejansko najnižja v primerjavi z drugimi japonskimi proizvajalci. |
|
(261) |
Nazadnje je Komisija vsekakor na podlagi vrste izdelka primerjala ceno na ravni FOB izvoza, namenjenega v Unijo, med družbama Nippon Steel in MISI ter med družbo Nippon Steel in njenim drugim povezanim izvoznim trgovcem Nippon Steel Trading Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba NST). Taka primerjava je pokazala, da sta bili cena med družbama Nippon Steel in MISI ter cena med družbama Nippon Steel in NST usklajeni (1,5-odstotna razlika). Tako je imela družba MISI koristi od enakih cen, kot so bile določene za povezanega trgovca NST, katerega razmerje z družbo Nippon Steel ni bilo izpodbijano. |
|
(262) |
Zato je Komisija zavrnila trditev, da je prodaja družbe Nippon Steel družbi MISI potekala pod običajnimi tržnimi pogoji. |
|
(263) |
Skratka, družba Nippon Steel je navedla, da bo družba MISI v podporo trditvam, povzetim zgoraj v tem oddelku, ločeno izpolnila ustrezne dele vprašalnika. Komisija je prejela izpolnjeni vprašalnik družbe MISI in njenega povezanega uvoznika v Uniji, Marubeni-Itochu Steel Europe GmbH (v nadaljnjem besedilu: družba MISEA). |
|
(264) |
Družba Nippon Steel se v pripombah k dokončnemu razkritju ponovno ni strinjala s sklepom Komisije, da je povezana z družbo MISI. Vendar ni predložila nobenih novih trditev ali dokazov. Komisija je zato trditev zavrnila. |
|
(265) |
Japonska vlada je navedla, da družba Nippon Steel, čeprav je res, da sta družbi Nippon Steel in MISI skupaj imeli v lasti delnice v tretjem subjektu, ki ni bil povezan z zadevnimi transakcijami v tej preiskavi, ni imela neposrednega ali posrednega nadzora nad družbo MISI. Zato po mnenju japonske vlade imetje manjšinskih deležev v tretjem subjektu, ki ni bil vključen v zadevne izvozne transakcije, ne more biti zadostna podlaga za ugotovitev, da sta družbi Nippon Steel in MISI povezani v smislu člena 2.3 protidampinškega sporazuma STO. |
|
(266) |
Komisija je priznala, da družba Nippon Steel ni imela neposrednega nadzora nad družbo MISI, saj je bilo njuno razmerje vzpostavljeno zaradi skupnega lastništva tretjega subjekta. Vendar je tako razmerje privedlo do povezanosti v smislu člena 2.3 protidampinškega sporazuma STO, saj je družba MISI v Unijo izvažala samo izdelek v preiskavi, ki ga je proizvedla družba Nippon Steel, in ne izdelka v preiskavi, ki ga je kupila od drugih japonskih proizvajalcev in ki so ga ti proizvedli. Ugotovitve preiskave so pokazale, da tako poslovno ravnanje ni izhajalo iz sporazuma med družbama Nippon Steel in MISI, temveč iz prostovoljne zaveze družbe MISI. Vendar je Komisija menila, da je taka zaveza, čeprav prostovoljna, nedvomno omejevala svobodo družbe pri določanju cen in oblikovanju strategije. Družba MISI je bila namreč za svojo prodajo izdelka v preiskavi v Uniji odvisna od enega samega dobavitelja. Te omejitve povzročajo pomanjkanje neodvisnega ravnanja družbe MISI. Poleg tega je preverjanje pokazalo, da je družba MISI z družbo Nippon Steel delila informacije o morebitnih strankah, ki potrebujejo izdelke družbe Nippon Steel, in o trgih, na katere bi se bila družba Nippon Steel pripravljena širiti. Družba MISI je tako družbi Nippon Steel zagotavljala storitev, ki je presegala običajno dejavnost trgovca v zvezi z nakupom in nadaljnjo prodajo. Komisija je zato zavrnila trditev, da razmerje med družbama Nippon Steel in MISI ni privedlo do povezanosti. |
|
(267) |
Poleg tega je japonska vlada trdila, da Komisija ni dokazala, da je razmerje med družbama Nippon Steel in MISI povzročilo nezanesljivost izvoznih transakcij za namene izračuna stopenj dampinga, saj tretji subjekt, s katerim je bilo vzpostavljeno razmerje, ni bil vključen v izvozne transakcije in je bila vloga družbe MISI v pogajanjih o cenah omejena. |
|
(268) |
Komisija je menila, da dejstvo, da tretji subjekt, s katerim je bilo vzpostavljeno razmerje med družbama MISI in Nippon Steel, ni bil vključen v izvozne transakcije v Unijo, ni pomembno. Razmerje je namreč lahko vzpostavljeno tudi prek družbe, ki ni vključena v izvoz izdelka v preiskavi v Unijo. Poleg tega tretji subjekt, s katerim je bilo vzpostavljeno razmerje, ni bil vključen v izvozne transakcije v Unijo, vendar je na podlagi poslovnega poročila vseeno predeloval in prodajal jeklo na Japonskem. Komisija je prav tako menila, da je omejena vloga družbe MISI v pogajanjih o cenah lahko kazalnik stopnje nadzora, ki ga je družba Nippon Steel ohranila nad končno ceno. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(269) |
Družba Nippon Steel je v pripombah v zvezi z dokončnim razkritjem ponovno navedla, da so njen poslovni odnos z družbo MISI in ustrezne transakcije potekali pod običajnimi tržnimi pogoji, pri čemer je trdila, da ugotovitve iz uvodnih izjav 259 do 261 niso v nasprotju s tem sklepom. Prvič, družba Nippon Steel je trdila, da so bili postopek prodaje in provizije, dodeljene trgovcem, enaki ne glede na to, ali je bil trgovec povezana ali nepovezana družba. Zlasti je trdila, da sta se družba Nippon Steel in končna stranka sistematično pogajali o končni ceni, preden se je pobotala nazaj, da bi se določila cena med družbo Nippon Steel in trgovcem. Drugič, v zvezi z dejstvom, da je družba MISI od družbe Nippon Steel kupovala po najnižji nakupni ceni v primerjavi z nakupno ceno drugih japonskih proizvajalcev, je družba Nippon Steel zatrjevala, da je tudi eden od njenih nepovezanih trgovcev kupoval od družbe Nippon Steel po najnižji nakupni ceni v primerjavi z nakupno ceno drugih japonskih proizvajalcev. Družba Nippon Steel je dodala, da je družba MISI od nejaponskih dobaviteljev kupovala po cenah, nižjih od nakupne cene pri družbi Nippon Steel. Tretjič, prodajna cena družbe Nippon Steel za družbo MISI se je za največ 0,15 % razlikovala od njene prodajne cene za enega od njenih nepovezanih trgovcev. |
|
(270) |
Komisija je ponovno preučila transakcije, ki jih je družba Nippon Steel sporočila v zvezi s svojo prodajo povezanim strankam (družbama NST in MISI) ter svojemu glavnemu nepovezanemu trgovcu. Prodajne cene za te stranke so bile dejansko v istem razponu. Ta analiza je bila opravljena po vrstah izdelka in je zagotovila zadostno ujemanje med vrstami izdelka, ki so jih nadalje prodali družbi MISI in NST ter glavni nepovezani trgovec. Komisija je zato sprejela trditev družbe Nippon Steel, da so bile te cene določene pod običajnimi tržnimi pogoji, in ustrezno popravila izračun dampinga za izvoz prek družbe MISI in prek družbe NST. |
3.3.2 Uporaba določb člena 18(1) osnovne uredbe
|
(271) |
Komisija je 19. decembra 2025 družbo Nippon Steel obvestila, da bo morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe v zvezi s povezanim proizvajalcem izdelka v preiskavi na Japonskem, tj. družbo Daido, ki je predložila ločen izpolnjen obrazec za vzorčenje, vendar ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Dejansko je imela družba Nippon Steel v lasti 5 % ali več delnic takega proizvajalca. |
|
(272) |
Družba je 28. decembra 2025 predložila svoje pripombe. V svojih pripombah ni zanikala, da je imela v lasti 5 % ali več delnic zadevnega proizvajalca. |
|
(273) |
Komisija je zato menila, da je bila prodaja med družbo NST, enim od povezanih trgovcev družbe Nippon Steel (v katerem je imela družba Nippon Steel prav tako v lasti 5 % ali več delnic), in zadevnim proizvajalcem povezana prodaja v skladu s členom 127(1), točka (d), izvedbenega akta carinskega zakonika Unije. Ker družba Daido ni predložila preverjenega izpolnjenega vprašalnika, iz katerega bi bila razvidna cena pri nadaljnji prodaji ali nadaljnji obdelavi te prodaje izdelka v preiskavi, je Komisija menila, da je cena povezane domače prodaje družbe NST družbi Daido povprečna cena 5 % najbolj dobičkonosne nepovezane domače prodaje družbe Nippon Steel in njenih povezanih družb za isto vrsto izdelka, prodanega družbi Daido. Delež 5 % je bil izračunan glede na obseg. Poleg tega je Komisija zaradi neobstoja izpolnjenega vprašalnika za analizo posebnih razmer na trgu v oddelku 3.3.3 upoštevala podatke o domači prodaji in izvozu ter cenah družbe Daido med letom 2022 in obdobjem preiskave, ki so bili na voljo na podlagi njenega izpolnjenega obrazca za vzorčenje. Pri tem je Komisija te podatke pripisala „skupini Nippon Steel“ in ne zgolj družbi Nippon Steel. |
|
(274) |
Komisija je 26. marca 2026 družbo Nippon Steel obvestila, da bo morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe v zvezi z (i) nepredložitvijo izpolnjenega vprašalnika s strani družbe A in družbe B, ki sta zadevni izdelek, ki ga je proizvedla družba Nippon Steel, kupili od družbe MISEA in za kateri je bilo med preverjanjem ugotovljeno, da sta hčerinski družbi družbe C, v kateri je imela družba MISI več kot 5-odstotni delež; in (ii) dejstvom, da trije trgovci, povezani z družbo Nippon Steel, niso v celoti razkrili vse domače nadaljnje prodaje zadevnega izdelka v obdobju preiskave: NST, Metal One Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba Metal One) in Sumitomo Corporation Global Metals Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba SCGM). |
|
(275) |
Družba Nippon Steel je 7. aprila 2026 predložila svoje pripombe. V zvezi s točko (i) je družba Nippon Steel najprej ponovila, da se ne strinja s tem, da je povezana z družbo MISI ali da njuno razmerje ni bilo v skladu z načelom običajnih tržnih pogojev. Poleg tega je družba Nippon Steel navedla, da tudi če bi bila povezana z družbo MISI, še vedno ne bi bila povezana z družbo A in družbo B, ker v njiju ni imela delnic in z njima ni poslovala v zvezi z zadevnim izdelkom. Dodala je tudi, da po njenem mnenju člen 127 izvedbenega akta carinskega zakonika Unije ne predvideva razmerij, ki bi presegala zgolj posredno verigo največ enega subjekta, in da bi obravnavanje družbe Nippon Steel kot povezane pomenilo odstopanje od pretekle prakse Komisije v protisubvencijski preiskavi o baterijskih električnih vozilih iz LRK (93). Poleg tega je družba Nippon Steel trdila, da glede na to, da je družba MISI delovala popolnoma neodvisno od družbe Nippon Steel in v skladu z načelom običajnih tržnih pogojev, družba Nippon Steel ni imela dostopa do zaupnih informacij družbe MISI, zato bi obveznost, da opredeli povezane družbe in od njih pridobi izpolnjeni vprašalnik iz Priloge I ali pa se sooči z uporabo člena 18, družbi Nippon Steel naložila nemogoče breme. Drugič, družba Nippon Steel je trdila, da bi bilo od družbe A in družbe B nekoristno in nesorazmerno zahtevati, naj izpolnita vprašalnik, saj zadevnega izdelka nista nadalje prodajali, temveč sta ga predelovali. Nazadnje, družba Nippon Steel je opozorila na dejstvo, da je bila cena za kontrolne številke izdelka, prodane družbi A, v okviru povprečne prodajne cene za nepovezane stranke za iste kontrolne številke izdelka, zato naj bi prodaja družbi A in družbi B potekala pod običajnimi tržnimi pogoji. |
|
(276) |
Komisija je ugotovila, da je družba MISEA zadevni izdelek, ki ga je proizvedla družba Nippon Steel, prodala družbi A in družbi B, katerih matična družba je bila družba C. Po drugi strani je imela družba MISI več kot 5-odstotni delež v družbi MISEA in družbi C. Med preverjanjem pri družbi MISI je bilo potrjeno, da so ta razmerja obstajala v obdobju preiskave in da je bila družba C v profilu družbe MISI za leto 2025 (94) navedena med njenimi čezmorskimi hčerinskimi družbami. To kaže, da sta bili družba MISEA in družba A na eni strani ter družba MISEA in družba B na drugi strani povezani, ker je imela v skladu s členom 127(1), točka (d), tretja oseba (tj. MISI) neposredno ali posredno v lasti 5 % ali več delnic obeh družb. V zvezi s tem ni pomembno, ali obstaja razmerje s samim proizvajalcem izvoznikom. V tem primeru je šlo za razmerje med prodajalcem, družbo MISI, in kupcema, družbo A in družbo B. Ni mogoče trditi, da takšno razmerje ni moglo vplivati na prodajno ceno, saj ni vključevalo samega proizvajalca izvoznika. Dejansko so bile cene cene med povezanimi stranmi v vsakem primeru izkrivljene zaradi razmerja. Opredelitev povezanih strani v členu 127 izvedbenega akta carinskega zakonika Unije se nanaša na „osebe“, člen 2(1) osnovne uredbe, ki za namene trgovinske zaščite vsebuje sklic na izvedbeni akt carinskega zakonika Unije, pa se v zvezi s tem nanaša na „stranke“ in ne na proizvajalce izvoznike. Komisija meni tudi, da člen 127(1), točka (d), ni omejen na verigo največ enega subjekta za ugotavljanje razmerja med stranmi. Prav navedba „posredno“ namreč omogoča vključitev deležev prek verige hčerinskih družb in preprečuje izogibanje določbi s korporativnimi strukturami na več ravneh hčerinskih družb, kot v tem primeru, v katerem ima družba MISI posredni delež v družbi A in družbi B prek družbe C. Domnevna pretekla praksa Komisije v protisubvencijski preiskavi o baterijskih električnih vozilih iz LRK ni bila dodatno utemeljena. Poleg tega je Komisija menila, da v obravnavanem primeru opredelitev teh povezanih družb in pridobitev njihovega izpolnjenega vprašalnika iz Priloge I za družbo Nippon Steel nista predstavljali nemogočega bremena, ker (a) je bila družba C v drugačni vlogi že vključena v prejšnji preiskavi o vroče valjanih ploščatih izdelkih iz jekla (95), v kateri je bila družba Nippon Steel vključena v vzorec, (b) je bil prevzem družbe C s strani družbe MISI javno dostopna informacija in (c) je Komisija družbo A in družbo B opredelila kot hčerinski družbi družbe C v okviru rutinskih pregledov med preverjanjem, kot je podrobno opisano v poročilu o misiji družbe MISI. Uporaba člena 18(1) v zvezi z družbo Nippon Steel je tako izhajala prav iz tega razmerja. Drugič, dejstvo, da povezana družba v Uniji ne izvaja nadaljnje prodaje, temveč predelavo, družbe ne izvzema iz obveznosti izpolnjevanja vprašalnika iz Priloge I. Nasprotno, stroški predelave postanejo pomembni pri določanju izvozne cene za Unijo na kateri koli razumni podlagi, kadar se izdelki ne prodajajo naprej v enakem stanju, kot so bili uvoženi, kot je določeno v členu 2(9) osnovne uredbe. V obravnavanem primeru Komisija take ocene ni mogla izvesti. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(277) |
Nazadnje je Komisija v zvezi s tem, ali je prodaja družbe MISEA družbi A potekala pod običajnimi tržnimi pogoji, ugotovila, da so bile cene, ki jih je družba Nippon Steel štela za cene franko tovarna, pridobljene tako, da so se od neto vrednosti računa odštela vsa nadomestila, ki jih je plačala družba MISEA. Vendar bi bilo treba pri primerjavi prodajnih cen primerjati cene na računih, zmanjšane za ustrezne stroške prevoza (da se upoštevajo razlike v dobavnih pogojih). Taka primerjava na ravni CIF meja EU (tj. cena CIF, zmanjšana za stroške prevoza v EU, da se upoštevajo razlike v dobavnih pogojih) je pokazala, da so bile cene družbe MISEA za družbo A v povprečju za 6 % nižje od cen družbe MISEA za nepovezane družbe. Komisija je zato menila, da prodaja družbe MISEA družbi A ni potekala pod običajnimi tržnimi pogoji. Kar zadeva prodajo družbe MISEA družbi B pod običajnimi tržnimi pogoji, je družba Nippon Steel sama priznala, da je ni mogla dokazati, saj kontrolna številka izdelka, prodana družbi B, ni bila prodana nobeni drugi stranki družbe MISEA v Uniji. Ker pa družba B ni sodelovala in je Komisija sklenila, da prodaja družbe MISEA družbi A ni potekala pod običajnimi tržnimi pogoji, ni bilo nobenih elementov za drugačen sklep glede prodaje družbi B. Komisija je zato zavrnila pripombe ter prodajo družbe MISEA družbi A in družbi B štela za povezano prodajo. Posledično je Komisija zaradi pomanjkanja informacij o ceni pri nadaljnji prodaji družbe A in družbe B ter o njunih morebitnih stroških predelave menila, da je cena pri nadaljnji prodaji družbe A in družbe B enaka ceni prodaje družbe MISEA nepovezanim strankam na podlagi vrste izdelka. Za družbo B, ki je od družbe MISEA kupila kontrolno številko izdelka, ki je ni kupila nobena druga stranka, je Komisija uporabila ceno prodaje družbe MISEA nepovezanim strankam za najbolj podobno kontrolno številko izdelka. |
|
(278) |
Vendar glede na sklep iz uvodne izjave 270, da so izvozne transakcije prek povezanega trgovca MISI potekale pod običajnimi tržnimi pogoji, to ni bilo več pomembno za izvozno ceno, uporabljeno pri izračunu dampinga. |
|
(279) |
V zvezi s točko (ii) o manjkajoči domači nadaljnji prodaji treh povezanih trgovcev se je družba Nippon Steel strinjala z oceno Komisije. |
|
(280) |
Zato je Komisija menila, da je cena te manjkajoče domače nadaljnje prodaje povprečna cena najdobičkonosnejše domače prodaje nepovezanim strankam družbe Nippon Steel in njenih povezanih družb, ki so na podlagi vrste izdelka predstavljale 5 % obsega, prodanega na domačem trgu. |
|
(281) |
Družba Nippon Steel je po dokončnem razkritju trdila, da so njeni povezani trgovci ravnali po svojih najboljših močeh in kljub tehničnim težavam predložili informacije. Zato po mnenju družbe Nippon Steel ni bilo pravne utemeljitve, da bi Komisija uporabila cene najdobičkonosnejše domače prodaje kot razpoložljiva dejstva, saj najboljša razpoložljiva dejstva tudi v skladu s sodno prakso STO ne bi smela pomeniti negativnih sklepov (96). Družba Nippon Steel je zahtevala, naj Komisija bodisi ne upošteva prodaje, ki ni bila sporočena, bodisi uporabi povprečno ceno celotne domače prodaje. |
|
(282) |
Komisija je menila, da morajo preiskovalni organi pri uporabi razpoložljivih dejstev nepristransko in objektivno izbrati tista razpoložljiva dejstva, ki pomenijo razumna nadomestila za manjkajoče potrebne informacije glede na specifična dejstva in okoliščine posameznega primera. Preiskovalni organi morajo pri tem upoštevati vsa dejstva, ki so zanje ustrezno razpoložljiva. Pri izbiri nadomestnih dejstev se s členom 6.8 protidampinškega sporazuma STO ne zahteva, da preiskovalni organi izbirajo tista dejstva, ki so najbolj „ugodna“ za nesodelujočo stran (97). |
|
(283) |
Komisija je pri svojem pristopu v celoti sledila temu predpisu. Nepristransko se je oprla na dejanske in preverjene podatke o cenah družbe Nippon Steel in njenih povezanih družb ter jih uporabila kot model oblikovanja cen za podatke, ki niso bili predloženi. Tak pristop je zagotovil, da manjkajoča domača nadaljnja prodaja ni bila podcenjena in da je zato končna stopnja dampinga odražala znano zmožnost družbe za damping v obdobju preiskave. Kadar družba Komisiji ne predloži podatkov o nadaljnji prodaji, za uporabe dejanskega in preverjenega oblikovanja cen, ki ga je družba izvajala v obdobju preiskave, kot modela ni mogoče šteti za subjektivno ali kaznovalno, če ni informacij o nasprotnem. Zaradi nesodelovanja družbe je stopnja dampinga tako točna, kot je to mogoče. Poleg tega je Komisija menila, da bi alternativa, ki jo je zagovarjala družba Nippon Steel, tj. neupoštevanje neprijavljene prodaje ali uporaba povprečne cene celotne domače prodaje, pomenila spodbujanje nesodelovanja (98). Komisija je zato to trditev zavrnila in potrdila metodologijo, pojasnjeno v uvodni izjavi 280. |
3.3.3 Posebne razmere na trgu: učinek izrivanja
3.3.3.1
|
(284) |
Da bi Komisija ugotovila obstoj posebnih razmer na japonskem trgu zaradi učinka izrivanja kitajskega uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, je izvedla naslednjo analizo: prvič, Komisija je analizirala stopnjo prodora kitajskega uvoza na japonski domači trg v smislu obsega; drugič, Komisija je preučila zadevne tržne deleže domačih proizvajalcev v primerjavi s kitajskim uvozom in uvozom iz drugih tretjih držav na japonskem domačem trgu; tretjič, Komisija je preučila cene na japonskem domačem trgu. Komisija je nato analizirala vse druge informacije, ki so bile na voljo v dokumentaciji glede vpliva kitajskega uvoza na japonski domači trg, vključno z dobičkonosnostjo domačih proizvajalcev pri domači prodaji hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, če je bil ta podatek na voljo. |
|
(285) |
Komisija se je pri svoji analizi oprla na kazalnike na ravni celotne države, ki jih je predložila japonska vlada, in kazalnike na ravni družbe, ki jih je predložil vzorčeni proizvajalec izvoznik, tj. družba Nippon Steel. Oba sklopa kazalnikov sta bila preverjena na kraju samem, kot je navedeno v uvodni izjavi 106. |
|
(286) |
V zvezi s tem Komisija opozarja, da se družba Nippon Steel na podlagi informacij, predloženih v fazi vzorčenja, ni štela le za reprezentativno glede obsega izvoza, temveč je na podlagi podatkov, preverjenih med preiskavo, in ob upoštevanju njenega povezanega proizvajalca iz uvodnih izjav 271 do 273 v obdobju preiskave predstavljala vsaj [50–60 %] obsega domače prodaje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Taka domača prodaja je skupini Nippon Steel v obdobju preiskave zagotovila vsaj [40–50]-odstotni tržni delež na trgu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na Japonskem. Čeprav je Komisija svojo analizo izvedla tako na ravni države kot na ravni družbe Nippon Steel oziroma, kadar so bili na voljo podatki, na ravni skupine Nippon Steel, ti kazalniki kažejo, da je družba Nippon Steel reprezentativna za domače proizvajalce na Japonskem in s tem za razmere na domačem trgu na Japonskem. |
3.3.3.1.1 Domači trg: obseg
|
(287) |
Komisija je najprej analizirala potrošnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na Japonskem, kot jo je sporočila japonska vlada. Zdelo se je, da je potrošnja, ki jo je sporočila japonska vlada, nekoliko podcenjena, in sicer za približno 1 % v primerjavi z vsoto uvoza in domače prodaje, ki ju je sporočila sama japonska vlada. Med preveritvenim obiskom je bilo pojasnjeno, da je to posledica metodologije, saj je japonska vlada za poročanje o samem uvozu uporabila drugačno metodo od tiste, ki jo je uporabila pri izračunu potrošnje, kar je privedlo do različnih vrednosti za isti kazalnik. Ker je Komisija lahko na kraju samem preverila podatke, uporabljene za določitev samega uvoza, se je na iste vrednosti oprla tudi za potrošnjo. |
|
(288) |
Poleg tega se je zdelo, da je obseg domače prodaje, ki ga je sporočila japonska vlada, podcenjen za približno 33 % v primerjavi z obsegom domače prodaje, ki so ga sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki. V tem primeru se je Komisija oprla na obseg domače prodaje, ki so ga sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Zato je bil tak obseg domače prodaje uporabljen tudi za določitev potrošnje, namesto da bi se zanašali na podatki o potrošnji, ki jih je predložila japonska vlada. |
|
(289) |
Potrošnja na Japonskem se je gibala na naslednji način: Preglednica 2 Potrošnja na Japonskem (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||
|
(290) |
Potrošnja na Japonskem se je med letom 2022 in obdobjem preiskave zmanjšala za 3 %. |
|
(291) |
Uvoz izdelka v preiskavi na Japonsko se je gibal na naslednji način: Preglednica 3 Količina uvoza na Japonsko (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(292) |
Podatki o uvozu kažejo, da se je uvoz izdelka v preiskavi na Japonsko med letom 2022 in obdobjem preiskave povečal za 8 %. To povečanje v primerjavi s 3-odstotnim zmanjšanjem potrošnje v istem obdobju kaže, da je uvoz v obdobju preiskave predstavljal večji delež mešanice potrošnje kot leta 2022. |
|
(293) |
Uvoz iz LRK se je od leta 2022 do obdobja preiskave povečal za 40 %, kar je višja stopnja v primerjavi s skupnim uvozom ter uvozom iz Koreje in Tajvana. Vendar je LRK v celotnem obdobju vseskozi ostala šele tretji vir uvoza izdelka v preiskavi na Japonsko. |
|
(294) |
Hkrati se je domača prodaja izdelka v preiskavi na Japonskem gibala na naslednji način: Preglednica 4 Količina domače prodaje (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(295) |
Prodaja za lastne potrebe je vključena v te podatke, saj je na podlagi razpoložljivih podatkov ni bilo mogoče ločeno razčleniti. |
|
(296) |
Od leta 2022 do obdobja preiskave se je domača prodaja zmanjšala za 6 %, domača prodaja skupine Nippon Steel pa se je podobno zmanjšala za 7 %. Če se to primerja z zmernim zmanjšanjem potrošnje za 3 % in povečanjem uvoza za 8 %, je očitno, da je uvoz nadomestil del domače prodaje v mešanici potrošnje. |
|
(297) |
To dinamiko je mogoče bolje opaziti, če se obseg primerja s potrošnjo in izrazi v smislu tržnih deležev. Preglednica 5 Tržni delež (v %)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(298) |
Povečanje uvoza za 2,2 odstotne točke od leta 2022 do obdobja preiskave je ustrezalo tudi zmanjšanju domače prodaje za 2,2 odstotne točke, pri čemer se je nekoliko zmanjšal tudi tržni delež skupine Nippon Steel. V okviru povečanja uvoza se je uvoz iz LRK povečal za 0,7 odstotne točke, medtem ko se je uvoz iz Koreje povečal za 0,9 odstotne točke, uvoz iz Tajvana pa za 0,8 odstotne točke. Tako je LRK, tudi v smislu povečanja tržnega deleža, sledila Koreji in Tajvanu. |
|
(299) |
Komisija je zato ugotovila, da se je tržni delež uvoza na Japonskem po obsegu nekoliko povečal in da kitajski uvoz pri tem povečanju ni imel vodilne vloge. Kitajski uvoz na japonskem trgu namreč nikoli ni imel tržnega deleža nad 3 %. Hkrati je tržni delež japonskih domačih proizvajalcev ostal pri približno 80 % trga. |
3.3.3.1.2 Domači trg: cene
|
(300) |
Komisija je nato analizirala učinek kitajskega uvoza na cene na japonskem domačem trgu. V ta namen je analizirala cene na enoto uvoza in domače prodaje. |
|
(301) |
Cena na enoto uvoza in domače prodaje se je gibala na naslednji način: Preglednica 6 Prodajne cene na Japonskem (v JPY/tono)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(302) |
Analize cen so pokazale, da so bile uvozne cene na ravni CIF na splošno vseskozi precej višje od domačih prodajnih cen. Uvozne cene iz virov, ki so bližje Japonski, so nižje, vendar še vedno dosledno višje od domačih prodajnih cen. |
|
(303) |
Tudi kitajski uvoz je na Japonsko v vseh letih preučenega obdobja prihajal po cenah, ki so bile dosledno precej višje od domače cene skupine Nippon Steel. Domače cene skupine Nippon Steel so med letom 2022 in obdobjem preiskave ostale stabilne. |
3.3.3.2
|
(304) |
Komisija je sklenila, da na japonski domači trg hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla niso vplivale posebne razmere na trgu, ki bi bile posledica kitajskega uvoza zaradi presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju v LRK. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je imel uvoz iz LRK v obdobju preiskave le 2,2-odstotni tržni delež, da je japonska industrija ohranila skoraj 80-odstotni tržni delež in da so bile domače cene na Japonskem nižje od kitajskih uvoznih cen. Kitajski uvoz na Japonsko glede na svoje količine in cene ni mogel imeti nikakršnega pomembnega učinka na domače cene in dobičkonosnost. |
|
(305) |
Komisija je zato sklenila, da na japonski domači trg niso vplivale posebne razmere na trgu, ki bi bile posledica kitajskega uvoza zaradi presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju v LRK. |
3.3.4 Normalna vrednost
|
(306) |
Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bila njegova skupna prodaja podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna. |
|
(307) |
Komisija je za proizvajalca izvoznika z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. |
|
(308) |
Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. |
|
(309) |
Komisija je ugotovila, da je bila domača prodaja za večino vrst izdelka reprezentativna. Komisija je ugotovila, da za dve vrsti izdelka ni bilo domače prodaje. Za ti vrsti izdelka niso bili na voljo drugi viri domačih cen. Normalna vrednost je bila konstruirana v skladu z metodo iz uvodne izjave 315. |
|
(310) |
Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo. |
|
(311) |
Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:
|
|
(312) |
Če sta izpolnjena oba pogoja, je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje zadevne vrste izdelka v obdobju preiskave. |
|
(313) |
Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:
|
|
(314) |
Analiza domače prodaje je pokazala, da je obseg dobičkonosne prodaje nekaterih vrst izdelka v obdobju preiskave predstavljal manj kot 80 % celotnega obsega prodaje teh vrst in da je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od stroškov proizvodnje. V skladu s tem se je normalna vrednost izračunala kot tehtano povprečje izključno dobičkonosne prodaje. Za nekatere druge vrste izdelka se je uporabil scenarij iz uvodne izjave 311, normalna vrednost pa je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedenih vrst izdelka v obdobju preiskave. |
|
(315) |
Če domače prodaje določene vrste podobnega izdelka ni bilo, je Komisija poiskala alternativne vire za cene v običajnem poteku trgovanja. Ker v zadevni državi ni bilo drugih vzorčenih sodelujočih ali razpoložljivih domačih proizvajalcev podobnega izdelka, take cene niso bile na voljo. Komisija je normalno vrednost za zadevne vrste izdelka konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. |
3.3.5 Izvozna cena
|
(316) |
Vzorčeni proizvajalec izvoznik je v Unijo izvažal neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice. |
|
(317) |
Kadar je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo. |
|
(318) |
Glede na sklep iz uvodne izjave 270 v zvezi z običajnimi tržnimi pogoji pri izvoznih transakcijah je bila v primerih, v katerih je proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvažal v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvozniki, izvozna cena prav tako v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo. |
3.3.6 Primerjava
|
(319) |
Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) pobotali nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen. |
3.3.6.1
|
(320) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 319, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. |
|
(321) |
Družba Nippon Steel je na podlagi člena 2(10), točka (a), osnovne uredbe trdila, da bi bilo treba normalno vrednost prilagoditi zaradi razlik v fizikalnih lastnostih. Svojo trditev je utemeljila z dejstvom, da so stranke v določenem sektorju na domačem trgu sprejele višje cene zaradi različnih dejavnikov, vključno z dobavo posebnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, izpolnjevanjem strogih zahtev glede kakovosti, pripravo izjemnih tehničnih predlogov in zagotavljanjem storitve pravočasne dostave na kraju samem v primerjavi s strankami v drugih sektorjih, medtem ko ti dejavniki na izvoznem trgu niso prisotni. Družba Nippon Steel je dodala, da bi morala Komisija zato domačo prodajo določenemu sektorju izključiti iz normalne vrednosti. |
|
(322) |
Komisija je ugotovila, da na podlagi preverjenih informacij družbe Nippon Steel o njenih domačih cenah za različne sektorje stranke v tem specifičnem sektorju v obdobju preiskave niso dosledno plačevale drugačnih cen kot stranke v drugih sektorjih. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(323) |
V pripombah k dokončnemu razkritju je družba Nippon Steel trdila, da bi morala Komisija glede na to, da je izvozno ceno v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe prilagodila za povezane trgovce, ki delujejo kot zastopniki, ki delajo na podlagi provizije, enako prilagoditi normalno vrednost, saj so funkcije, ki so jih opravljali povezani trgovci, ostale enake ne glede na to, ali je bila prodaja izdelka v preiskavi namenjena domačemu ali izvoznemu trgu, nekateri povezani trgovci pa so bili dejavni tako na domačem kot na izvoznem trgu. |
|
(324) |
Glede na sprejetje trditve družbe Nippon Steel v zvezi z običajnimi tržnimi pogoji iz uvodne izjave 270 Komisija po pripombah družbe Nippon Steel k dokončnemu razkritju izvozne cene ni prilagodila v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Komisija je zato trditev glede normalne vrednosti zavrnila. |
|
(325) |
Po dodatnem dokončnem razkritju je družba Nippon Steel trdila, da Komisija po tem, ko je izvoz prek družb NST in MISI štela za izvoz pod običajnimi tržnimi pogoji, ni uporabila enakega pristopa za domačo prodajo prek družb NST in MISI, s čimer je ustvarila asimetrijo med izvozno ceno in normalno vrednostjo, ki je še vedno vključevala stroške in dobiček povezanih trgovcev. Družba Nippon Steel je trdila, da je uporabljala enak mehanizem za določanje svojih cen za družbi NST in MISI ter druge nepovezane trgovce, ne glede na to, ali je bilo blago nazadnje prodano za izvoz v Unijo ali na japonskem domačem trgu. Družba Nippon Steel je zahtevala, da se domnevna asimetrija popravi z uporabo prilagoditve v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe, kot je bilo storjeno v nedavni protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom valina s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi z valinom) (101). Količinska opredelitev te prilagoditve bi ustrezala PSU-stroškom in dobičku družb NST in MISI ter drugih povezanih domačih trgovcev za domačo prodajo zadevnega izdelka, opravljeno prek družb NST in MISI. |
|
(326) |
V nasprotju z izvozom (glej uvodni izjavi 269 in 270) družba Nippon Steel ni predložila nobenega dokaza, da so bile cene domačih transakcij prek družb NST in MISI pod običajnimi tržnimi pogoji v primerjavi z domačimi transakcijami prek nepovezanih trgovcev. Komisija je vsekakor menila, da razpoložljivi podatki ne kažejo na obstoj doslednega vzorca transakcij pod običajnimi tržnimi pogoji. Zato ni bilo asimetrije med obravnavo izvoza, pri katerem je bila trditev o običajnih tržnih pogojih utemeljena in sprejeta, ter domačo prodajo, pri kateri je bila trditev o običajnih tržnih pogojih neutemeljena. Zato se je položaj razlikoval od preiskave v zvezi z valinom, v kateri so bili dokazani dejavniki, zaradi katerih je bila opravljena prilagoditev. Zato je Komisija zavrnila to trditev. |
3.3.6.2
|
(327) |
Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, druge uvozne dajatve, stroške prevoza, zavarovanje, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in dodatne stroške. |
|
(328) |
Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, bančni stroški in provizije. |
3.3.7 Stopnja dampinga
|
(329) |
Komisija je za vzorčenega sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. |
|
(330) |
V zvezi s prodajo v Unijo prek nepovezanih trgovcev s sedežem zunaj Unije sta družbi Nippon Steel in NST trdili, da bi bilo treba za oceno cene CIF meja Unije prišteti znesek za PSU-stroške in dobiček teh trgovcev. Odvisno od konkretne transakcije so računi, ki jih je izdala bodisi družba Nippon Steel bodisi družba NST, temeljili na pogojih Incoterms FOB, CIF ali CFR. |
|
(331) |
V skladu z dolgoletno prakso se za transakcije, sklenjene pod pogoji Incoterms FOB, stroški čezmorskega prevoza in dodatni stroški (kot je zavarovanje) ocenijo na podlagi dokazov, ki jih predloži proizvajalec izvoznik. Enaka logika bi se morala uporabljati za vsak dodatni element, ki ga uveljavlja zainteresirana stran. Vendar v obravnavanem primeru družba Nippon Steel ni mogla predložiti nobenih dokazov, ki bi že v osnovi utemeljevali potrebo po prištetju PSU-stroškov in dobička nepovezanih trgovcev. Tudi če bi družba Nippon Steel take dokaze predložila, quod non, nikakor ni mogla predložiti nobenih preverljivih dokazov o znesku takih hipotetičnih PSU-stroškov in dobička. |
|
(332) |
Natančneje, Komisija je med preveritvenim obiskom na kraju samem družbi Nippon Steel omogočila, da predloži dokaze, da so bili nepovezani trgovci dejavno vključeni v izvoz družb Nippon Steel in NST v Unijo ter da je končna vrednost blaga na ravni CIF meja Unije vključevala nastale PSU-stroške in domnevni dobiček, ki so ga ustvarili navedeni posredniki. V odgovor sta družbi Nippon Steel in NST predložili izbor računov za nadaljnjo prodajo in omejeno število carinskih deklaracij nekaterih nepovezanih trgovcev. Vendar Komisija predložitve omejenega števila računov in carinskih deklaracij ni štela za zadosten dokaz. Družba Nippon Steel dejansko ni nikoli predložila metodologije, ki bi pojasnjevala, kako in zakaj je izbrala te posebne račune in carinske deklaracije ter zakaj so reprezentativni za celotno prodajo, opravljeno prek nepovezanih trgovcev. |
|
(333) |
Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(334) |
V pripombah k dokončnemu razkritju je družba Nippon Steel trdila, da bi morala Komisija prilagoditi izračunano vrednost CIF, da bi upoštevala vključenost nepovezanih trgovcev zunaj EU, in sicer njihove PSU-stroške in dobiček. S to prilagoditvijo bi se zagotovilo, da bi Komisija upoštevala prijavljeno vrednost CIF, na katero bi se obračunale dajatve ob sprostitvi blaga v prosti promet. V skladu s členom 128 izvedbenega akta carinskega zakonika Unije (102) je ta vrednost opredeljena kot transakcijska vrednost blaga, prodanega za izvoz, določena ob sprejetju carinske deklaracije na podlagi prodaje, ki je bila izvedena tik pred vstopom blaga na carinsko območje Unije. |
|
(335) |
V podporo svoji trditvi se je družba Nippon Steel sklicevala na prejšnje preiskave Komisije (103). Družba Nippon Steel je konkretno poudarila, da je Komisija v preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla pri izračunu cene CIF za družbo Nippon Steel upoštevala dejavnosti nepovezanih trgovcev. V preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla je Komisija PSU-stroške nepovezanih trgovcev ocenila na podlagi PSU-stroškov družb NST in MISI ter uporabila hipotetično stopnjo dobička v višini 2 %, saj je menila, da bi bila skladna s stopnjo dobička, uporabljeno v skladu s členom 2(9) za prodajo v Uniji prek povezanih družb. |
|
(336) |
Nazadnje je družba Nippon Steel navedla, da so bili naključno vzorčeni računi za nadaljnjo prodajo in carinske deklaracije predloženi v odgovor na zahtevo Komisije, ki ni bila dovolj natančna glede točnih zahtevanih dokumentov. Da bi družba Nippon Steel dodatno utemeljila svojo trditev in glede na sklepe Komisije o pomanjkanju dokazov o ceni CIF meja Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 332, je predložila račune za nadaljnjo prodajo v Unijo s strani treh od petih nepovezanih trgovcev, na katere sta se v obdobju preiskave opirali družbi Nippon Steel in NST. Ni predložila nobene carinske deklaracije. Predloženi računi so za dva od petih nepovezanih trgovcev družbe Nippon Steel zajemali tri transakcije z največjimi količinami družb Nippon Steel in NST, za enega od njih pa dve transakciji z največjimi količinami družbe NST. Ta drugi sklop računov je zajemal 4,7 % obsega prodaje izdelka v preiskavi družbe Nippon Steel v Unijo v obdobju preiskave. |
|
(337) |
Komisija je uvodoma ugotovila, da trditev družbe Nippon Steel temelji na predpostavki, da nadaljnja prodaja nepovezanega trgovca vedno odraža njegove PSU-stroške in dobiček, ter da je družba Nippon Steel zahtevala prilagoditev za PSU-stroške in dobiček nepovezanih trgovcev, ocenjene na podlagi računovodskih izkazov nepovezanih trgovcev. |
|
(338) |
Pri tej predpostavki niso bili upoštevani primeri, v katerih bi se lahko pribitek trgovca med njegovo nakupno ceno in ceno za nadaljnjo prodajo razlikoval od njegovih PSU-stroškov in dobička ali v katerih bi lahko taki trgovci prodajali po nižji ceni. Zato PSU-stroški in dobiček nepovezanih trgovcev sami po sebi ne morejo biti dokaz o transakcijski vrednosti blaga, ki vstopa na carinsko območje Unije, saj se ti PSU-stroški in dobiček morda ne odražajo v prodajni ceni za prodajo v Unijo. Iz istega razloga zgolj dejstvo, da se prodaja izvede prek neodvisnega trgovca zunaj Unije, ni zadostovalo za utemeljitev prilagoditve. Kot je namreč družba Nippon Steel sama trdila, bi morala navedena vrednost temeljiti na prodaji, ki se opravi tik pred vstopom blaga na carinsko območje Unije. Zato bi bili dokumenti, ki izkazujejo tako vrednost, kot so carinske deklaracije ali račun trgovca prvi neodvisni stranki v Uniji, običajno ustrezen dokaz v podporo takim trditvam. |
|
(339) |
Analiza dokumentacije, predložene po dokončnem razkritju, je potrdila ugotovitev Komisije iz prejšnje uvodne izjave. Za vsak predloženi račun je bila razlika med prodajno ceno družbe Nippon Steel oziroma NST nepovezanemu trgovcu in ceno za nadaljnjo prodajo nepovezanega trgovca stranki v Uniji veliko nižja od PSU-stroškov in dobička, ki sta jih družbi Nippon Steel in NST prvotno ocenili v izpolnjenih vprašalnikih. |
|
(340) |
Poleg tega se je razlika v ceni med nepovezanimi trgovci razlikovala, pri vsakem nepovezanem trgovcu pa je bila različna za vsako transakcijo. |
|
(341) |
Poleg tega je predložena dokumentacija zajemala le 4,7 % obsega prodaje izdelka v preiskavi družbe Nippon Steel v Unijo v obdobju preiskave in jo je še vedno izbrala družba Nippon Steel. |
|
(342) |
Glede na zgornjo analizo, ki je pokazala, da vrednost na računih ni odražala PSU-stroškov in dobička, kot se je prvotno trdilo, razliko med trgovci in računi ter dejstvo, da je račune izbrala družba Nippon Steel sama in so zajemali zelo omejeno število nadaljnjih prodaj le nekaterih, vendar ne vseh nepovezanih trgovcev, vključenih v izvoz družbe Nippon Steel v Unijo, ter posledično niso bili reprezentativni ali zadostni, je Komisija menila, da družba Nippon Steel ni predložila dokazov, ki bi upravičili prilagoditev za njen izvoz v Unijo prek nepovezanih trgovcev. |
|
(343) |
Nazadnje, Komisija ugotavlja, da čeprav je bila dokumentacija o nadaljnji prodaji predložena med preiskavo na zahtevo Komisije, je bila ta zahteva posledica dejstva, da so se prvotne ocene iz izpolnjenih vprašalnikov štele za nezanesljive za utemeljitev trditve. Ta ocena je bila pozneje potrjena z dodatnimi dokazi. |
|
(344) |
Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(345) |
Po razkritju je družba Nippon Steel trdila, da je Komisija pri izračunu vrednosti CIF za določen izvoz izpustila zavarovanje za čezmorski prevoz. Družba Nippon Steel je od Komisije zahtevala, naj vključi znesek za zavarovanje, da bi pravilno določila ceno in vrednost CIF. |
|
(346) |
Komisija je ugotovila, da je trditev utemeljena, in vključila manjkajoče zneske zavarovanja za čezmorski prevoz, s čimer je zagotovila natančen izračun FOB–CIF za izvoz družbe Nippon Steel v Unijo. Pri tem je Komisija ugotovila, da je bil znesek za prevoz v Uniji vključen v vrednost CIF določene prodaje družbe MISEA v Unijo, opravljene pod pogoji dobave v namembni kraj. Zato je Komisija znesek za prevoz v Uniji odstranila iz izračuna vrednosti CIF za to prodajo. |
|
(347) |
Po dodatnem dokončnem razkritju je družba Nippon Steel navedla, da je Komisija po tem, ko je sprejela, da je izvoz prek družbe NST potekal pod običajnimi tržnimi pogoji, ceno CIF prodaje prek družbe NST določila z uporabo cene družbe NST pri nadaljnji prodaji. Družba Nippon Steel je trdila, da bi bilo treba enako storiti, kadar je bila prodaja opravljena prek nepovezanih trgovcev, in sicer tako, da bi se izvozni ceni dodal pribitek za sodelovanje teh trgovcev. Družba Nippon Steel je to trditev podprla s sklicevanjem na preiskavo v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla in sodbo v zadevi Hansol (104), da bi se zagotovilo, da je pravilna cena, uporabljena kot cena CIF meja Unije, cena na meji Unije in ne cena v zgodnejši fazi prodajne verige. |
|
(348) |
Komisija je navedla, da se je pri družbi NST pri izračunu cene CIF oprla na ceno družbe NST pri nadaljnji prodaji, ker je imela preverjene dokaze o tej ceni. Nasprotno pa družba Nippon Steel iz istih razlogov, kot so pojasnjeni v uvodnih izjavah 334 do 340, ni predložila nobenih dokazov, da je vključenost nepovezanih trgovcev povzročila ceno, ki bi bila nujno višja od cene FOB družbe Nippon Steel za nepovezane trgovce, povečane za čezmorski prevoz in zavarovanje. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(349) |
Po dodatnem dokončnem razkritju je japonska vlada zahtevala pojasnilo izračuna stopnje dampinga in poudarila, da ji omejeno razkritje v zvezi s tem vidikom skupaj s kratkim časovnim okvirom ni omogočilo, da bi izrazila podrobno stališče. |
|
(350) |
Komisija zaupnih izračunov za posamezne družbe ni mogla razkriti nobeni stranki razen zadevni družbi. Stopnja dampinga, ki izhaja iz takega izračuna, in pojasnilo sprememb sta bila razkrita vsem zainteresiranim stranem. Komisija je zato zavrnila trditev, da je nerazkritje izračuna individualne stopnje dampinga vplivalo na možnost drugih strani, da predložijo pripombe. |
|
(351) |
Na podlagi tega so dokončne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:
|
|
(352) |
Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Vendar je Komisija v tem primeru v vzorec vključila le enega proizvajalca izvoznika na Japonskem. Zato je navedena stopnja ustrezala stopnji, ugotovljeni za vzorčenega proizvajalca izvoznika. |
|
(353) |
Dokončna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 54,7 %. |
|
(354) |
Za vse druge proizvajalce izvoznike na Japonskem je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. |
|
(355) |
Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 97 % celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ugotovljenega na podlagi podatkov Eurostata, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 832 in 833. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga. Ker je bila v vzorec vključena samo ena družba, je stopnja dampinga za nesodelujoče družbe določena na ravni stopnje dampinga za to družbo. |
|
(356) |
Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:
|
3.4 Tajvan
3.4.1 Posebne razmere na trgu: učinek izrivanja
3.4.1.1
|
(357) |
Da bi Komisija preučila obstoj domnevnih posebnih razmer na tajvanskem trgu zaradi t. i. „učinka izrivanja“ kitajskega uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, je izvedla naslednjo analizo: prvič, Komisija je analizirala stopnjo prodora kitajskega uvoza na tajvanski domači trg hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v smislu obsega; drugič, Komisija je preučila zadevne tržne deleže domačih proizvajalcev v primerjavi s kitajskim uvozom in uvozom iz drugih tretjih držav na tajvanskem domačem trgu; tretjič, Komisija je preučila cene na tajvanskem domačem trgu. Komisija je nato analizirala vse druge informacije, ki so bile na voljo v dokumentaciji glede vpliva kitajskega uvoza na tajvanski domači trg, vključno z dobičkonosnostjo domačih proizvajalcev pri domači prodaji hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, če je bil ta podatek na voljo. |
|
(358) |
Komisija je organom Tajvana poslala vprašalnik. Komisija se je v svoji analizi oprla na kazalnike na ravni celotne države, ki so jih predložili organi Tajvana, ter, če so bili na voljo in ustrezni, tudi na kazalnike na ravni družb, ki jih je predložila vzorčena skupina proizvajalcev izvoznikov, ki jo sestavljata družbi China Steel Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba CSC) in Chung Hung Steel Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba CHS ter skupaj z družbo CSC tudi skupina CSC). Oba sklopa kazalnikov sta bila preverjena na kraju samem, kot je navedeno v uvodni izjavi 106. |
|
(359) |
V zvezi s tem Komisija opozarja, da se skupina CSC na podlagi informacij, predloženih v fazi vzorčenja, ni štela le za reprezentativno glede obsega izvoza, temveč je na podlagi podatkov, preverjenih med preiskavo, v obdobju preiskave predstavljala [90–100 %] obsega domače prodaje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Ta domača prodaja je skupini CSC v obdobju preiskave zagotovila [40–50]-odstotni tržni delež na trgu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Tajvanu. Čeprav je Komisija analizo izvedla tako na ravni države kot na ravni vzorčene skupine, ti kazalniki kažejo, da je skupina CSC reprezentativna za domače proizvajalce v Tajvanu in s tem na splošno za razmere na domačem trgu v Tajvanu. |
3.4.1.1.1 Domači trg: obseg
|
(360) |
Komisija je najprej analizirala potrošnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Tajvanu, kot so jo organi Tajvana sporočili na podlagi domače prodaje in uvoza. |
|
(361) |
Potrošnja v Tajvanu se je gibala na naslednji način: Preglednica 7 Potrošnja v Tajvanu (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||
|
(362) |
Potrošnja v Tajvanu je med letom 2022 in obdobjem preiskave ostala stabilna. Vendar se je med letoma 2022 in 2023 potrošnja močno zmanjšala, in sicer za 14 %, temu pa je sledilo strmo povečanje za 21 % med letoma 2023 in 2024. |
|
(363) |
Uvoz izdelka v preiskavi v Tajvan se je gibal na naslednji način: Preglednica 8 Količina uvoza v Tajvan (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(364) |
Podatki o uvozu kažejo, da se je uvoz izdelka v preiskavi v Tajvan med letom 2022 in obdobjem preiskave povečal za 41 %. To znatno povečanje v primerjavi s skromnejšim 2-odstotnim povečanjem potrošnje v istem obdobju že kaže, da je uvoz v obdobju preiskave predstavljal večji delež mešanice potrošnje kot leta 2022. Od leta 2022 do obdobja preiskave je LRK ostala vseskozi in daleč prvi vir uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Tajvan, ki je v obdobju preiskave predstavljal več kot 77 % vsega uvoza. |
|
(365) |
Poleg tega se je od leta 2022 do obdobja preiskave uvoz iz LRK povečal za 54 %. Čeprav je stopnja tega povečanja nekoliko nižja od 55-odstotnega povečanja drugega največjega vira uvoza, Koreje, so količine zelo različne. Uvoz iz LRK je v obdobju preiskave dejansko dosegel 477 631 ton v primerjavi s samo 89 346 tonami s poreklom iz Koreje. Tako povečanje je še toliko pomembnejše v primerjavi z zmanjšanjem uvoza iz tretjega največjega vira uvoza, Japonske, katere uvoz se je od leta 2022 do obdobja preiskave zmanjšal za 35 %. |
|
(366) |
Poleg tega trend uvoza iz LRK ni vedno sledil splošnemu trendu uvoza. Ko se je skupni uvoz med letoma 2022 in 2023 zmanjšal za 2 %, se je uvoz iz LRK dejansko povečal za 8 %. Po tem, ko sta se med letoma 2023 in 2024 skupni uvoz in uvoz iz LRK povečala za več kot 40 %, se je povečanje uvoza iz LRK prištelo k povečanju iz prejšnjega leta. Nato sta se od leta 2024 do obdobja preiskave skupni uvoz in uvoz iz LRK rahlo zmanjšala. |
|
(367) |
Organi Tajvana so v izpolnjenem vprašalniku pojasnili, da za Tajvan velja prepoved uvoza nekaterih izdelkov, ki spadajo pod izdelek v preiskavi s poreklom iz LRK (105). Prepoved uvoza se nanaša na 21 carinskih oznak od 57 carinskih oznak na ravni 10-mestne oznake, pod katere je izdelek v preiskavi uvrščen v skladu s tajvansko carinsko tarifo. Vendar se lahko za izdelke, za katere velja taka prepoved uvoza, pridobi posebno dovoljenje za uvoz, če se ne proizvajajo doma, če so potrebni za posebne namene ali naj bi se uvozili v majhnih količinah. Na podlagi podatkov o uvozu iz LRK se zdi, da taka prepoved uvoza ni ustavila uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz LRK ali preprečila njegovega povečanja. To potrjuje dejstvo, da je bil od 21 oznak, za katere je veljala prepoved uvoza v Tajvan, uvoz iz LRK od leta 2022 do obdobja preiskave zabeležen pod desetimi oznakami (106). |
|
(368) |
Tajvan je uvedel tudi ukrepe trgovinske zaščite za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov s poreklom iz LRK na podlagi pritožb, ki jih je vložila tajvanska industrija, vendar ne za zadevni izdelek. V javno dostopni končni določitvi škode iz nedavne protidampinške preiskave o nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, ki so izdelek višje v verigi pri proizvodnji hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, s poreklom iz LRK, ki se je začela na podlagi pritožbe, ki jo je vložila tudi družba CSC, so organi Tajvana ugotovili, da se LRK na podlagi dokazov v zadevi „že dolgo sooča s težavo presežne zmogljivosti. […] Njen domači trg se spopada z resnimi neskladji med ponudbo in povpraševanjem, kar je številne jeklarne spodbudilo k temu, da so presežno proizvodnjo usmerile na mednarodne trge (zlasti na sosednje trge, kot je […] Tajvan) po nizkih cenah, kar je močno vplivalo na jeklarsko industrijo različnih držav“ (107). |
|
(369) |
Hkrati se je domača prodaja izdelka v preiskavi v Tajvanu gibala na naslednji način: Preglednica 9 Količina domače prodaje (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(370) |
Prodaje za lastne potrebe ni bilo mogoče ločiti v celotnih domačih podatkih in je po navedbah organov Tajvana vključena v te podatke. To je bilo v skladu s podatki o domači prodaji, ki jih je sporočila skupina CSC in ki vključujejo prodajo za lastne potrebe. |
|
(371) |
Od leta 2022 do obdobja preiskave se je domača prodaja zmanjšala za 20 %, podobno pa se je zmanjšala tudi domača prodaja skupine CSC. Če se to primerja z zmernim povečanjem potrošnje za 2 % in povečanjem uvoza za 41 %, je očitno, da je uvoz nadomestil domačo prodajo. |
|
(372) |
To je še toliko očitneje pri preučitvi spremembe obsega med obema komponentama potrošnje, tj. uvozom in domačo prodajo. Preglednica 10 Sprememba obsega uvoza in domače prodaje (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(373) |
Med letoma 2022 in 2023 je znatno zmanjšanje potrošnje zaznamovalo velik upad domače prodaje. Kljub zmanjšanju potrošnje in zmanjšanju skupnega uvoza se je uvoz iz LRK povečal. Ko se je naslednje leto potrošnja povrnila, je kitajski uvoz to povečanje najbolj izkoristil, in sicer v škodo tajvanskih proizvajalcev, katerih povečanje prodaje je bilo le omejeno in nesorazmerno s povečanjem potrošnje. Pri preučitvi povečanj in zmanjšanj kitajskega uvoza in domače prodaje med letoma 2022 in 2024 je razvidno, da so ta skoraj simetrična: + 158 465 ton za kitajski uvoz v primerjavi z – 138 131 tonami za tajvansko industrijo. |
|
(374) |
To dinamiko nadomeščanja domače prodaje s kitajskim uvozom je mogoče bolje opaziti, če se obseg primerja s potrošnjo in izrazi v smislu tržnih deležev. Preglednica 11 Tržni delež (v %)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(375) |
Kar zadeva tržni delež, je povečanje uvoza za 13,7 odstotne točke od leta 2022 do obdobja preiskave ustrezalo zmanjšanju obsega domače prodaje prav tako za točno 13,7 odstotne točke, pri čemer je vzorčeni proizvajalec izvoznik, skupina CSC, sledil enakemu trendu za približno [–15] odstotnih točk. Povečanje uvoza za 13,7 odstotne točke je bilo v veliki meri posledica povečanja uvoza iz LRK za 13,0 odstotne točke. |
|
(376) |
Opozoriti je treba, da se je med letom 2024 in obdobjem preiskave tržni delež kitajskega uvoza povečal kljub zmanjšanju tržnega deleža uvoza iz drugih virov in skupnega uvoza. Tako povečanje za 0,8 odstotne točke je bilo večje od povečanja tržnega deleža domačih proizvajalcev za 0,3 odstotne točke, s katerim je bila usklajena skupina CSC. |
|
(377) |
Komisija je zato ugotovila, da se je v smislu obsega tržni delež kitajskega uvoza v Tajvanu povečal v škodo domače prodaje. |
3.4.1.1.2 Domači trg: cene
|
(378) |
Komisija je nato opazovala gibanje cen na tajvanskem domačem trgu. Zlasti je analizirala cene na enoto uvoza in domače prodaje. |
|
(379) |
Cena na enoto uvoza in domače prodaje se je gibala na naslednji način: Preglednica 12 Prodajne cene v Tajvanu (v TWD/tono)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(380) |
Analize cen so pokazale, da so bile z izjemo leta 2022, ko so bile skupne uvozne cene in domače cene usklajene, skupne uvozne cene od leta 2023 do obdobja preiskave nižje od domačih cen. |
|
(381) |
Natančneje, kitajske uvozne cene so bile od leta 2022 do obdobja preiskave dosledno nižje od domačih cen, vključno s cenami skupine CSC. Poleg tega so tudi nižje od cene uvoza s poreklom iz drugih dveh največjih virov, Koreje in Japonske. |
|
(382) |
Najbolj so se znižale tudi kitajske uvozne cene, in sicer za 31 % od leta 2022 do obdobja preiskave v primerjavi s 15-odstotnim znižanjem korejskih uvoznih cen in le 2-odstotnim znižanjem japonskih uvoznih cen. Zaradi velikega obsega kitajskega uvoza so se skupne uvozne cene med letom 2022 in obdobjem preiskave znižale za 19 %. Kitajske uvozne cene so se bolj znižale tudi v primerjavi z domačimi cenami, vključno s cenami skupine CSC, ki so se od leta 2022 do obdobja preiskave znižale za 19 %. |
|
(383) |
Cene domače industrije so v padajočem trendu sledile kitajskim uvoznim cenam. Zaradi stalne razlike v cenah med kitajskimi uvoznimi cenami in domačimi cenami se je tržni delež kitajskega uvoza postopno in vztrajno povečeval, in sicer s 25,2 % leta 2022 na 31,6 % leta 2023, 37,4 % leta 2024 in 38,2 % v obdobju preiskave. Nasprotno pa se je tržni delež tajvanskih domačih proizvajalcev, ki niso mogli dovolj znižati svojih cen, da bi dosegli kitajske uvozne cene, zmanjšal s 64,4 % leta 2022 na 50,7 % v obdobju preiskave. |
|
(384) |
Naraščajoči kitajski uvoz v Tajvan je povzročil znaten pritisk na znižanje domačih cen, zaradi česar so bili domači proizvajalci prisiljeni zmanjšati svoj dobiček. To je bilo jasno pri analizi razvoja dobičkonosnosti vzorčenega proizvajalca izvoznika. Preglednica 13 Dobičkonosnost domače prodaje nepovezanim strankam
|
||||||||||||||||||||||
|
(385) |
Z dobičkonosne ravni leta 2022 so se rezultati skupine CSC poslabšali v vse večje izgube pri domači prodaji izdelka v preiskavi nepovezanim strankam. Izgube skupine CSC v obdobju preiskave so pokazale znatno zmanjšanje dobičkonosnosti v primerjavi s stopnjo dobička leta 2022. |
|
(386) |
Vse manjšo dobičkonosnost skupine CSC je mogoče povezati z zniževanjem cen skupine CSC iz preglednice 6. Opaziti je mogoče, da nižje kot so domače cene, večje so izgube. |
|
(387) |
Komisija je zato sklenila, da je bil dobiček zaradi posebnih razmer na tajvanskem trgu nižji od dobička, ki bi bil dosežen, če teh razmer ne bi bilo. |
3.4.1.2
|
(388) |
Komisija je sklenila, da so na tajvanski domači trg vplivale posebne razmere na trgu, ki so posledica kitajskega uvoza zaradi presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju v LRK. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da so se domače cene v Tajvanu znižale in da se je domača dobičkonosnost poslabšala. |
|
(389) |
Organi Tajvana so po dokončnem razkritju trdili, da analiza tržnega deleža in ravni cen uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz LRK v Tajvan ni zadostovala za ugotovitev obstoja posebnih razmer na trgu. Poleg tega so organi Tajvana trdili, da oddelek 3.1 te uredbe temelji na trditvah pritožnika in ne vsebuje nobenih novih ugotovitev v okviru preiskave. Trdili so tudi, da Komisija ni ugotovila, kako učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti predstavlja posebne razmere na trgu. Po navedbah organov Tajvana so bili tržni deleži in cene posledica posebnih razmer na trgu, katerih obstoj bi bilo treba najprej ugotoviti. |
|
(390) |
Komisija je ugotovila, da so v oddelku 3.1 te uredbe dejansko opisane trditve iz pritožbe. Analiza za Tajvan pa je vključena v oddelek 3.4. Ugotovitev, kako je učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti predstavljal posebne razmere na trgu, je vključena v navedeni oddelek, zlasti v oddelka 3.4.1 in 3.4.2. Analiza Komisije je poleg tržnega deleža in cen vključevala tudi uvoz, potrošnjo in dobičkonosnost. Vsi ti kazalniki, ki so izhajali iz izpolnjenega posebnega vprašalnika organov Tajvana, ki ga je poslala Komisija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 103, in so bili preverjeni na kraju samem, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 106, so bili podlaga, na kateri je Komisija analizirala obstoj posebnih razmer na trgu. Organi Tajvana niso pojasnili, katere druge dokaze ali kazalnike bi morala Komisija uporabiti za ugotovitev obstoja posebnih razmer na trgu. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(391) |
Skupina CSC je po dokončnem razkritju trdila, da zadevne posebne razmere na trgu niso značilne za Tajvan, temveč so svetovni pojav, v podporo temu pa se je sklicevala na različne odlomke iz dokumenta o splošnem razkritju in Uredbe (EU) 2026/1384 Evropskega parlamenta in Sveta (110). Organi Tajvana so se sklicevali tudi na pripravljalne in spremne dokumente navedene uredbe ter poročilo OECD-GFSEC (kot je opredeljeno v uvodni izjavi 440). Dodali so, da je bil ta svetovni pojav zgolj individualiziran in specifičen v zvezi s Tajvanom, vendar ni bil osredotočen na tajvanski domači trg. |
|
(392) |
Komisija je ugotovila, da so domnevne posebne razmere na trgu pomenile učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti in ne svetovne presežne zmogljivosti, ki je obravnavana v Uredbi (EU) 2026/1384. Edini primer, v katerem se je v tej uredbi razpravljalo o svetovni presežni zmogljivosti, se je v uvodnih izjavah 961 do 970 nanašal na svetovno presežno zmogljivost kot morebitni drug dejavnik, ki povzroča škodo industriji Unije. Poročila OECD-GFSEC so bila referenčna vrednost za zmanjšano dobičkonosnost tajvanske industrije. Poleg tega je bilo na podlagi analize, ki jo je Komisija opravila v vseh zadevnih državah, ugotovljeno, da je imela kitajska presežna zmogljivost učinek izrivanja le v Tajvanu. Vendar je Komisija preiskala vse države, za katere je bil zatrjevan učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti. Tako so bile med njimi posebne razmere na trgu značilne le za Tajvan. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(393) |
Skupina CSC je trdila tudi, da je razlikovanje med svetovno presežno zmogljivostjo in kitajsko presežno zmogljivostjo umetno, saj naj bi bila vzrok za domnevne razmere na trgu sama presežna zmogljivost, ki je bila svetovni problem. |
|
(394) |
Komisija je analizirala le učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti na tajvanskem trgu, kar so bile domnevne posebne razmere na trgu. Analiza je potrdila, da je imela kitajska presežna zmogljivost dejansko učinek izrivanja na tajvanskem trgu. Tak učinek izrivanja ni bil posledica svetovne presežne zmogljivosti, temveč zgolj kitajske presežne zmogljivosti, in je bil značilen za Tajvan, kar dokazuje to, da je bil na podlagi prodora kitajskega uvoza v petih zadevnih državah Tajvan edina država, v kateri je kitajski uvoz znatno vplival na domači trg. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(395) |
Organi Tajvana so trdili, da bi morala biti ugotovitev posebnih razmer na trgu podprta z jasnimi in objektivnimi dokazi, ki dokazujejo obstoj posredovanja države, zaradi katerega pride do izkrivljanja trga, ki vpliva na cene ali stroške proizvodnje na domačem trgu, kot se odraža v pretekli praksi Komisije (111). |
|
(396) |
Komisija je menila, da odločilni dejavnik pri ugotovitvi posebnih razmer na trgu ni narava samih razmer (tj. ali izhajajo iz vpliva države ali ne), temveč učinek in vpliv, ki ju imajo na trg. V obravnavani zadevi posebne razmere na trgu niso bile sama kitajska presežna zmogljivost, temveč njen učinek izrivanja na tajvanskem domačem trgu. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(397) |
Organi Tajvana so trdili tudi, da bi po logiki Komisije, da posebne razmere na trgu obstajajo vsakič, kadar je pritisk uvoza velik in vpliva na domače cene in dobičkonosnost, vsak preiskovalni organ, ki ugotovi škodo za svojo domačo industrijo zaradi dampinškega uvoza, implicitno priznal, da posebne razmere na trgu obstajajo na njegovem domačem trgu. |
|
(398) |
Komisija se s tem ni strinjala. Prvič, v tej preiskavi ni bilo ugotovljeno, da je bil kitajski uvoz v Tajvan dampinški, temveč zgolj to, da je bil opravljen po nizkih cenah, ker je nanj vplivala presežna zmogljivost. Drugič, posebne razmere na trgu niso škoda, povzročena tajvanski domači industriji, temveč učinek izrivanja kitajskega uvoza. Učinek izrivanja je izpodrinil obseg domače prodaje in izvajal pritisk na zniževanje domačih cen, zaradi česar se je prodaja preusmerila na izvozni trg, kjer so se izdelki v Uniji prodajali po dampinških cenah, s čimer je bila povzročena škoda industriji Unije. |
|
(399) |
Poleg tega so organi Tajvana trdili, da je analiza Komisije prezrla dve posebni okoliščini na tajvanskem domačem trgu. |
|
(400) |
Prva okoliščina je bila, da naj bi se gibanje tajvanskih domačih cen ujemalo z gibanjem v Turčiji in Vietnamu. To naj bi pokazalo, da znižanje cen na tajvanskem domačem trgu ni bil osamljen pojav, ki bi ga bilo mogoče pripisati razmeram, značilnim za tajvanski trg, temveč del širšega upada, ki je vplival na cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na svetovni ravni. |
|
(401) |
Komisija je ugotovila, da so podatki, ki so jih predložili organi Tajvana, pokazali, da so se tajvanske domače cene v obdobju preiskave znižale za 16 %, kar je izrazitejše znižanje v primerjavi z domačimi cenami v Turčiji (–7 %), Vietnamu (od –9 % do –11 %) in tudi Koreji (–13 %), katerih podatki so bili prav tako vključeni. Analiza Komisije je namreč obstoj posebnih razmer na trgu potrdila le za Tajvan. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(402) |
Organi Tajvana so primerjali tudi tajvanske izvozne cene v Unijo z izvoznimi cenami vseh držav (razen Tajvana) v Unijo in izvoznimi cenami vseh držav, ki niso zadevne države, v Unijo. Organi Tajvana so trdili, da so sledile istemu trendu in bile večinoma usklajene. |
|
(403) |
Komisija je najprej menila, da so posebne razmere na trgu vplivale na tajvanski domači trg, zato primerjava med izvoznimi cenami ne more ovreči ugotovitve posebnih razmer na trgu. Vsekakor je Komisija zaradi celovitosti ugotovila, da so bile tajvanske izvozne cene v Unijo od leta 2021 do vključno leta 2024 stalno nižje od drugih dveh cen, pri čemer so raven, ki je bila nekoliko višja od drugih dveh cen, dosegle šele leta 2025. Če bi torej izvozne cene kazale vpliv posebnih razmer na trgu, quod non, bi ti podatki pokazali, da so bile od leta 2021 in vsaj del obdobja preiskave posebej prizadete tajvanske izvozne cene v Unijo. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(404) |
Druga okoliščina, za katero so organi Tajvana trdili, da jo je Komisija prezrla, je bila, da je večina kitajskega uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Tajvan zajemala vrste izdelka, ki jih je tajvanska domača industrija prodajala v manjših obsegih. Zato so organi Tajvana trdili, da je velika razlika v naboru izdelkov omajala oceno Komisije in da je kitajski uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla glede na različne tržne segmente, v katerih deluje vsak od njih, dopolnjeval ponudbo izdelkov tajvanskih proizvajalcev, namesto da bi deloval kot vir konkurence. |
|
(405) |
V zvezi z domnevno razliko v naboru izdelkov je Komisija ugotovila, da iz zapisnikov o preveritvi pri družbi CSC izhaja, da je verjetno, da so tajvanski kupci nežarjenih kitajskih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla te izdelke žarili. Na podlagi tega je Komisija menila, da so nežarjeni hladno valjani ploščati izdelki iz jekla verjetno zgolj cenejša alternativna surovina v primerjavi z žarjenimi hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla. Vsekakor podatki, ki so jih sporočili organi Tajvana, niso pokazali, da si kitajski uvoz in tajvanska domača proizvodnja nista konkurirala, temveč da so tajvanski proizvajalci v konkurenci izgubili. To potrjuje dejstvo, da se je tržni delež (preglednica 11) in obseg (preglednica 10) kitajskega uvoza od leta 2022 do obdobja preiskave povečal veliko bolj kot potrošnja (preglednica 7). Iz tega sledi, da kitajski uvoz ni izkoristil novega tržnega segmenta, ki so ga tajvanski proizvajalci pustili brez nadzora, temveč je izpodrinil domačo prodajo, ki je prej oskrbovala ta segment. Domača prodaja tajvanske industrije se je namreč od leta 2022 do obdobja preiskave močno zmanjšala (preglednica 10). Komisija je dodatne preudarke navedla v zavrnitvi iz uvodne izjave 444. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(406) |
Poleg tega je skupina CSC trdila, da razmere na trgu niso vplivale le na prodajo nekaterih proizvajalcev v Tajvanu, temveč na vse proizvajalce jekla v Tajvanu. To naj bi potrjevali ukrepi trgovinske zaščite Tajvana v zvezi z nekaterimi izdelki iz jekla iz Kitajske, uvedeni zaradi presežne zmogljivosti na Kitajskem, in uvodna izjava 412. |
|
(407) |
Komisija je opozorila, da je analizirala le proizvajalce hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Tajvanu in da se je sklicevanje na „tajvansko domačo industrijo kot celoto“ v uvodni izjavi 412 nanašalo na tajvansko industrijo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, ne pa na skupino CSC. Kitajska presežna zmogljivost za druge izdelke iz jekla in njen učinek izrivanja v Tajvanu v tej preiskavi nista bila zatrjevana ali analizirana. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(408) |
Družba CSC je v pripombah na dodatno dokončno razkritje ponovila trditve iz uvodnih izjav 391, 393 in 406, obravnavane v uvodnih izjavah 392, 394 in 407, čeprav te zadeve niso bile predmet dodatnega dokončnega razkritja in je bilo družbi naročeno, naj predloži pripombe le glede vprašanj, zajetih v dodatnem dokončnem razkritju. |
|
(409) |
Tako je Komisija potrdila svoj sklep iz uvodne izjave 388. |
3.4.2 Ustrezna primerjava
|
(410) |
Komisija je ocenila, ali bi bilo mogoče zaradi obstoja posebnih razmer na trgu v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe izvesti ustrezno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno skupine CSC. V ta namen je Komisija ocenila relativni učinek posebnih razmer na trgu na domačo prodajo in izvoz. |
|
(411) |
Komisija je ugotovila, da se konkurenčni pogoji v Tajvanu in Uniji znatno razlikujejo ter da zaradi učinka posebnih razmer na trgu domače prodajne cene niso ustrezne za primerjavo z izvoznimi prodajnimi cenami skupine CSC. |
|
(412) |
Na trg hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Tajvanu s potrošnjo 1 173 152 ton v obdobju preiskave je vplival porast kitajskega uvoza, ki je v obdobju preiskave dosegel 38,2 % trga, v škodo domače industrije v Tajvanu, katere tržni delež se je v obdobju preiskave zmanjšal na 50,7 %. Vzorčena skupina proizvajalcev izvoznikov, skupina CSC, je predstavljala največjega domačega akterja v Tajvanu, njen tržni delež pa se je v obdobju preiskave prav tako zmanjšal na [40–50 %]. Ta vzorec je bil opažen v obdobju med letom 2022 in obdobjem preiskave. Zato se zdi, da so posebne razmere na trgu vplivale tako na vzorčeno skupino proizvajalcev izvoznikov kot na celotno tajvansko domačo industrijo, za katero je skupina CSC vsekakor reprezentativna. Na tej podlagi je Komisija sklenila, da posebne razmere na trgu znatno vplivajo na domače cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. |
|
(413) |
Za razliko od tajvanskega trga, na katerem je kitajski uvoz močno prisoten in ovira druge države dobaviteljice, je za trg hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji z veliko večjo potrošnjo, ki samo na prostem trgu znaša 7 274 722, značilna kombinacija proizvajalcev Unije in uvoza iz več držav, kot je navedeno v oddelkih 4.1, 4.4 in 5.2. Tržni delež kitajskega uvoza v Tajvan je v obdobju preiskave dejansko znašal 38 %, pri čemer se mu nobena druga država dobaviteljica ni niti približala, medtem ko je v Uniji ves uvoz skupaj predstavljal 34 % trga, pri čemer nobena posamezna država ni dosegla tržnega deleža nad 8 %, uvoz iz LRK pa je bil zanemarljiv. Unija je od leta 2016 dejansko uvedla protidampinške dajatve na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz LRK (112). Zato so konkurenčni pogoji, ki vplivajo na ravni cen na obeh trgih, zelo različni. |
|
(414) |
Primerjava med povprečno ravnjo cen, ki jih v Uniji zaračunavajo vsi akterji, in cenami kitajskega uvoza v Tajvan potrjuje, da so konkurenčni pogoji različni. Tajvanska industrija v Uniji dejansko konkurira cenam, ki so precej višje od cen uvoza iz LRK, s katerimi konkurira na svojem domačem trgu. Preglednica 14 Primerjava cen uvoza v Unijo in Tajvan (v EUR/tono)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(415) |
Komisija je na podlagi vseh navedenih elementov sklenila, da so posebne razmere na trgu na domače cene v Tajvanu vplivale drugače kot na izvozne cene v Unijo. Zato je Komisija sklenila, da posebne razmere na trgu niso omogočale ustrezne primerjave med domačimi cenami v Tajvanu in izvoznimi cenami v Unijo v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. |
|
(416) |
Skupina CSC je po dokončnem razkritju trdila, da zadevne posebne razmere na trgu niso ovirale ustrezne primerjave med domačo prodajo in izvozom. Skupina CSC je zlasti trdila, da je bila analiza Komisije glede ustrezne primerjave nepopolna in ni upoštevala, da je bila presežna zmogljivost v jeklarstvu svetovna težava, katere učinki so se občutili tudi v Uniji. V zvezi s tem je skupina CSC trdila, da je Komisija v tej uredbi ugotovila, da je presežna ponudba kitajskega jekla na mednarodnih trgih vplivala na proizvajalce jekla po vsem svetu, vključno s Tajvanom in Unijo (113). Skupina CSC se je sklicevala tudi na Uredbo (EU) 2026/1384. Podobno so se tudi organi Tajvana sklicevali na Uredbo (EU) 2026/1384 in njene pripravljalne dokumente. Organi Tajvana so trdili tudi, da je poročilo OECD-GFSEC pokazalo, da je učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti enako vplivalo na izvoz tretjih držav in industrijo Unije. |
|
(417) |
Komisija je ugotovila, da so bile zadevne posebne razmere na trgu učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti na tajvanskem trgu, in ne svetovna presežna zmogljivost. Skupina CSC se je v uvodnih izjavah 961 do 963 oprla na del te uredbe (114), ki je namenjen svetovni presežni zmogljivosti kot morebitnemu drugemu dejavniku, ki povzroča škodo industriji Unije, in ne na posebne razmere na trgu in njegovo analizo. Komisija je nadalje ugotovila, da je bil pojav, obravnavan v Uredbi (EU) 2026/1384, svetovna presežna zmogljivost in ne učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti. Vendar je prav v odlomku, ki ga je navedla skupina CSC, omenjen „uvoz iz držav s presežno zmogljivostjo ali […] učinek izpodrivanja“ uvoza iz teh držav. V tej preiskavi je bil posebej analiziran učinek izrivanja kitajskega uvoza, na katerega je vplivala presežna zmogljivost, in ugotovljeno je bilo, da predstavlja posebne razmere na trgu v Tajvanu. Nasprotno, Komisija je menila, da v drugih zadevnih državah ni šlo za posebne razmere na trgu. Kot je prikazano v uvodnih izjavah 413 in 414, so imele take posebne razmere na tajvanski domači trg drugačen učinek kot na trg Unije. Zato so ovirale ustrezno primerjavo. To se razlikuje od primerjave učinkov na izvoz tajvanske industrije in industrijo Unije. Komisija je v uvodni izjavi 413 vsekakor pokazala, da so bile razmere na trgu Unije in tajvanskem domačem trgu drugačne. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(418) |
Skupina CSC je trdila tudi, da Komisija v svoji analizi ni upoštevala posrednih učinkov presežne zmogljivosti na trg Unije, na primer, ali so zadevne države izgubile tržni delež v tretjih državah in svoj izvoz preusmerile v Unijo, ali povečanja tržnega deleža drugih tretjih držav (zlasti Koreje in Ukrajine) v Uniji, doseženega s preusmeritvijo izvoza, namenjenega v druge tretje države, ali domače prodaje v Unijo. |
|
(419) |
Komisija je ugotovila, da skupina CSC ni predložila nobenih dokazov o tem, ali je bil tak uvoz v Unijo posledica presežne zmogljivosti. Poleg tega razlog za tak uvoz ne bi spremenil analize Komisije in sklepov iz uvodnih izjav 410 do 415, ki so temeljili na razmerah na trgu Unije, kot so bile ugotovljene na podlagi preverjenih podatkov, zbranih v preiskavi, pri kateri se je upošteval ves uvoz v Unijo. |
|
(420) |
Skupina CSC je vsekakor primerjala povprečno uvozno ceno na enoto v Unijo iz držav, ki niso zadevne države, s povprečno uvozno ceno na enoto v Tajvan iz Kitajske. Skupina CSC je trdila, da sta se obe podobno znižali, kar kaže, da je na uvozne cene v Unijo vplivala svetovna presežna zmogljivost. |
|
(421) |
Komisija je ugotovila, da je skupina CSC primerjala uvozne cene v Unijo z uvoznimi cenami v Tajvan, torej cene za različne namembne kraje. Poleg tega uvozne cene držav, ki niso zadevne države, v Unijo vključujejo kitajski uvoz v Unijo, na katerega vpliva presežna zmogljivost. Poleg tega je skupina CSC primerjala odstotek znižanja cen, ne pa njihove dejanske ravni. Nazadnje, Komisija je analizirala učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti samo v zadevnih državah, v zvezi z drugimi tretjimi državami pa niso bile podane nobene trditve. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(422) |
Poleg tega je skupina CSC primerjala povprečno uvozno ceno na enoto v Unijo iz držav, ki niso zadevne države, z domačimi cenami v Tajvanu in trdila, da se je uvozna cena v Unijo iz držav, ki niso zadevne države, znižala bolj kot domača cena v Tajvanu. Po mnenju skupine CSC bi to pokazalo, da bi presežna zmogljivost negativno vplivala na domače in izvozne cene, zato bi morala Komisija prilagoditi dobičkonosnost tako na domači kot na izvozni strani. |
|
(423) |
Komisija je ugotovila, da je skupina CSC primerjala uvozne cene v Unijo iz drugih držav z domačimi cenami v Tajvanu, torej cene, ki izvirajo iz različnih virov in so bile namenjene za različne namembne kraje. Poleg tega je skupina CSC primerjala odstotek znižanja cen, ne pa njihove dejanske ravni. Poleg tega je skupina CSC domnevala, da je na uvoz v Unijo iz drugih držav vplivala presežna zmogljivost samo zato, ker se je zmanjšal bolj kot domače cene v Tajvanu. Vendar uvoz iz držav, ki niso zadevne države, v Unijo vključuje kitajski uvoz, in kot je prikazano v preglednici 11 ter uvodnih izjavah 412 in 413, sta imela kitajski uvoz in uvoz iz držav, ki niso zadevne države, v Uniji in na tajvanskem trgu zelo različen pomen in tržni delež. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(424) |
Organi Tajvana so trdili, da bi morala Komisija za ugotovitev, da je bila ustrezna primerjava preprečena, oceniti relativni učinek posebnih razmer na trgu na tajvanske domače in izvozne cene v skladu z zadevo Avstralija – Protidampinški ukrepi za papir (115). Organi Tajvana so menili, da so posebne razmere na trgu, ki jih predstavlja učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti, po svoji naravi na primerljiv način vplivale na izvozne in domače cene ter nujno imele enake učinke na oboje. Organi Tajvana so v podporo temu navedli, da ugotovitve Komisije pokazale znatno znižanje tajvanske domače in izvozne cene. V zvezi s tem je skupina CSC trdila, da se je od leta 2022 podobno kot dobičkonosnost domače prodaje nepovezanim strankam zmanjšala tudi dobičkonosnost izvoza nepovezanim strankam. Po mnenju skupine CSC bi to pokazalo, da bi presežna zmogljivost negativno vplivala na domače in izvozne cene, zato bi morala Komisija prilagoditi dobičkonosnost tako na domači kot na izvozni strani. |
|
(425) |
Komisija je ugotovila, da je znižanje domačih in izvoznih cen posledica različnih razlogov. Kot je prikazano v preglednici 12, so domače cene v Tajvanu namreč sledile (ne da bi se lahko izenačile) strmejšemu padcu nižjih kitajskih uvoznih cen v Tajvan. Nižja cena in strmejši padec sta kitajskemu uvozu omogočila hitro povečanje tržnega deleža v Tajvanu od leta 2022 do obdobja preiskave, kot je prikazano v preglednici 11, na škodo domače prodaje tajvanske industrije. Če tajvanska domača industrija ne bi sledila kitajskim uvoznim cenam v trendu zniževanja, bi verjetno izgubila dodatne tržne deleže. Zato je bila tajvanska domača industrija prisiljena znižati svoje cene zaradi konkurenčnega pritiska (tj. učinka izrivanja) kitajskega uvoza, na katerega je vplivala presežna zmogljivost. To predstavlja posebne razmere na trgu, ki vplivajo na tajvanski domači trg in zaradi katerih je domači dobiček nezanesljiv. Nasprotno pa za tajvanske izvoznike pri izvozu izrinjenih količin v Unijo niso veljale enake konkurenčne omejitve na njihovem domačem trgu, saj so bili konkurenčni pogoji na trgu Unije drugačni, kot je prikazano v uvodnih izjavah 410 do 414, kjer kitajski uvoz ni imel vpliva. Zato je Komisija zavrnila trditev, da je učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti vplival na tajvanske izvozne cene na primerljiv ali podoben način kot na tajvanske domače cene, zato ni prilagodila dobičkonosnosti na strani izvoza. |
|
(426) |
Poleg tega so organi Tajvana trdili, da je jasno, da so posebne razmere na trgu vplivale tudi na konkurenčne pogoje v Uniji, saj je Unija kljub majhnemu tržnemu deležu kitajskega uvoza v Unijo skušala izravnati učinke presežne zmogljivosti v jeklarstvu z aktom splošne politike, kot je Uredba (EU) 2026/1384. Tako po mnenju organov Tajvana posebnih razmer na trgu ne bi smeli ocenjevati zgolj na podlagi tržnega deleža, ki ga ima kitajski uvoz v Unijo. |
|
(427) |
Komisija je ugotovila, da je bila Uredba (EU) 2026/1384 namenjena obravnavi svetovne presežne zmogljivosti, medtem ko je ta preiskava temeljila na trditvi o posebnih razmerah na trgu, ki zajemajo izrivanje kitajske presežne zmogljivosti, med drugim v Tajvanu. Komisiji tako v okviru analize ustrezne primerjave ni bilo treba analizirati učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trgu Unije, temveč kvečjemu učinke posebnih razmer na trgu Unije. Poleg tega Uredba (EU) 2026/1384 ne spreminja dejstev: (i) da so v obdobju preiskave v Tajvanu obstajale posebne razmere na trgu, kot je navedeno v uvodnih izjavah 388 in 409, in (ii) da so te posebne razmere na trgu vplivale na ustrezno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, kot je navedeno v uvodni izjavi 415. To je bilo treba obravnavati. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(428) |
Organi Tajvana so trdili, da so bili v več javnih izjav pritožnika (116) opisani učinki svetovne presežne zmogljivosti v jeklarstvu na izvozne cene. |
|
(429) |
Komisija je ugotovila, da je bil v preiskavi analiziran samo učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti, in ne svetovna presežna zmogljivost. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(430) |
Skupina CSC je trdila, da čeprav je Komisija sklenila, da je imela svetovna presežna zmogljivost v jeklarstvu večji vpliv na tajvanski domači trg kot na izvozni trg Unije, ni mogla ugotoviti, da ni bilo nobenega vpliva na trg Unije. Nasprotno, oceniti bi morala relativni vpliv na domačo prodajo v primerjavi z izvozom in prilagoditi tudi dobiček od izvoza za 4,8 %. |
|
(431) |
Komisija je ugotovila, da posebne razmere na trgu, ugotovljene na tajvanskem domačem trgu, niso bile svetovna presežna zmogljivost v jeklarstvu, temveč učinek izrivanja kitajske presežne zmogljivosti. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 410 do 414, so konkurenčni pogoji na trgu Unije drugačni. Posledično prilagoditev izvozne cene zaradi posebnih razmer na trgu ni bila upravičena. Zato je Komisija to trditev zavrnila in potrdila svoje sklepe v zvezi z ustrezno primerjavo iz uvodne izjave 415. |
|
(432) |
Nazadnje so organi Tajvana trdili, da Komisija v svoji analizi ustrezne primerjave med drugimi dejavniki, ki bi lahko vplivali na razlike v konkurenčnih pogojih med Unijo in Tajvanom, ni upoštevala razlik v razredih med kitajskim uvozom v Tajvan in povprečno ceno na enoto različnih naborov izdelkov. |
|
(433) |
Komisija je opozorila, da je pomisleke organov Tajvana glede domnevnih razlik v razredih med kitajskim uvozom v Tajvan že obravnavala v uvodni izjavi 405. Komisija je v zvezi s povprečno ceno na enoto različnih naborov izdelkov opozorila, da sta bili v okviru izračunov dampinga, nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen primerjava domače in izvozne prodaje ter primerjava uvoza iz zadevnih držav v Unijo z domačo prodajo industrije Unije opravljeni po kontrolni številki izdelka in sta pokazali zadostno ujemanje. Zato Komisiji v okviru analize ustrezne primerjave ni bilo treba nadalje analizirati cen v Uniji ali uvoza v Unijo na ravni vrste izdelka ali upoštevati natančne vrste izdelka, ki so ji cene ustrezale. Kar zadeva kitajsko uvozno ceno v Tajvan, Komisiji ni bilo treba analizirati cen po vrsti izdelka ali upoštevati uvoženih vrst izdelka, če je izdelek v preiskavi, uvožen v Tajvan iz LRK, konkuriral tajvanski domači proizvodnji, kot je navedeno v uvodni izjavi 405. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(434) |
Družba CSC je v pripombah na dodatno dokončno razkritje ponovila trditve iz uvodnih izjav 416, 420, 422, 424 in 430, obravnavane v uvodnih izjavah 417, 421, 423, 425 in 431, čeprav te zadeve niso bile predmet dodatnega dokončnega razkritja in je bilo družbi naročeno, naj predloži pripombe le glede vprašanj, zajetih v dodatnem dokončnem razkritju. |
|
(435) |
Komisija je na koncu potrdila svoj sklep iz uvodne izjave 415. |
3.4.3 Normalna vrednost
|
(436) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah 388 in 415, je Komisija ugotovila obstoj posebnih razmer na trgu na tajvanskem domačem trgu, ki niso omogočale ustrezne primerjave. Prizadeta je bila vsa domača prodaja skupine CSC, ker je kitajski uvoz zaradi presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju v LRK umetno znižal ceno celotne domače prodaje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Zato za tako prodajo ni bilo mogoče šteti, da je bila opravljena pod običajnimi pogoji, ustvarjeni dobiček pa ni mogel predstavljati običajnega dobička. |
|
(437) |
Komisija je zato v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost na podlagi stroškov proizvodnje v državi porekla, ki se jim prišteje razumen znesek za PSU-stroške in dobiček. |
|
(438) |
Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 384 do 387, je učinek posebnih razmer na trgu v Tajvanu povzročil umetno nizko dobičkonosnost, vendar ni vplival na stroške proizvodnje in PSU-stroške v Tajvanu. Zato se je Komisija pri konstruiranju normalne vrednosti oprla na dejanske stroške proizvodnje in dejanske PSU-stroške, ki sta jih zabeležili družbi CSC in CHS. |
|
(439) |
Kar zadeva dobiček, je Komisija menila, da dobiček, ki ga je proizvajalec izvoznik ustvaril s prodajo podobnih izdelkov na domačem trgu, ni primeren za uporabo zaradi učinka posebnih razmer na trgu na dejansko stopnjo dobička, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 388. |
|
(440) |
Komisija je vpliv posebnih razmer na trgu na dejansko stopnjo dobička določila na podlagi poročila, ki ga je pripravila organizacija OECD in objavil GFSEC (v nadaljnjem besedilu: poročilo OECD-GFSEC) (117). V skladu s tem poročilom je povprečje razlike med dobičkom, ki so ga dejansko ustvarile jeklarske družbe po svetu, razen v LRK, in dobičkom, ki bi ga iste družbe lahko ustvarile, če se presežna zmogljivost LRK ne bi tako narasla, znašalo 4,8 %. Preglednica 15 Dejanska dobičkonosnost v primerjavi z ocenjeno dobičkonosnostjo (v %)
|
||||||||||||||||||||||
|
(441) |
Komisija je menila, da bi bilo treba pri vsaki smiselni prilagoditvi dobička za posamezno vrsto izdelka upoštevati posebne razlike v stroških proizvodnje, domačih prodajnih cenah in posledičnih stopnjah dobička za navedene vrste izdelka, saj so te informacije Komisiji na voljo. |
|
(442) |
Zato je Komisija za določitev razumnega zneska dobička v smislu člena 2(3) osnovne uredbe in v skladu s členom 2(6), točka (c), navedene uredbe kot izhodišče in v skladu s svojo standardno metodologijo za izračun dampinga najprej opredelila vse domače prodajne transakcije, opravljene v običajnem poteku trgovanja, za vsako vrsto izdelka. Ker so ugotovljene posebne razmere na trgu negativno vplivale na dobičkonosnost teh transakcij, zanašanje na njihovo dejansko dobičkonosnost ne bi privedlo do razumnega zneska dobička v smislu člena 2(3). Da bi to odpravila, je Komisija dobičkonosnost transakcij, opravljenih v običajnem poteku trgovanja, prilagodila za povprečno izgubo dobička, ki jo je mogoče pripisati posebnim razmeram na trgu. |
|
(443) |
Organi Tajvana so po dokončnem razkritju trdili, da je konstruiranje normalne vrednosti, dovoljeno s členom 2.2.2 protidampinškega sporazuma STO ter členoma 2(3) in (6) osnovne uredbe, že zadostovalo za zagotovitev upoštevanja učinka izrivanja. Po njihovem mnenju ni bilo pravne podlage za odstopanje od dejanskega dobička na podlagi domače prodaje v običajnem poteku trgovanja v korist referenčne vrednosti med državami. To je veljalo zlasti zato, ker so bile po njihovem mnenju dobičkonosne domače transakcije pretežno transakcije z visokokakovostnimi kolobarji žarjenih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, ki niso konkurirali kolobarjem nežarjenih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, ki so predstavljali veliko večino kitajskega uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Tajvan, niti nanje ti niso vplivali. |
|
(444) |
Komisija je v uvodnih izjavah 384 do 387 pojasnila učinke posebnih razmer na trgu na domačo dobičkonosnost na Tajvanu. Zaradi posebnih razmer na trgu dobička ni bilo mogoče šteti za razumnega. Komisija se je zato oprla na alternativno referenčno vrednost, še vedno v skladu s členoma 2(3) in (6) osnovne uredbe. Komisija se vsekakor ni strinjala s stališčem organov Tajvana glede dejanskega dobička, ki so ga ustvarili tajvanski proizvajalci izvozniki. Čeprav so lahko visokokakovostni žarjeni hladno valjani ploščati izdelki iz jekla v primerjavi z nežarjenimi hladno valjani ploščati izdelki iz jekla bolj dobičkonosni, domači dobiček ni bil posledica zgolj visokokakovostnih žarjenih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Komisija je namreč ugotovila, da je bila domača prodaja nežarjenih vrst izdelka največjega proizvajalca v vzorčeni skupini, skupine CSC, v obdobju preiskave dobičkonosna za vseh 11 od 12 nežarjenih vrst izdelka, za preostalo vrsto izdelka pa večinoma dobičkonosna. Vsa ta dobičkonosna domača prodaja se je štela za prodajo v običajnem poteku trgovanja in je bila zato vključena v izračun dampinga. Zato je Komisija uporabila tudi dobiček pri nežarjenih vrstah izdelka, za katere organi Tajvana trdijo, da so vrste izdelka, ki so najbolj izpostavljene konkurenci kitajskega uvoza. Zaradi izrivanja kitajskega uvoza je bila raven takega dobička še vedno nižja, kot bi bila brez posebnih razmer na trgu. Zato je morala Komisija uporabiti prilagoditev za izravnavo učinkov posebnih razmer na trgu in doseganje razumnega dobička. Vsekakor so bili, zlasti v zvezi z žarjenimi in nežarjenimi hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 405, žarjeni in nežarjeni hladno valjani ploščati izdelki iz jekla zamenljivi kot surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov nižje v verigi, in so si zato konkurirali. Le nežarjeni izdelki hladno valjani ploščati izdelki iz jekla so bili v primerjavi z žarjenimi hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla cenejši, zato so jim uporabniki nižje v verigi dajali prednost. Nazadnje, kitajski uvoz v obdobju preiskave je vključeval tudi žarjene hladno valjane ploščate izdelke iz jekla. Komisija je zato to trditev zavrnila. |
|
(445) |
Organi Tajvana so trdili, da prilagoditev dobička ni združljiva s členom 2.2.2 protidampinškega sporazuma STO. Trdili so namreč, da bi se morala Komisija, kadar dejanski znesek dobička ne more temeljiti na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo zadevnega proizvajalca izvoznika v običajnem poteku trgovanja, pri vseh drugih razumnih metodah opreti na zneske, ki ne presegajo dobička, ki ga proizvajalci izvozniki običajno ustvarijo na domačem trgu zadevne države. Poročilo OECD-GFSEC, na katero se sklicuje Komisija, bi bilo po mnenju tajvanskih organov neprimerno iz več razlogov. Prvič, v poročilu ni bil izrecno naveden razumni dobiček, ki se je na tajvanskem trgu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla uporabljal v obdobju preiskave. Drugič, vsebovalo je metodološke opombe, ki so pozivale k previdni razlagi, študija ni bila strokovno pregledana, financirana je bila tudi s prispevkom Unije in zdi se, da se pri analizi dobičkonosnosti ni opirala na računovodske izkaze in letna poročila. Tretjič, upoštevana stopnja dobička je bila skupna stopnja dobička proizvajalcev jekla, ne pa specifična dejanska stopnja dobička tajvanskega proizvajalca. Nazadnje so organi Tajvana trdili, da so tej metodologiji, ki jo je predlagal pritožnik, nasprotovali že v svojih pripombah o začetku preiskave, povzetih v uvodni izjavi 21. V zvezi z izpodbijanjem Komisije iz uvodne izjave 22 so organi Tajvana trdili, da Komisija ni navedla svojih obveznosti iz člena 2.2.2 protidampinškega sporazuma STO in ni dokazala, da je poročilo vključevalo dejanske podatke o dobičku tajvanskih proizvajalcev. |
|
(446) |
Komisija je uvodoma opozorila, da je, kot je navedeno v uvodni izjavi 442, dobiček določila na podlagi „katere koli druge razumne metode“, kot je predvideno v členu 2(6), točka (c), osnovne uredbe, kar ustreza členu 2.2.2, točka (iii), protidampinškega sporazuma STO. Komisija se namreč ni mogla opreti na točko (a) oziroma točko (i), saj ni imela na voljo dejanskih zneskov dobička drugih izvoznikov ali proizvajalcev v Tajvanu, noben izvoznik ali proizvajalec v Tajvanu razen vzorčene skupine CSC pa ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Prav tako se Komisija ni mogla opreti na točko (b) oziroma točko (ii), saj ni imela informacij o dobičkonosnosti skupine CSC, specifičnih za isto splošno kategorijo izdelkov kot hladno valjani ploščati izdelki iz jekla, vsekakor pa bi tudi na to vplivale posebne razmere na trgu. Zato se je Komisija oprla na točko (c) oziroma točko (iii). Pri tem Komisija ni imela na voljo dobička, ki ga običajno ustvarijo drugi izvozniki ali proizvajalci pri prodaji izdelkov iste splošne kategorije na tajvanskem domačem trgu. Posebne razmere na trgu so namreč vplivale na dobičkonosnost vseh proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Tajvanu. Poleg tega bi na dobičkonosnost proizvajalcev izdelkov nižje v verigi vplival tudi obstoj posebnih razmer na trgu za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla kot surovine, medtem ko glede na uporabe hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla industrije, kot sta gradbeništvo ali avtomobilska industrija, ne bi bile primerne, saj taki izdelki ne bi več spadali v isto splošno kategorijo. Hkrati bi bili proizvajalci izdelkov višje v verigi, kot je vroče valjani ploščati izdelki iz jekla, tudi proizvajalci hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, izdelkov še višje v verigi, kot je železova ruda, pa ni mogoče šteti za izdelke iz iste splošne kategorije kot hladno valjane ploščate izdelke iz jekla. Kljub temu je morala Komisija v skladu s členom 2(6), točka (c), osnovne uredbe opredeliti dobiček, ki se običajno ustvari na Tajvanu. |
|
(447) |
Zato je Komisija uporabila dobiček, ki ga običajno ustvari sama skupina CSC. Poleg tega je Komisija preučila najožjo razlago iste splošne kategorije izdelkov, omejeno na popolnoma enake izdelke, tj. hladno valjane ploščate izdelke iz jekla. Komisija je zato upoštevala dobiček, ki ga skupina CSC običajno ustvari s prodajo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na tajvanskem domačem trgu. Vendar je skupina CSC pri domači prodaji hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla nepovezanim strankam poslovala z izgubo. Ker je skupina CSC poslovala z izgubo, Komisija na podlagi dejanskega dobička skupine CSC ni mogla opredeliti običajno ustvarjenega dobička, saj ga ni bilo. Poleg tega so dokazi v dokumentaciji pokazali, da so na splošno dobičkonosnost družbe znatno vplivale transakcije, za katere osnovna uredba šteje, da niso opravljene v običajnem poteku trgovanja. Te transakcije so namreč izključene iz analize dobička v skladu s členom 2(6) navedene uredbe. Zato je Komisija za opredelitev običajno ustvarjenega dobička upoštevala le dobiček skupine CSC v običajnem poteku trgovanja. Dobiček skupine CSC v običajnem poteku trgovanja je bil veliko natančnejši in bolj razčlenjen kot kakršen koli dejanski dobiček, ki so ga drugi proizvajalci ustvarili pri prodaji izdelkov iz iste splošne kategorije kot hladno valjani ploščati izdelki iz jekla v Tajvanu. Glede na ugotovitev, da je bil tak dobiček zaradi posebnih razmer na trgu zmanjšan, ga je Komisija prilagodila na raven, ki bi jo bilo mogoče pričakovati brez učinkov ugotovljenih posebnih razmer na trgu. V ta namen je Komisija menila, da dobiček, ki ga skupina CSC običajno ustvari s prodajo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na tajvanskem domačem trgu, prilagojen za povprečje razlike med dejansko in hipotetično dobičkonosnostjo nekitajskih jeklarskih družb, opredeljene v poročilu OECD-GFSEC in navedene v preglednici 15, pomeni običajno ustvarjeni dobiček oziroma, glede na posebne razmere na trgu, ki vplivajo na sam dobiček, dobiček, ki bi ga lahko ustvarili tudi drugi izvozniki ali proizvajalci s prodajo izdelkov iz iste splošne kategorije na domačem trgu države porekla. Ker je študija zajemala jeklarske družbe, se je nanašala na izdelke iz iste splošne kategorije kot hladno valjani ploščati izdelki iz jekla in jih je celo vključevala. Zato je bila dovolj homogena, da se je lahko uporabila za prilagoditev dobička, ki ga skupina CSC običajno ustvaril z domačo prodajo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. |
|
(448) |
V dodatno podporo temu je Komisija ugotovila, da je bila v poročilu OECD-GFSEC simulirana razlika med dejanskim dobičkom in hipotetičnim dobičkom brez presežne zmogljivosti. V okviru zadeve je to pomenilo dobiček brez učinka izrivanja kitajske presežne zmogljivosti, ki se v hipotetičnem scenariju ni povečala in zato ni izrinila tajvanske domače prodaje. V poročilu OECD-GFSEC je bil tak hipotetični dobiček simuliran kot povprečje nekitajskih jeklarskih družb po svetu. Podatkovna zbirka, uporabljena v poročilu OECD-GFSEC, je vključevala družbe v Tajvanu (118). Čeprav v poročilu OECD-GFSEC ni ugotovljena razlika med dejanskim in hipotetičnim dobičkom posebej za Tajvan, je v njem ugotovljena povprečna razlika za vse nekitajske družbe, kar velja tudi za tajvanske družbe, zlasti za vzorčenega proizvajalca izvoznika, skupino CSC. Opozoriti je treba, da so se za namene poročila OECD-GFSEC upoštevali podatki o dejanskem dobičku družb, da bi se oblikoval hipotetični dobiček brez učinkov presežne zmogljivosti. Razlika med dejanskim in hipotetičnim dobičkom je pomenila ustrezno referenčno vrednost, da bi se pri dobičku skupine CSC v običajnem poteku trgovanja odpravili učinki posebnih razmer na trgu in določil razumen dobiček. Brez posebnih razmer na trgu bi bila namreč dobičkonosna prodaja hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla skupine CSC še bolj dobičkonosna. |
|
(449) |
Pri obravnavi preostalih trditev organov Tajvana se je, prvič, glede na to, da se je poročilo OECD-GFSEC nanašalo na nekitajski jeklarski sektor in s tem na isto splošno kategorijo izdelkov kot hladno valjani ploščati izdelki iz jekla, iz tega izhajajoči hipotetični dobiček uporabljal za ta sektor na Tajvanu. Drugič, metodološke opombe so bile standardno besedilo v političnih in akademskih delih, v katerih so predlagane nove ekonomske ali ekonometrične analize. Komisija je menila, da dejstvo, da delo ni bilo strokovno pregledano, ni pomembno, saj je bilo pripravljeno za GFSEC, ki je najuglednejša referenca na področju presežne zmogljivosti v jeklarstvu. Komisija ni razumela, na kateri podlagi so organi Tajvana trdili, da je prispevala k financiranju študije. Vendar ob predpostavki, da so se organi Tajvana sklicevali na prispevke Unije k OECD in/ali GFSEC, Komisija tega ni štela za pomembno. Študija ni bila objavljena za namene te preiskave, organi Tajvana pa niso predložili nobene alternative. Poleg tega je analiza na sliki 3 v okviru 3 poročila OECD-GFSEC dejansko temeljila na letnih poročilih in računovodskih izkazih, saj je ustrezala razmerju med EBITDA in prihodki. Tretjič, Komisija je menila, da dejstvo, da se je stopnja dobička nanašala na jeklarski sektor, zadostuje za izpolnitev pravnega standarda „izdelkov iz iste splošne kategorije“ kot hladno valjani ploščati izdelki iz jekla. Nazadnje, Komisija je menila, da se ugovor, ki so ga organi Tajvana podali v svojih pripombah o začetku preiskave, povzetih v uvodni izjavi 21, ni nanašal na vsebino metodologije, temveč na zahteve pravnih standardov. Ko je Komisija obravnavala pripombo iz uvodne izjave 22, se je lahko v celoti oprla na metodologijo iz poročila OECD-GFSEC, ki jo je predlagal pritožnik in ki ji vsebinsko ni nasprotovala nobena zainteresirana stran. Komisija je v uvodnih izjavah 442 in 446 predložila zahtevana pojasnila glede svojih obveznosti iz člena 2.2.2 protidampinškega sporazuma STO in ustreznih določb osnovne uredbe. Komisija je menila, da predstavljajo zadostno utemeljitev za predlagano metodologijo. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(450) |
Skupina CSC je po dokončnem razkritju trdila, da je prišlo do administrativne napake pri izračunu povprečnih stroškov proizvodnje na enoto, določenih na kontrolno številko izdelka za eno od njenih družb. |
|
(451) |
Komisija je ugotovila, da je ta trditev upravičena. Zato je bil izračun normalne vrednosti za to družbo popravljen, stopnja dampinga za skupino CSC in za nevzorčene sodelujoče družbe pa je bila ustrezno prilagojena. Ponovni izračun ni vplival na preostalo stopnjo dampinga. |
3.4.4 Izvozna cena
|
(452) |
Vzorčena proizvajalca izvoznika sta izdelke izvažala v Unijo neposredno neodvisnim strankam. |
|
(453) |
Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. |
3.4.5 Primerjava
|
(454) |
Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) pobotali nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen. |
|
(455) |
Družbi CSC in CHS sta v občutljivi različici izpolnjenih vprašalnikov zahtevali, da se na koncu kontrolnih številk izdelka doda ena števka, da bi se upoštevali domnevni tržni segmenti končne uporabe. Po navedbah vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v Tajvanu so ti tržni segmenti povzročili razlike v cenah, ki jih struktura kontrolne številke izdelka, ki jo je predlagala Komisija, ni upoštevala. Poleg tega je taka struktura kontrolne številke izdelka primerjala domačo prodajo v segmentu visoke vrednosti z izvozom v EU, zgoščeno v cenovno občutljivem segmentu. |
|
(456) |
Komisija je ugotovila, da števka, ki so jo dodali vzorčeni proizvajalci izvozniki v Tajvanu, ni ustrezala tehnični ali fizikalni lastnosti, ki bi omogočala enoznačno razlikovanje in opredelitev domnevnih tržnih segmentov. Opisi tržnih segmentov so pokazali, da ni bilo ene same spremenljivke ali niza spremenljivk, ki bi omogočale razlikovanje med različnimi segmenti, temveč je bil vsak od njih opredeljen na podlagi različnih dejavnikov. Ne segment je bil na primer opredeljen na podlagi zahtev glede kakovosti in cenovne neelastičnosti, drugi na podlagi vsebnosti določenega elementa, tretji pa na podlagi vsebnosti drugih elementov. Zato je bil edini dejanski razlikovalni dejavnik končna uporaba v skladu s klasifikacijo vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Vzorčeni proizvajalci izvozniki so z ugotavljanjem lastnosti izdelkov, prodanih za različne končne uporabe, umetno opredelili več tržnih segmentov. Vendar struktura kontrolne številke izdelka, ki jo je predlagala Komisija, že vključuje več dejavnikov, ki omogočajo razvrstitev istih izdelkov in njihovo primerjavo kot podobnih izdelkov. Taka struktura kontrolne številke izdelka je bila povsem ustrezna. To je veljalo zlasti zato, ker je Komisija kmalu po začetku postopka, 1. oktobra 2025, nekoliko spremenila strukturo kontrolne številke izdelka, da bi zagotovila, da so bili avtomobilski razredi na podlagi lastniških avtomobilskih standardov, enakovrednih standardu evropske nomenklature (EN) 10130 2006, in jeklo, utrjeno s trdno raztopino (standard EN 10268), pravilno razvrščeni v strukturo kontrolne številke izdelka (119). Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
3.4.5.1
|
(457) |
Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 436 do 442, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne. |
|
(458) |
Skupina CSC je v občutljivi različici izpolnjenega vprašalnika trdila, da bi, če bi Komisija zavrnila njen predlog za spremembo strukture kontrolne številke izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 455, zahtevala prilagoditve normalne vrednosti ali izvozne cene zaradi (i) razlik v fizikalnih lastnostih, (ii) razlik v ravni trgovanja in (iii) drugih dejavnikov. Med preverjanjem je skupina CSC zahtevala takšno prilagoditev na podlagi člena 2(10), točka (k), osnovne uredbe v zvezi z drugimi dejavniki in predložila izračun prilagoditve. Skupina CSC je pojasnila, da so bili razlogi za prilagoditev naslednji: (i) stranke so na domačem trgu plačevale različne cene zaradi razlike v teh drugih dejavnikih in (ii) taka razlika je bila posledica kombinacije razlik v fizikalnih lastnostih zaradi specifičnih vrst jekla in ravni trgovanja zaradi vrste strank. V zvezi z vrsto strank je skupina CSC trdila, da obstajajo razlike v funkcijah in pogojih prodaje. Natančneje, certificiranje družbe CSC kot kvalificiranega prodajalca stranki je bilo predpogoj za poslovne odnose, cene pa so odražale tak dodatni pogoj. Namen prilagoditve je bil torej upoštevati razliko v cenah zaradi končne uporabe. Na domačem trgu so stranke domnevnega segmenta A sprejele višjo ceno, medtem ko je bila na izvoznem trgu Unije prodaja osredotočena predvsem na domnevni segment B, čeprav je bila prodaja prisotna tudi v domnevnem segmentu A. Med preverjanjem je družba CSC pojasnila, da bi se lahko segment A na podlagi vrste strank dodatno razdelil na segment A1 na domačem trgu, ki je dosegal višje cene, in segment A2 na izvoznem trgu Unije, ki je dosegal nižje cene, vendar še vedno višje od segmenta B. |
|
(459) |
Komisija je najprej ugotovila, da skupina CSC svoje trditve o razliki v ceni med prodajnimi sektorji ni podprla z nobenimi dokazi v smislu stroškov. |
|
(460) |
Kar zadeva domnevno razliko v fizikalnih lastnostih je Komisija od skupine CSC zahtevala, naj predloži dokaze o morebitnih fizikalnih ali kemičnih lastnosti, s katerimi bi bilo mogoče jasno razlikovati domnevne segmente, kot je že navedeno v uvodni izjavi 456. Skupina CSC ni predložila dokazov, da so nekatere stranke za podobne izdelke plačale več kot druge zaradi kakršne koli razlike v fizikalnih ali kemičnih lastnostih. V zvezi z drugimi dejavniki je Komisija od skupine CSC zahtevala, naj predloži dokazila, kot so dodatni prodajni stroški ali dodatni stroški. Skupina CSC je pojasnila, da ni bilo posebnih dodatnih stroškov pakiranja in da stroški postopka certificiranja niso bili amortizirani, temveč knjiženi kot režijski stroški. Zato je Komisija menila, da skupina CSC takih dokazov ni predložila. |
|
(461) |
V zvezi s trditvami o razlikah med vrstami strank je Komisija ugotovila, da skupina CSC ni vzpostavila nobene povezave med visokimi cenami in stroški postopka certificiranja ali drugimi dejavniki. |
|
(462) |
Poleg tega je Komisija najprej navedla, da bi bilo visoke cene mogoče pojasniti z dejstvom, da je bila skupina CSC edini domači proizvajalec, dejaven v domnevnem segmentu A. Vendar je Komisija po podrobnejši analizi segmenta in stopnje konkurence v njem v uvodni izjavi 481 sklenila, da bi bil tak scenarij mogoč le, če bi skupina CSC omejevala konkurenco v navedenem segmentu. Ker ni bilo dokazov ali trditev v tem smislu, Komisija navedenemu razlogovanju ni sledila. Namesto tega je bila njena zavrnitev osredotočena na popoln neobstoj dokazane vzročne povezave med domnevnimi dejavniki in domnevno cenovno premijo. Ugotovitve iz uvodne izjave 481 so bile skupini CSC razkrite v dodatnem dokončnem razkritju, skupina CSC pa jim ni nasprotovala. |
|
(463) |
Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(464) |
Skupina CSC je v pripombah k dokončnemu razkritju ponovila zahtevo za pošteno primerjavo med domačimi in izvoznimi cenami ob upoštevanju različne končne uporabe hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v avtomobilskem in neavtomobilskem sektorju glede na znatno razliko v ceni, ki je odvisna od končne stranke. Skupina CSC je ponovila, da so bile zahtevane prilagoditve potrebne za popravek primerjave med normalno vrednostjo, ki temelji na prodaji za avtomobilsko industrijo po višjih cenah, in izvoznimi cenami, ki temeljijo na prodaji za neavtomobilsko industrijo po nižjih cenah. Ponovila je, da se je avtomobilski segment bistveno razlikoval od neavtomobilskega segmenta in da so zanj veljale trajne razlike v cenah, ki jih je Komisija prav tako preučila med preverjanjem. Prvič, za prodajo proizvajalcem originalne opreme za avtomobilsko industrijo (v nadaljnjem besedilu: OEM) in njihovim dobavnim verigam so veljale stroge tehnične zahteve in zahteve glede kakovosti, dolgoročne pogodbe in zahtevni postopki certificiranja. Preverjanje je potrdilo te zahteve, vključno s certifikati kakovosti in odobritvami proizvajalcev, specifičnimi za avtomobilsko industrijo, pri čemer je bila skupina CSC edini kvalificirani dobavitelj v Tajvanu za nekatere izdelke. Drugič, ključna vidika za stranke v avtomobilski industriji sta bila zanesljivost in zmanjševanje tveganj in ne najnižja cena. Tretjič, cene v avtomobilskem segmentu so bile manj prožne, saj je menjava dobaviteljev še posebej draga in zamudna. Zato se kvalificirani dobavitelji, kot je družba CSC, pri prodaji strankam v avtomobilskem sektorju soočajo z manj konkurence kot pri prodaji strankam v neavtomobilskem sektorju. Nazadnje, skupina CSC je opozorila, da so zaščitni ukrepi za jeklo razlikovali jeklo za avtomobilsko uporabo (120). |
|
(465) |
Skupina CSC je v zvezi s pravno podlago v pripombah k razkritju pojasnila, da bi bila prilagoditev upravičena na podlagi člena 2(10), točka (k), osnovne uredbe zaradi razlik v drugih dejavnikih, ker (i) so stranke na domačem trgu plačevale različne cene zaradi razlik v teh dejavnikih in (ii) je bila taka razlika posledica kombinacije dejavnikov, navedenih v členu 2(10) osnovne uredbe, in sicer člena 2(10), točka (a), osnovne uredbe za razlike v fizikalnih lastnostih zaradi specifičnih razredov jekla ter člena 2(10), točka (d)(i), osnovne uredbe za razlike v ravni trgovanja zaradi vrste strank. |
|
(466) |
Glede na navedeno je skupina CSC trdila, da Komisija v uvodnih izjavah 459 do 461 ni ustrezno obravnavala njenih pripomb. Skupina CSC je zlasti trdila, da je Komisija vsebinsko obravnavala le domnevne razlike v fizikalnih lastnostih, ni pa vsebinsko obravnavala razlik v ravni trgovanja in drugih dejavnikih. Skupina CSC je pojasnila, da razlikovanje med izdelki za avtomobilski in neavtomobilski sektor ni temeljilo zgolj na razlikah v fizikalnih lastnostih, temveč na kombinaciji dejavnikov, kar se odraža v različnih pravnih podlagah. Po mnenju skupine CSC Komisija z zavrnitvijo trditve zgolj na podlagi fizikalnih lastnosti ni preučila vprašanja, ali so cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla za avtomobilski sektor primerljive brez prilagoditve, ob upoštevanju dejavnikov, ki vplivajo na navedene cene, vključno z razlikami v fizikalnih lastnostih. V zvezi s tem se je skupina CSC sklicevala na prejšnjo preiskavo o akrilonitril-butadien-stirenskih smolah (v nadaljnjem besedilu: ABS) (121). Nazadnje, skupina CSC je trdila, da je predložila dokaze, da so nekatere stranke za podobne izdelke plačali več kot drugi zaradi razlik v fizikalnih ali kemičnih lastnostih, in sicer v obliki zahtev glede posebnih tehničnih specifikacij in certifikatov, povezanih s temi specifikacijami, vključno s posebnimi inženirskimi standardi in standardi za materiale. Poleg tega je lahko družba CSC pri domači prodaji avtomobilski industriji zaračunavala višje cene. |
|
(467) |
Komisija se ni strinjala s skupino CSC glede dejstva, da njene trditve ni ustrezno obravnavala. Komisija je v uvodnih izjavah 459 do 461 obravnavala posamezne dejavnike in pravne podlage, ki jih je navedla skupina CSC. |
|
(468) |
Komisija je v uvodni izjavi 460 obravnavala domnevne razlike v fizikalnih lastnostih. Komisija ni nameravala obravnavati celotne trditve zgolj s to uvodno izjavo, temveč je ob tej priložnosti analizirala enega od navedenih dejavnikov, ki vplivajo na cene. Komisija je ponovila, kot je že navedeno v uvodni izjavi 460, da skupina CSC ni predložila nobenih merljivih fizikalnih in tehničnih lastnosti izdelka v preiskavi, s katerimi bi lahko podprla svojo trditev. Certifikati, specifikacije in standardi, ki jih je družba CSC navedla v svojih trditvah, hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla za avtomobilsko industrijo fizikalno ali kemično ne razlikujejo od hladno valjanih ploščatih izdelkov za druge industrije. Zato skupina CSC ni dokazala, da so fizikalne lastnosti dejavnik, ki bi lahko upravičil prilagoditev. |
|
(469) |
Poleg tega je skupina CSC ugovarjala pomenu razlik v stroških v okviru prilagoditve za fizikalne lastnosti. Skupina CSC je trdila, da je treba v skladu s členom 2(10), točka (a), osnovne uredbe prilagoditve za fizikalne lastnosti količinsko opredeliti izključno na podlagi „razumne ocene tržne vrednosti navedene razlike“, in opozorila, da je Komisija take prilagoditve v svojih internih obrazcih za izračun obravnavala kot prilagoditve cene. |
|
(470) |
Komisija je ugotovila, da skupina CSC ni upoštevala izrecnega predhodnega pogoja iz uvodnega dela člena 2(10), v skladu s katerim se prilagoditev odobri le „če se dokaže, da [dejavniki] vplivajo na primerljivost cen“. Izraz „razumna ocena tržne vrednosti“, na katerega se sklicuje skupina CSC, določa metodo količinske opredelitve prilagoditve šele po tem, ko vložnik zahtevka ugotovi zahtevo po pragu vpliva na ceno. V obravnavanem primeru skupina CSC ni dokazala, da so posebne fizične zahteve avtomobilskega sektorja sistematično privedle do različnega oblikovanja cen na domačem trgu za identične vrste izdelkov, ki še niso v celoti in ustrezno upoštevane v matriki ujemanja kontrolne številke izdelka. Komisija je poudarila, da njena odločitev glede notranjega modeliranja, da uporabi pravice za cene, proizvajalca izvoznika ni razbremenila njegove primarne pravne obveznosti, da predloži preverljive dokaze, da fizikalne razlike izkrivljajo pošteno primerjavo. Komisija je vsekakor preučila stroške proizvodnje, da bi analizirala, ali so bile v njih upoštevane domnevne višje zahteve glede tehničnih specifikacij in kakovosti, kar bi bilo logično, in ni mogla skleniti, da so vplivale na stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 460. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(471) |
Poleg tega je skupina CSC trdila, da je Komisija nepravilno zavrnila njene trditve glede prilagoditev v zvezi z ravnjo trgovanja in drugimi dejavniki, ker ni bilo razlik v stroških med podobnimi izdelki, ki se prodajajo avtomobilskemu in neavtomobilskemu sektorju. Po mnenju skupine CSC je Komisija s sklicevanjem na stroške uporabila napačen pravni standard. Skupina CSC je trdila, da člen 2(10), točki (d)(i) in (k), osnovne uredbe za upravičenost prilagoditve ne zahteva dokazov o razlikah v stroških proizvodnje. Po mnenju skupine CSC je pomemben element razlika v tržni vrednosti in cenah, ki jih plačajo stranke. |
|
(472) |
Komisija je uvodoma zavrnila razlago osnovne uredbe, ki jo je podala skupina CSC. Komisija ni menila, da je analiza stroškov primarni ali edini standard za oceno trditve v skladu s členom 2(10), točki (d)(i) in (k), osnovne uredbe. Vendar je Komisija ugotovila, da lahko v celoti zahteva in oceni stroškovne strukture kot objektivno dokazno orodje za preverjanje, ali je domnevna razlika v domači ceni strukturna, dosledna in dejansko vpliva na primerljivost cen. Komisija opozarja, da je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe glavni cilj preiskave zagotoviti pošteno primerjavo med izvozno ceno in normalno vrednostjo. Kadar zainteresirana stran zahteva prilagoditev na podlagi člena 2(10), nosi dokazno breme, da dokaže, da njen zahtevek izpolnjuje vsebinske in dokazne pogoje iz navedene določbe. V obravnavanem primeru je Komisija menila, da je treba razliko v tržni vrednosti in cenah, ki jih plačajo stranke, dokazati s sklicevanjem na razliko v ravni trgovanja oziroma razliko v drugih dejavnikih. |
|
(473) |
V zvezi z ravnjo trgovanja je Komisija nadalje menila, da je za prilagoditev ravni trgovanja potreben dokaz o doslednih in ločenih poslovnih funkcijah in cenah prodajalca za različne ravni trgovanja (na primer veleprodaja v primerjavi z maloprodajo) na domačem trgu ter da ta dokaz ni bil predložen. Kot je razvidno iz razlikovanja prodajnega kanala na seznamu domače prodaje in prodaje v Uniji po posameznih transakcijah, je družba CSC prodajala trgovcem in končnim uporabnikom tako na domačem trgu kot na trgu Unije. Kar zadeva domnevni avtomobilski sektor, je družba CSC na domačem trgu prodajala proizvajalcem avtomobilov in trgovcem, na trgu Unije pa je prodajala le trgovcem. Trgovci z avtomobilskimi izdelki so na domačem trgu in trgu Unije delovali na isti ravni trgovanja. Poleg tega nobena domnevna razlika v ravni trgovanja med domačim trgom (trgovci z avtomobilskimi izdelki in proizvajalci avtomobilov) in izvoznim trgom (samo trgovci z avtomobilskimi izdelki) ni bila dokazana z razlikami v funkcijah in cenah skupine CSC za različne ravni trgovanja (tj. trgovci ali proizvajalci avtomobilov) na domačem trgu. Ne glede na to, ali gre za domače končne uporabnike (v avtomobilskem sektorju ali ne) ali domače trgovce (v avtomobilskem sektorju ali ne), so vsi kupci skupine CSC na domačem trgu kupovali neposredno od skupine CSC, brez razlik v funkcijah in cenah. Proizvajalci avtomobilov in kupci v neavtomobilskem sektorju so delovali na isti funkcionalni ravni: so industrijski končni uporabniki, ki kupujejo neposredno od skupine CSC, bodisi v gradbeništvu, orodjarski industriji ali avtomobilski industriji. Značilnosti avtomobilske industrije, na katerih je temeljila trditev družbe CSC, so bile standardne prakse med podjetji in ne poseben korak v distribucijskem kanalu. Ker skupina CSC ni dokazala drugačne cenovne strukture na podlagi različnih distribucijskih kanalov, merila iz člena 2(10), točka (d), osnovne uredbe niso bila izpolnjena. Zato je Komisija zavrnila zahtevek za prilagoditev ravni trgovanja. |
|
(474) |
Komisija je nato analizirala, ali bi bila kakršna koli prilagoditev upravičena na podlagi člena 2(10), točka (k). |
|
(475) |
Komisija je uvodoma opozorila, da je družba CSC trdila, da so drugi dejavniki, ki jih je treba upoštevati v skladu s členom 2(10), točka (k), „kombinacija naslednjih dejavnikov, navedenih v členu 2(10) osnovne uredbe, in sicer člena 2(10), točka (a), za razlike v fizičnih lastnostih in člena 2(10), točka (d)(i), za razlike v ravni trgovanja“. |
|
(476) |
Člen 2(10), točka (k), se nanaša izključno na prilagoditve za dejavnike, ki niso določeni v točkah (a) do (j). Zato družba CSC ni opredelila nobenega dejavnika, ki bi ga bilo mogoče obravnavati v okviru te določbe. Komisija je opozorila, da člena 2(10), točka (k), osnovne uredbe ni mogoče razlagati kot mehanizem za izogibanje strogim dokaznim referenčnim vrednostim, določenim v predhodnih pododstavkih člena 2(10) osnovne uredbe. |
|
(477) |
Vsekakor je Komisija analizirala vse dokaze v dokumentaciji in trditve, ki jih je predložila družba CSC, saj člen 2(10), točka (k) zahteva tudi vzročno zvezo med zatrjevanim dejavnikom in domnevnim cenovnim učinkom. |
|
(478) |
Trditev družbe CSC v bistvu temelji na dejstvu, da so stranke na domačem trgu dosledno plačevale različne cene. Vendar pa v svojih trditvah ni jasno opredelila nobenega dejavnika (ki bi bil drugačen od tistih iz točk (a) do (j) člena 2(10) osnovne uredbe), ki bi pojasnil višje cene. Komisija je na podlagi dokazov v dokumentaciji menila, da navedene stroge tehnične zahteve in zahteve glede kakovosti, dolgoročne pogodbe in zahtevni postopki certificiranja sami po sebi ne upravičujejo cen. Zaračunane cene so bile tudi posledica zavestne odločitve njenih strank, kot je pojasnila sama družba CSC (glej uvodno izjavo 464). To so bili običajni poslovni pogoji, ne pa dejavnik, ki bi vplival na primerljivost cen. |
|
(479) |
Sklicevanje na zaščitne ukrepe je bilo neučinkovito, saj je Komisija v zvezi s tem ugotovila, da jeklo, odporno proti koroziji, za avtomobilsko industrijo ni bilo zajeto v zahtevku industrije za protidampinške ukrepe, medtem ko so v tej preiskavi o hladno valjanih ploščatih izdelkih iz jekla očitno del obsega izdelka. Nasprotno pa v preiskavi o ABS zadevna kategorija ABS z uravnoteženo masno bilanco ni bila zajeta s kontrolno številko izdelka, medtem ko v tej preiskavi namembnost za avtomobilsko industrijo pomeni končno uporabo in ni pomembna za razvrstitev glede na kontrolno številko izdelka, kot je Komisija pojasnila v uvodni izjavi 456. Čeprav je torej razlika, ki ni zajeta s kontrolno številko izdelka, lahko pomembna za prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe, preiskava o ABS ni uporaben primer za morebitno prilagoditev v obravnavanem primeru. |
|
(480) |
Nazadnje, skupina CSC je kot alternativo prilagoditvam za razlike v fizikalnih lastnostih, ravni trgovanja in drugih dejavnikih trdila, da če je Komisija menila, da so višje domače cene družbe CSC za avtomobilski sektor posledica tega, da je družba CSC edini domači proizvajalec, dejaven v tem segmentu, se navedene cene oblikujejo pod konkurenčnimi pogoji, ki na trgu EU ne obstajajo. Družba CSC namreč na trgu Unije ni imela primerljivega položaja. Komisija bi zato morala domačo prodajo za avtomobilski sektor izključiti iz primerjave, saj izvozne cene EU niso vključevale cenovne premije, ki bi ustrezala tajvanskemu avtomobilskemu trgu. |
|
(481) |
Komisija je ugotovila, da za vsak segment vsakega geografskega trga veljajo posebni konkurenčni pogoji. Te pogoje med drugim oblikujejo število dobaviteljev in strank, dejavnih na trgu, ter njihovi tržni položaji. Zgolj dejstvo, da je pod temi pogoji ena stranka pripravljena plačati več, drugi pa manj za isto vrsto izdelka, ne upravičuje prilagoditve navzdol za slednjega in prilagoditve navzgor za prvega ali kakršnih koli izključitev iz normalne vrednosti. Take razlike v cenah lahko preprosto odražajo običajne tržne sile in bi zato morale prispevati k določitvi normalne vrednosti v tržnem gospodarstvu pod običajnimi konkurenčnimi pogoji. Dejstvo, da je družba CSC edini domači proizvajalec, dejaven v zadevnem segmentu, samo po sebi ne pomeni, da lahko iz tega razloga zaračuna premijo. Za družbo CSC še vedno veljajo konkurenčni pritiski, saj je segment odprt za uvoz in vstop drugih domačih proizvajalcev. Položaj bi bil lahko drugačen, če bi lahko družba CSC omejevala konkurenco, bodisi z enostranskim ravnanjem bodisi s sporazumi z drugimi udeleženci na trgu. Vendar družba CSC ni trdila, da je tako. |
|
(482) |
Zaradi vseh pojasnjenih razlogov je Komisija trditev zavrnila. |
|
(483) |
Po dodatnem dokončnem razkritju je skupina CSC v zvezi s fizikalnimi razlikami in zavrnitvijo Komisije v uvodni izjavi 468 trdila, da tehnične specifikacije in standardi, ki se uporabljajo za avtomobilske izdelke, niso trgovske oznake, priložene sicer enakim izdelkom. Nasprotno, skupina CSC je zadevne hladno valjane ploščate izdelke iz jekla proizvajala v skladu s tehničnimi specifikacijami, ki jih je zahteval posamezni proizvajalec avtomobilov. Namen tehničnih standardov je opredeliti značilnosti, ki jih mora imeti jeklo, da bi izpolnjevalo zahteve proizvajalca. |
|
(484) |
Komisija je ugotovila, da je skupina CSC opisala zgolj postopek prilagoditve izdelkov po naročilu stranke. Prav zato ker je taka opredelitev individualizirana, v njej niso opredeljene posebne fizikalne značilnosti ali homogen sklop fizikalnih lastnosti, ki bi omogočale razlikovanje med hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla, namenjenimi avtomobilskemu sektorju, in drugimi hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla. Komisija je zato to trditev zavrnila. |
|
(485) |
Poleg tega je skupina CSC trdila, da je Komisija, kolikor je v uvodni izjavi 470) ugotovila, da skupina CSC ni dokazala, da so fizikalne zahteve avtomobilskega sektorja privedle do različnega določanja cen, priznala obstoj razlike v fizikalnih lastnostih. |
|
(486) |
Komisija je ugotovila, da je bilo v uvodni izjavi 470 zgolj opozorjeno na trditev, ki je skupina CSC ni utemeljila. Zato je to trditev zavrnila. |
|
(487) |
Drugič, v zvezi s fizikalnimi razlikami je skupina CSC trdila, da je Komisija storila napako, ko je ugotovila, da fizikalne zahteve avtomobilskega sektorja niso privedle do različnega določanja cen. Skupina CSC je trdila, da je predložila zadostne dokaze, ki kažejo na vpliv na cene in primerljivost cen. Ti dokazi so vključevali: (i) stroge tehnične specifikacije in standarde, (ii) zahteven postopek kvalifikacije, ki ga proizvajalci avtomobilov zahtevajo za pridobitev statusa kvalificiranega dobavitelja, in (iii) ohranjanje certificiranja sistema vodenja kakovosti ISO/TS16949, specifične za avtomobilsko industrijo. Zaradi takih kvalifikacij in certificiranj je bila zamenjava dobaviteljev za stranke v avtomobilskem sektorju bolj obremenjujoča in zamudna, s čimer sta se zmanjšali konkurenca in cenovna elastičnost. To je pojasnilo dejstvo, da je bila skupina CSC edini kvalificirani dobavitelj nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, prodanih avtomobilskim končnim uporabnikom v Tajvanu. Nazadnje je Komisija v poročilu o pregledu pri družbi CSC zabeležila, da je bil avtomobilski segment donosnejši od drugih segmentov kolobarjev in da sta obstoj cenovne premije za avtomobilske izdelke v celoti potrjevala notranje spremljanje prodaje skupine CSC in uradni katalog domačih cen. |
|
(488) |
Komisija je najprej ugotovila, da je skupina CSC te elemente izrecno navedla kot pomembne v okviru svoje trditve o razlikah v fizikalnih značilnostih. Komisija jih je zato presojala s tega vidika, čeprav so se za to trditev zdeli brezpredmetni. Komisija je nadalje ugotovila, da skupina CSC ni utemeljila svoje trditve glede domnevnih razlik v fizikalnih lastnostih, saj ni predložila nobenih novih elementov v podporo svoji navedbi. Poleg tega je Komisija ugotovila, da ta vrsta prodaje na domačem trgu ni bila edina, za katero so veljali posebni standardi. Prodaja v Unijo uporabnikom v avtomobilski industriji je na primer prav tako morala izpolnjevati standarde evropske nomenklature. Poleg tega status kvalificiranega dobavitelja in ustaljeni poslovni odnosi niso opredeljevali fizikalnih lastnosti, temveč so bili običajni poslovni pogoji, ki so izhajali iz zavestne odločitve strank skupine CSC. Komisija je zato ponovila, da dokazi, na katere se je sklicevala skupina CSC, niso dokazali obstoja ene ali več posebnih fizikalnih lastnosti, po katerih bi se hladno valjani ploščati izdelki iz jekla, namenjeni avtomobilskemu sektorju, razlikovali od drugih vrst hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Družba CSC je avtomobilsko prodajo v svojem notranjem sistemu opredelila, kot je opredelila tudi druge vrste jekla, kot sta orodno jeklo ali jeklo za sode, zgolj na podlagi končne uporabe in stranke. To potrjuje dejstvo, da sistem družbe CSC ni razlikoval med hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla, prodanimi proizvajalcu avtomobilov, za katerega je bila družba CSC kvalificirani dobavitelj, in hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla, prodanimi trgovcu z avtomobilskimi deli, za katerega družba CSC ni bila kvalificirani dobavitelj. Ker ni bilo nobenih utemeljenih dokazov, ki bi vpliv fizikalnih lastnosti ločili od drugih običajnih poslovnih dejavnikov, je Komisija trditev skupine CSC posledično zavrnila. |
|
(489) |
Skupina CSC je trdila, da je Komisija zahtevala nemogoče dokazno breme, ki je višje od standarda, ki ga je Sodišče uporabilo v zadevi Sinopec (122). Trdila je, da je dokazala obstoj zadevnih razlik in da te sovpadajo z znatno in dosledno cenovno premijo. |
|
(490) |
Komisija je menila, da skupina CSC ni dokazala, da so bile dejanske okoliščine pomembne za primerljivost cen in da so nanjo nujno vplivale. V zvezi s tem je skupina CSC vložila mešani zahtevek na podlagi člena 2(10), točka (k), osnovne uredbe, ki je temeljil na kombinaciji dejavnikov, ki spadajo na področje uporabe člena 2(10), točka (a), in člena 2(10), točka (d)(i), navedene uredbe. Vendar skupina CSC v svojem najnovejšem zahtevku iz uvodne izjave 487 ni navedla, kateri posamezni elementi upravičujejo katero konkretno prilagoditev. Z drugimi besedami, skupina CSC je ugotovila razliko v ceni na domačem trgu glede na stranko, kar je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 481, običajen pojav na prostem trgu, ki bi se moral odražati v normalni vrednosti, ne pa biti iz nje izločen. Skupina CSC nato te razlike v ceni ni pojasnila z vidika konkretnih dejavnikov, ki vplivajo na cene, kot se zahteva s členom 2(10) osnovne uredbe. Brez take povezave ni razloga za prilagoditev. Zgolj razlika v ceni ne izkazuje nujno cenovne premije; brez dokazljive povezave s konkretnim dejavnikom je običajen tržni pojav, ki oblikuje normalno vrednost za določeno vrsto izdelka. Posledično je Komisija zaradi neobstoja jasnega razlikovanja in ustrezne utemeljitve zatrjevanih pravnih podlag trditev zavrnila. |
|
(491) |
Skupina CSC je prav tako ponovila svojo trditev o pomembnosti proizvodnih stroškov, ki je bila že obravnavana v uvodni izjavi 470. |
|
(492) |
Tretjič, glede domnevne razlike v ravni trgovanja je skupina CSC trdila, da so za njeno prodajo avtomobilskemu sektorju značilni status kvalificiranega dobavitelja, zahtevni postopki certificiranja izdelkov, proizvodnja in zahteve glede kakovosti, specifične za proizvajalca, ter certifikacija vodenja kakovosti, specifična za avtomobilsko industrijo. Skupina CSC je trdila, da te zahteve pri njeni prodaji drugim industrijskim strankam niso bile prisotne na enak način. Poleg tega je skupina CSC trdila, da ker je v členu 2(10), točka (d)(i), osnovne uredbe izrecno priznano, da lahko razlike v ravni trgovanja vključujejo „kakršn[e] koli razlik[e], do katerih lahko pride pri prodajah proizvajalca originalne opreme (OEM – Original Equipment Manufacturer)“, pojem ravni trgovanja zajema več kot le položaj stranke v distribucijski verigi. |
|
(493) |
Komisija je menila, da status kvalificiranega dobavitelja, zahtevni postopki certificiranja izdelkov, proizvodnja, specifična za proizvajalca, zahteve glede kakovosti in certificiranje vodenja kakovosti, specifično za avtomobilsko industrijo, ne pomenijo razlik v ravni trgovanja. Na primer, to, ali je bil dobavitelj kvalificiran ali ne, ni spremenilo njegovih funkcij kot proizvajalca, ki prodaja. Sklicevanje na „razlik[e], do katerih lahko pride pri prodajah proizvajalca originalne opreme […]“ iz člena 2(10), točka (d)(i), osnovne uredbe se nanaša na prilagoditve, kadar obstaja razlika v cenah med izdelki lastne blagovne znamke (prodaje proizvajalca lastne blagovne znamke ali prodaje OBM) in prodajami OEM, pri čemer gre pri slednji za prodajo kupcem, ki bi izdelek običajno preprodali pod lastno blagovno znamko ter opravljali funkcije in nosili ustrezne stroške, zlasti poprodajne in oglaševalske stroške. V primeru družbe CSC takih razlik v prodaji ni, saj je bila vsa njena prodaja prodaja pod lastno blagovno znamko. Komisija je zato menila, da skupina CSC ni dokazala, da so v tem primeru prodaje OEM pomenile drugačno raven trgovanja. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(494) |
Četrtič, glede razlik v drugih dejavnikih je skupina CSC trdila, da je opredelila več dejavnikov, specifičnih za avtomobilsko prodajo, ki niso bili ali vsaj niso bili nujno zajeti v drugih pododstavkih člena 2(10) osnovne uredbe. Ti dejavniki so vključevali: (i) zahtevne postopke certificiranja, ki se uporabljajo za dobavitelje v avtomobilski industriji, (ii) dolgoročne pogodbe in tehnične sporazume, ki zahtevajo strogo skladnost s sistemi vodenja kakovosti in procesnimi standardi proizvajalcev avtomobilov. Skupina CSC je sicer priznala, da bi se lahko nekatere zahteve, kot so tehnične specifikacije, specifične za proizvajalca, odražale v fizikalnih lastnostih izdelka in zato spadale na področje uporabe člena 2(10), točka (a), vendar je trdila, da drugi dejavniki, kot je sam postopek kvalifikacije in certificiranja, ne pomenijo nujno fizikalne razlike. Zato se je za upoštevanje skupnega učinka teh dejavnikov, ki niso vsi spadali v posebne kategorije iz prejšnjih pododstavkov člena 2(10), alternativno sklicevala na člen 2(10), točka (k). Po mnenju skupine CSC zahtevek na podlagi člena 2(10), točka (k), ni temeljil zgolj na obstoju različnih domačih cen, temveč na posebnih temeljnih elementih, ki kažejo, da so stranke v avtomobilskem sektorju ob prisotnosti navedenih dejavnikov dosledno plačevale bistveno višje cene. |
|
(495) |
Komisija je najprej ugotovila, da je skupina CSC, kot je navedeno v uvodni izjavi 487, med dejavniki, ki podpirajo zahtevek za prilagoditev zaradi razlik v fizikalnih značilnostih na podlagi člena 2(10), točka (a), osnovne uredbe, navedla tudi postopek kvalifikacije in certificiranja ter skladnost z zahtevami proizvajalcev avtomobilov. Vendar je skupina CSC v svoji poznejši utemeljitvi priznala, da postopek kvalifikacije in certificiranja ne pomeni nujno fizikalne razlike. V zvezi s preostalimi dejavniki je Komisija ponovila svoje stališče, da zahtevni postopki certificiranja, dolgoročne pogodbe in tehnični sporazumi, ki zahtevajo strogo skladnost z zahtevami proizvajalcev avtomobilov, sami po sebi niso določali cen. Ravni cen so bile posledica tudi poslovnih odločitev zadevnih strank. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 490, razlika v ceni sama po sebi ne dokazuje cenovne premije. Prav tako bi lahko dokazovala cenovni odbitek za prodajo za avtomobilsko industrijo in je tako brez kakršne koli konkretne povezave z določenim dejavnikom običajen tržni pojav, ki bi se moral pri primerjavi z izvozno ceno odražati v normalni vrednosti za določeno vrsto izdelka, ne pa nevtralizirati. Ker so ti elementi posledično pomenili običajne poslovne pogoje in ker niso imeli nobene konkretne povezave s cenovno premijo, jih ni mogoče opredeliti kot dejavnik, ki vpliva na primerljivost cen v smislu člena 2(10) osnovne uredbe. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(496) |
Petič, skupina CSC je ponovno poudarila pomembnost zaščitnih ukrepov za jeklo iz uvodne izjave 464 in preiskave o ABS iz uvodne izjave 466, v zvezi s katerima je Komisija vztrajala pri stališču, izraženem v uvodni izjavi 479. |
|
(497) |
Nazadnje je skupina CSC trdila, da obstaja protislovje med trditvijo Komisije v odstavku 356 splošnega dokumenta o razkritju (ki se odraža v uvodni izjavi 462), v skladu s katero bi bilo „visoke cene mogoče pojasniti z dejstvom, da je bila skupina CSC edini domači proizvajalec, dejaven v domnevnem segmentu A“, in navedbo v uvodni izjavi 481, v skladu s katero dejstvo, da je bila družba CSC edini domači proizvajalec, dejaven v zadevnem segmentu, samo po sebi ni pomenilo, da je lahko zato zaračunavala premijo. Skupina CSC je trdila, da ostaja vprašanje, ali primerjava domačih avtomobilskih cen, oblikovanih v posebnem konkurenčnem položaju skupine CSC, z izvoznimi cenami skupine CSC, oblikovanimi v drugačnih konkurenčnih pogojih, pomeni pošteno primerjavo. |
|
(498) |
Komisija je ugotovila, da je navidezno protislovje med odstavkom 356 splošnega dokumenta o razkritju (ki se odraža v uvodni izjavi 462) in uvodno izjavo 481 odražalo razvoj njene ocene zadevnih tržnih razmer in položaja skupine CSC v zadevnem segmentu med preiskavo. Odstavek 356 je temeljil na prvotni hipotezi, da bi lahko skupina CSC izkoristila svoj položaj na trgu za zaračunavanje višjih cen. Vendar je bilo s podrobnejšo analizo ugotovljeno, da je bil segment odprt za konkurenco domačih dobaviteljev in izvoznikov. V teh okoliščinah je Komisija sklenila, da bi skupina CSC domnevno cenovno premijo lahko ohranila le, če bi bila konkurenca v navedenem segmentu omejena bodisi z enostranskim ravnanjem bodisi v dogovoru z drugimi udeleženci na trgu. Ker ni bilo nobenih dokazov ali celo trditev o takih omejitvah, prvotne hipoteze iz odstavka 356 ni bilo mogoče ohraniti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 462. Skupina CSC namreč v svojih pripombah na dodatno dokončno razkritje ni nasprotovala ugotovitvi Komisije iz uvodne izjave 481, temveč se je sklicevala na domnevno protislovje. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
3.4.5.2
|
(499) |
Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, druge uvozne dajatve, stroške prevoza, zavarovanje, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in dodatne stroške. |
|
(500) |
Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: bančni stroški, provizije in, samo za družbo CSC, stroški kredita. |
3.4.6 Stopnje dampinga
|
(501) |
Komisija je za vzorčena proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. |
|
(502) |
Med preveritvenim obiskom je skupina CSC predložila poenostavljeno različico izkazov poslovnega izida enega od svojih nepovezanih trgovcev v tretjih državah, vključenega v izvoz v Unijo, da bi se taki stroški lahko uporabili za določitev cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, uporabljene kot imenovalec za izražanje stopnje dampinga kot dajatve. |
|
(503) |
Vendar stroški in dobiček, sporočeni v takih izkazih poslovnega izida, niso zajemali vseh trgovcev, vključevali pa so dejavnosti tega trgovca, povezane z drugimi posli in izdelki, ki niso zadevni izdelek. Poleg tega vrsta stroškov, vključenih v PSU-stroške za navedenega nepovezanega trgovca, ni bila dovolj specifična, da bi se preprečilo dvojno štetje npr. stroškov prevoza ali drugih stroškov. Nazadnje, v nobenem od teh dokumentov ni bilo pojasnjeno, ali je končna vrednost blaga na ravni CIF meja Unije vključevala nastale stroške in domnevni dobiček, ki so ga ustvarili navedeni posredniki. |
|
(504) |
Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
|
(505) |
Na podlagi tega je dokončna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednja:
|
|
(506) |
Za sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki ni vključen v vzorec, Komisija običajno izračuna tehtano povprečno stopnjo dampinga v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Vendar je Komisija v tem primeru v vzorec vključila le eno skupino proizvajalcev izvoznikov v Tajvanu. Zato je navedena stopnja ustrezala stopnji, ugotovljeni za vzorčeno skupino proizvajalcev izvoznikov. |
|
(507) |
Dokončna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 33,3 %. |
|
(508) |
Za vse druge proizvajalce izvoznike v Tajvanu je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz Tajvana v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata. |
|
(509) |
Raven sodelovanja je v tem primeru nizka, saj je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno [60–70 %] celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da preostalo stopnjo dampinga določi na ravni najvišjih stopenj, določenih za vrste izdelka, ki predstavljajo več kot 5 % izvoza skupine CSC v Unijo. |
|
(510) |
Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:
|
3.5 Turčija
3.5.1 Posebne razmere na trgu: učinek izrivanja
3.5.1.1
|
(511) |
Da bi Komisija ugotovila obstoj posebnih razmer na turškem trgu zaradi učinka izrivanja kitajskega uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, je izvedla naslednjo analizo: prvič, Komisija je analizirala stopnjo prodora kitajskega uvoza na turški domači trg v smislu obsega; drugič, Komisija je preučila vpliv navedenega uvoza na cene na turškem domačem trgu. |
|
(512) |
Komisija je preučila kazalnike na ravni celotne države in kazalnike na ravni družb, ki so temeljili na podatkih, ki jih je predložila turška vlada oziroma vzorčeni proizvajalci izvozniki. Oba sklopa podatkov sta bila preverjena na kraju samem, kot je navedeno v uvodni izjavi 104. |
3.5.1.2
|
(513) |
Komisija je potrošnjo za lastne potrebe določila na podlagi uporabe za lastne potrebe, ki jo je turška vlada sporočila za vsakega turškega proizvajalca hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. O prodaji za lastne potrebe se ni poročalo. Potrošnja na prostem trgu je bila določena kot vsota domače prodaje na prostem trgu in uvoza. Vsota potrošnje za lastne potrebe in potrošnje na prostem trgu predstavlja skupno potrošnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Turčiji. |
|
(514) |
Potrošnja hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Turčiji se je gibala na naslednji način: Preglednica 16 Potrošnja (v tonah) (123)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(515) |
Hladno valjani ploščati izdelki iz jekla se lahko nadalje predelajo v galvanizirano jeklo ali jeklo, prevlečeno (predhodno pobarvano) z organskimi premazi. V obravnavanem obdobju se je potrošnja hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla za proizvodnjo izdelkov nižje v verigi med letoma 2022 in 2023 zmanjšala. Leta 2024 se je vrnila na raven iz leta 2022 in se v obdobju preiskave še naprej povečevala. V obdobju preiskave je bila potrošnja hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla za lastne potrebe v Turčiji za 8 % večja kot leta 2022. |
|
(516) |
Potrošnja na prostem trgu se je leta 2023 povečala za 5 %. Vendar se je nato leta 2024 zmanjšala in v obdobju preiskave ostala na podobni ravni. Skupno se je potrošnja na prostem trgu med letom 2022 in obdobjem preiskave zmanjšala za 4 %. |
|
(517) |
Skupna potrošnja se je leta 2023 začasno zmanjšala (–5 %), nato pa se je leta 2024 in v obdobju preiskave gibala blizu ravni iz leta 2022. |
3.5.1.3
|
(518) |
Komisija je obseg uvoza določila na podlagi statističnih podatkov o trgovini, ki jih je predložila turška vlada. Tržni deleži so bili določeni s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo na prostem trgu v Turčiji. |
|
(519) |
Uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Turčijo se je gibal na naslednji način: Preglednica 17 Obseg uvoza in tržni deleži (124)
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(520) |
Skupni uvoz se je v obravnavanem obdobju povečal (+8 %), vključno z znatnim povečanjem leta 2023 (+27 %). Njegov tržni delež se je povečal za 12 % oziroma [4–4,9] odstotne točke. Uvoženi hladno valjani ploščati izdelki iz jekla so izvirali predvsem iz Koreje, Unije, Rusije in LRK. |
|
(521) |
Uvoz iz LRK je v obravnavanem obdobju nihal. Leta 2023 se je v primerjavi z letom 2022 povečal za 10 %. Leta 2024 se je zmanjšal na manj kot 70 % obsega iz leta 2022. V obdobju preiskave si je delno opomogel in dosegel 85 % obsega iz leta 2022. Tržni delež kitajskih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Turčiji je temu ustrezno nihal. V prvih dveh letih obravnavanega obdobja se je nekoliko povečal, in sicer za 4 % oziroma [0,4–0,5] odstotne točke, nato pa se je leta 2024 zmanjšal za [2,7–3,2] odstotne točke. V obdobju preiskave je dosegel [7,2–8,9 %]. |
|
(522) |
Uvoz iz Koreje se je v obravnavanem obdobju podvojil. Povečanje je bilo zlasti izrazito med letoma 2022 in 2023, ko se je obseg uvoza povečal za 133 %. Leta 2024 je uvoz ostal precej nad ravnjo iz leta 2022 (+69 %) in se je v obdobju preiskave dodatno povečal ter dosegel 205 % ravni iz leta 2022. |
|
(523) |
Glede na krčenje domačega trga se je tržni delež korejskega uvoza povečal še bolj kot njegov obseg. V obravnavanem obdobju se je povečal s [5,3–6,5 %] leta 2022 na [11,3–13,9 %] v obdobju preiskave, kar pomeni 113-odstotno rast. |
|
(524) |
Uvoz iz Unije se je med letoma 2022 in 2024 povečal za 90 %. V obdobju preiskave se je zmanjšal, vendar je ostal za 69 % višji kot leta 2022. Tržni delež uvoza iz Unije se je povečal za 76 %, in sicer s [4,9–6,0 %] leta 2022 na [8,6–10,6 %] v obdobju preiskave. |
|
(525) |
Uvoz iz Rusije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za skoraj 30 %. Njegov tržni delež se je zmanjšal s [10,6–13,1 %] leta 2022 na [7,9–9,7 %] v obdobju preiskave. |
|
(526) |
Čeprav je bilo Združeno kraljestvo peti najpomembnejši vir uvoženih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Turčiji, je močno zaostajalo za prvimi štirimi državami porekla, saj se je obseg uvoza zmanjševal (–35 %) in so bili tržni deleži zanemarljivi (med 0,3 % in 1,1 % v obravnavanem obdobju, pri čemer je bil najmanjši tržni delež opažen v obdobju preiskave). |
3.5.1.4
|
(527) |
Komisija je obseg domače prodaje določila na podlagi podatkov, ki jih je turška vlada zbrala od turških proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Tržni delež domače prodaje je bil določen s primerjavo obsega domače prodaje s potrošnjo na prostem trgu v Turčiji. |
|
(528) |
Obseg domače prodaje, tržni delež in domače prodajne cene so se gibali na naslednji način: Preglednica 18 Obseg domače prodaje in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(529) |
Domača prodaja se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševala. V obdobju preiskave se je obseg prodaje turških proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na njihovem domačem trgu zmanjšal za 10 % v primerjavi z letom 2022. |
|
(530) |
Tržni delež domače prodaje se je temu ustrezno zmanjšal. Turški proizvajalci hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla so med letom 2022 in obdobjem preiskave izgubili 6 % domačega trga. Leta 2023 se je obseg uvoza znatno povečal, kar se je odražalo v precejšnjem zmanjšanju deleža domače prodaje na turškem trgu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla (–10 %). |
|
(531) |
Nominalna domača prodajna cena se je znatno povečala (+60 %). Po popravku zaradi učinka inflacije se je v celotnem obravnavanem obdobju stalno zmanjševala. V obdobju preiskave je bila za 13 % nižja kot leta 2022. |
|
(532) |
Komisija je v obravnavanem obdobju primerjala tudi domače cene z uvoznimi cenami. Za namen te primerjave je Komisija uporabila nominalne cene v TRY na tono hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Preglednica 19 Domača prodajna cena in uvozne cene (v TRY/tono)
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(533) |
Povprečne uvozne cene so v celotnem obravnavanem obdobju, razen leta 2023, ostale nad ravnjo domačih cen. Vendar je na povprečje močno vplival uvoz iz Unije, ki je bil do 30 % višji od domačih cen (leta 2023). V obdobju preiskave so cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, uvoženih iz Unije, za 28 % presegle domače cene. |
|
(534) |
Povprečna cena uvoza iz LRK je bila leta 2022 za 13 % višja od domačih cen, nato pa se je leta 2023 znižala na raven 89 % domačih cen. V naslednjem obdobju (2024, obdobje preiskave) so ostale na približno enaki ravni kot domače cene. |
3.5.1.5
|
(535) |
Čeprav se je domača prodaja turških proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla zmanjševala hitreje kot potrošnja na prostem trgu, so ohranili prevladujoč tržni delež na turškem trgu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Skupno povečanje uvoza je bilo predvsem posledica uvoza iz Koreje in Unije. Uvoz iz LRK se je v obravnavanem obdobju zmanjšal in izgubil tržni delež. Poleg tega je bila LRK po poreklu uvoženih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla uvrščena šele na četrto mesto, za Korejo, Unijo in Rusijo. |
|
(536) |
Kar zadeva cene, so bile kitajske uvozne cene na podobni ravni kot domače cene, medtem ko so bile uvozne cene iz drugih držav dobaviteljic, in sicer iz Unije, znatno višje. |
|
(537) |
Komisija je ob upoštevanju obsega, cen in tržnih deležev domače prodaje turških proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla ter obsega in cen uvoza iz Kitajske, Koreje in Unije ugotovila, da je bil prodor hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla kitajskega porekla na trg precej skromen in ni mogel znatno vplivati na cene na turškem trgu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Komisija je zato sklenila, da kitajski uvoz ni ustvaril posebnih razmer na turškem trgu. |
3.5.2 Uporaba določb člena 18(1) osnovne uredbe
3.5.2.1
|
(538) |
Komisija je v obvestilu o začetku in dopisu, priloženem vprašalniku, ki je bil družbi Tatmetal poslan 18. septembra 2025, navedla, da se v primeru ugotovitve, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, te informacije morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva. |
|
(539) |
Komisija je 16. aprila 2026 obvestila družbo Tatmetal, da namerava zaradi številnih težav, ki so se pojavile med preveritvenim obiskom, uporabiti člen 18 osnovne uredbe. |
|
(540) |
Prvič, kar zadeva trdo jeklo, se je družba Tatmetal namerno odločila spremeniti obliko kontrolne številke izdelka in je Komisijo o tem obvestila šele med preverjanjem na kraju samem. Ta nepravilnost je vplivala na transakcije domače prodaje in izvozne transakcije. |
|
(541) |
Drugič, Komisija je v obdobju preiskave opredelila prodajo izdelka v preiskavi v prostotrgovinska območja v Turčiji strankam, ki so hladno valjane ploščate izdelke iz jekla predelale v izdelke nižje v verigi z drugačnimi lastnostmi in uporabo, npr. kuhinjsko posodo. Ta prodaja je bila razvrščena kot druga prodaja in ni bila sporočena kot domača prodaja niti kot prodaja v EU. |
|
(542) |
Tretjič, družba Tatmetal je sporočila dva ločena sklopa deviznih tečajev: devizni tečaji za domačo prodajo so bili pridobljeni iz računovodskega sistema družbe, medtem ko so bili devizni tečaji, ki so se uporabljali za prodajo v EU, sporočeni na carinskem računu. Komisija je ugotovila več primerov neujemanja menjalnih tečajev na isti datum, sporočenih iz računovodskega sistema družbe. Komisija je nadalje ugotovila, da so bili carinski menjalni tečaji, uporabljeni pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji na iste datume, nižji od menjalnih tečajev, sporočenih iz računovodskega sistema družbe. |
|
(543) |
Četrtič, kar zadeva prodajo v EU, ki jo je sporočila družba Tatmetal, je Komisija opredelila več transakcij, ki so bile dejansko izvožene v Severno Makedonijo in ne v Unijo. Te transakcije so bile evidentirane v solunskem pristanišču, vendar je bil končni namembni kraj v Severni Makedoniji, kar so potrdili izvirni podatki družbe in zbrane vzorčene transakcije. |
|
(544) |
Petič, stroški prevoza, sporočeni v preglednici prodaje v EU, niso bili popolni. Pri več transakcijah CIF in CFR niso bili sporočeni ustrezni računi za stroške čezmorskega prevoza ali manipulativne stroške. |
|
(545) |
Družba Tatmetal je v svojih pripombah v zvezi s točko 1 o obliki kontrolne številke izdelka trdila, da trdi izdelki nimajo kakovosti površine in v ustreznem evropskem standardu (EN 10130) niso opisani enako kot žarjeni hladno valjani izdelki ter da bi dodelitev kakovosti površine, kot je opredeljena v kontrolni številki izdelka, privedla do predložitve zavajajočih informacij. |
|
(546) |
Komisija je menila, da je vidik neizpostavljene površine najprimernejši za trde izdelke, saj trdi izdelki niso namenjeni izpostavljanju in niso dokončani v smislu standarda EN 10130. Komisija je zadevno kontrolno številko izdelka prerazvrstila na seznam domače prodaje in seznam prodaje v EU. |
|
(547) |
Kar zadeva točko 2 o prodaji v prostotrgovinska območja v Turčiji, je družba Tatmetal navedla, da prodaja v ta območja v skladu z računovodskimi pravili družbe Tatmetal ni bila domača prodaja in da je v skladu s turškim pravom ni bilo mogoče opredeliti kot izvoz, specifičen za EU. Družba Tatmetal je trdila, da je bila prodaja v prostotrgovinska območja v turškem pravu opredeljena kot izvoz in ne domača prodaja, saj v skladu s turško zakonodajo o izvozu in DDV (125) pošiljke iz Turčije v prosto cono spadajo v izvozni režim. Družba Tatmetal se je nadalje sklicevala na zakon št. 3218 o prostih conah, sprejet 6. junija 1985 (126), v skladu s katerim se proste cone, čeprav so del turškega carinskega območja, za namene uvoznih dajatev in ukrepov trgovinske politike obravnavajo, kot da so zunaj tega območja, blago, vneseno v prosto cono, pa je običajno upravičeno do ugodnosti, povezanih z izvozom. Poleg tega je družba Tatmetal predložila dokazila v zvezi s stroški prevoza za transakcije, prodane v proste cone, če bi se Komisija odločila, da bo prodajo obravnavala kot domačo prodajo ali prodajo v EU. |
|
(548) |
Komisija je opozorila na pojasnilo družbe Tatmetal, da se proste cone sicer del turškega carinskega območja, vendar se za namene uvoznih dajatev in ukrepov trgovinske politike obravnavajo, kot da so zunaj tega območja. V obravnavanem primeru je Komisija ugotovila, da je bil izdelek v preiskavi prodan strankam v prostih conah, ki so del turškega carinskega območja. Družba Tatmetal je trdila, da ni imela informacij o tem, kaj se je z blagom zgodilo po sklenitvi prodaje. Komisija je na spletiščih zadevnih strank ugotovila, da so bile njihove poslovne dejavnosti v industrijah nižje v verigi, kot so kuhinjska posoda in sistemi jeklenih polic. Zato je bila pred poznejšim izvozom potrebna bistvena predelava izdelka v preiskavi v prostih conah na turškem carinskem območju. Komisija je zato to prodajo obravnavala kot prodajo na domačem trgu. |
|
(549) |
Poleg tega je Komisija ugotovila, da so bila dodatna dokazila v zvezi s stroški prevoza za transakcije, prodane v proste cone v Turčiji, sestavljena iz delovnega lista za stroške domačega prevoza s stroškom prevoza na enoto na cone v Turčiji. Komisija je ugotovila, da družba Tatmetal ni predložila nobenih dejanskih računovodskih podatkov, ki bi utemeljevali pripis stroškov prevoza prodaji v prostotrgovinska območja. Trditev je bila zavrnjena. |
|
(550) |
V zvezi s točko 3 o menjalnih tečajih, je družba Tatmetal navedla, da je za izvoz sporočila devizni tečaj na podlagi datuma zaključka carinskega postopka, medtem ko je za domačo prodajo uporabila dnevni menjalni tečaj turške centralne banke (v nadaljnjem besedilu: TCB). Družba Tatmetal je pojasnila, da se je za seznam prodaje v EU uporabljal nakupni tečaj TCB, za seznam domače prodaje pa prodajni tečaj TCB. |
|
(551) |
Komisija je ugotovila, da se je družba Tatmetal namerno odločila za pretvorbo neto vrednost računa v TRY z deviznim tečajem na podlagi datuma zaključka carinskega postopka. Še vedno ni bilo jasno, zakaj je bila uporaba deviznega tečaja na datum zaključka carinskega postopka primernejša od deviznega tečaja na datum računa, razen izjave družbe, da je bil ta pristop usklajen z računovodskimi evidencami. Komisija je ugotovila, da je bil menjalni tečaj na datum zaključka carinskega postopka, naveden na seznamu prodaje v EU, v večini primerov višji od nakupnega ali prodajnega deviznega tečaja, ki je veljal na isti datum računa, sporočen na seznamu prodaje v EU. Zaradi tega se je vrednost računa v obračunski valuti povečala v primerjavi z deviznim tečajem turške centralne banke, uporabljenim za prodajo v tuji valuti na domačem trgu. Družba je Komisiji šele med preverjanjem na kraju samem pojasnila, da pri prodaji nepovezanim strankam v Unijo ni uporabila deviznega tečaja na datum računa. Tako pozno razkritje informacij je Komisiji preprečilo ustrezno analizo predloženih podatkov, kar je znatno oviralo preiskavo. |
|
(552) |
Komisija je nadalje ugotovila, da se je devizni tečaj, sporočen na seznamu prodaje v EU, ki se je uporabljal na datum nabavnega naloga, v nekaterih primerih razlikoval od deviznega tečaja, sporočenega na seznamu domače prodaje, ki se je uporabljal na datum nabavnega naloga. V tem primeru je Komisija menila, da je za odpravo neskladnosti in nepravilno sporočenih deviznih tečajev ustrezna dosledna uporaba mesečnih povprečnih deviznih tečajev. Komisija je zato v zvezi s sporočenimi deviznimi tečaji uporabila razpoložljiva dejstva. Trditve družbe Tatmetal so bile iz teh razlogov zavrnjene. |
|
(553) |
V zvezi s točko 4 o prodaji v Severno Makedonijo je družba Tatmetal pojasnila, da bi bil lahko seznam prodaje netočen ali zavajajoč za namene dodelitve namembnega kraja, ker bi lahko odražal informacije o naslovu stranke, podatke v zvezi z računi, samodejno dodeljene naslove iz sistema ERP ali nepravilne predhodne informacije o pošiljki. Družba Tatmetal je zato informacije o državi sporočila na podlagi uradnega carinskega seznama. Družba Tatmetal je predložila dokumente, da bi dokazala, da je bil končni namembni kraj izdelka v preiskavi iz transakcij, ki jih je evidentirala Komisija, Grčija in ne Severna Makedonija. |
|
(554) |
Komisija je ugotovila, da se je družba Tatmetal odločila opreti na informacije iz izvozne carinske deklaracije. V predloženih dodatnih dokumentih se je družba Tatmetal sklicevala na dobavni pogoj (CIF/CFR Solun) in pristanišče raztovarjanja iz izvozne carinske deklaracije (Solun, Grčija). Pri transakcijah, ki jih je Komisija vzorčila, je bil v vseh štirih primerih končni namembni kraj na potrdilu o prodajnem naročilu Severna Makedonija in/ali je bil naslov kupca v Severni Makedoniji in/ali je bil naslov kupca na računu v Severni Makedoniji, končni namembni kraj v vnosih prodajnega naročila v sistemu ERP pa je bil v vseh štirih primerih v Severni Makedoniji. Poleg tega družba Tatmetal svoje trditve ni podprla, na primer s predložitvijo uvozne carinske deklaracije, dobavnic ali popolne nakladnice/seznama pošiljk s končnim namembnim krajem. Ker Komisija ni mogla potrditi, ali so se te transakcije končale v Uniji, jih je izključila s seznama prodaje v EU. Trditev je bila zavrnjena. Komisija je pri nadaljnjih preverjanjih ugotovila dodatno transakcijo, ki je bila prodana v Švico. Ta transakcija je bila odstranjena s seznama prodaje v EU. |
|
(555) |
V zvezi s točko 5 o stroških prevoza na seznamu prodaje v EU, je družba Tatmetal trdila, da nekaterih stroškov, povezanih z izvozom, v obrazcih carinske deklaracije ni bilo mogoče neposredno opredeliti. Namesto tega so bili ti stroški sporočeni med prodajnimi, splošnimi in upravnimi stroški izvoza v kategoriji „drugo“ ali „pristojbine za sedež matične družbe“. Družba Tatmetal je v odgovoru na dopis na podlagi člena 18 izvedla ročni pregled zadevne prodaje, da bi sporočila manjkajoči čezmorski prevoz, ter sporočila dodatne stroške čezmorskega prevoza in manipulativne stroške. |
|
(556) |
Komisija je pregledala predložene izračune in delovne datoteke za manjkajoče manipulativne stroške, povezane z izvozom, in stroške čezmorskega prevoza ter izračun sprejela. |
|
(557) |
Komisija je 15. julija 2026 družbo Tatmetal obvestila, da je ugotovila nadaljnje težave, na podlagi katerih namerava uporabiti določbe člena 18 osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: drugi dopis na podlagi člena 18). |
|
(558) |
Komisija je poudarila, da družba ni predložila nobenih dokazov, ki bi podpirali pripis stroškov prevoza domačim prodajnim transakcijam. Družba je med preverjanjem na kraju samem trdila, da ni bilo povezave med stroški prevoza, nastalimi na domačem trgu, in posameznimi transakcijami. Družba je pojasnila, kako je uporabila notranje podatke za sporočanje stroškov prevoza za domače prodajne transakcije. V zvezi s tem družba ni zagotovila dostopa do podatkov, uporabljenih za določitev vrednosti stroškov prevoza, sporočenih za posamezno transakcijo, in je šele zadnji dan preverjanja na kraju samem predložila pripravljalni delovni list za domače prodajne transakcije, ki je vseboval sporočene prilagoditve, vključno s stroški prevoza. Poleg tega zadevni zaposleni med preverjanjem na kraju samem niso bili na voljo za dodatna pojasnila. Nazadnje, kljub izrecni zahtevi niso bila predložena nobena dokumentirana dokazila, npr. računi, prejeti od prevoznih podjetij. |
|
(559) |
Družba Tatmetal je v svojih pripombah najprej trdila, da v poročilu o preverjanju ni bilo navedeno, da ni predložila potrebnih informacij ali da predloženih informacij ni bilo mogoče preveriti. |
|
(560) |
Drugič, družba je trdila, da so bili v nasprotju s trditvijo Komisije zaposleni v logistiki na voljo po telefonu in bi se osebno zglasili, če bi Komisija to zahtevala. |
|
(561) |
Tretjič, družba je trdila, da razen notranjih podatkov, ki so razvidni iz pripravljalnega delovnega lista za sporočene domače prodajne transakcije, ni bilo na voljo nobenih podrobnejših posebnih dokazov, ki bi lahko potrdili stroške prevoza, sporočene za domače prodajne transakcije. |
|
(562) |
Četrtič, družba Tatmetal je trdila, da je pričakovanje Komisije, da bi morala družba na lastno pobudo in brez poziva predložiti dodatne podkrepitvene dokaze, nerazumno in v nasprotju z obveznostmi Komisije iz člena 6.1 Sporazuma STO o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: protidampinški sporazum STO). |
|
(563) |
Petič, družba je trdila, da je bila Komisiji splošna dokumentacija za domače prodajne transakcije predložena prvi dan preverjanja na kraju samem in ne zadnji dan, kot je trdila Komisija. Zadnji dan preverjanja na kraju samem je bil predložen še en pripravljalni delovni list, saj ga je takrat zahtevala Komisija takrat zahtevala. |
|
(564) |
Nazadnje, družba je navedla, da bi bilo treba podatke o stroških prevoza na enoto, vključene v pripravljalni delovni list, predložen zadnji dan preverjanja, skupaj z odpremnimi listinami šteti za razumno metodo predložitve zadostnih dokazov, ki podpirajo sporočene prilagoditve za domači prevoz. |
|
(565) |
Ne glede na navedeno je družba Tatmetal v svojih pripombah k dopisu na podlagi člena 18 predložila notranjo evidenco stroškov prevoza in račune, izdane za opravljene prevozne storitve. |
|
(566) |
Komisija je opozorila, da poročilo o preverjanju vsebuje opis postopka preverjanja. Ne vsebuje nobene presoje ravni sodelovanja preverjene družbe. V poročilu o preverjanju so bila pravilno zajeta pojasnila družbe v zvezi s stroški prevoza, povezanimi z domačimi prodajnimi transakcijami, ne da bi bili sprejeti kakršni koli sklepi glede ustreznosti predloženih dokazov. Zato dejstva, da v poročilu o preverjanju niso bile opredeljene pomanjkljivosti v predloženih podpornih dokazih, ni mogoče razumeti tako, da je Komisija sprejela podatke. Zato je Komisija zavrnila trditev, opisano v uvodni izjavi 559. |
|
(567) |
Kar zadeva pravočasnost predložitve podatkov, uporabljenih za pripravo izpolnjenega vprašalnika v zvezi z domačimi prodajnimi transakcijami in povezanimi stroški, ter razpoložljivost ustreznega osebja, je treba opozoriti, da je splošna nezmožnost družbe, da zagotovi pojasnila in utemelji informacije iz drugih delov izpolnjenega vprašalnika, povzročila zamude v postopku preverjanja. Zato je Komisija zato lahko preučila domače prodajne transakcije in izvozne transakcije šele zadnji dan preverjanja na kraju samem. Komisija je zato morala določiti prednostne naloge in predloženih informacij ni mogla pregledati tako podrobno, kot bi bilo običajno potrebno. Zato morebitna razpoložljivost logističnega osebja za osebno sodelovanje pri preverjanju ni bila pomembna, saj je bila Komisija o metodi, uporabljeni za sporočanje domačega prevoza, obveščena šele zadnji dan preverjanja na kraju samem. Trditev družbe, da je bila splošna dokumentacija za domačo prodajo predložena prvi dan preverjanja, je napačna. Družba je dejansko predložila več t. i. splošnih dokumentacij. V zvezi s prodajo je predložila poročilo o prodaji, ki ni vsebovalo nobenih informacij o stroških prevoza, tj. ni bilo pomembno za obravnavano težavo. Zato so bile trditve, opisane v uvodnih izjavah 560 in 563, zavrnjene. |
|
(568) |
V zvezi s trditvijo družbe, da so odpremne listine (listine, ki dokazujejo, da je bilo blago predano prevozniku za prevoz) in nepodprti stroški prevoza na enoto ustrezna metoda za potrditev sporočenih stroškov prevoza za domače transakcije, zlasti ker družba domnevno ni imela na voljo podrobnejših dokazov, je Komisija ugotovila, da je družba sama predložila račune za prevoz v odgovor na drugi dopis na podlagi člena 18. To jasno kaže, da je družba razpolagala z dokazi, ki bi lahko potrdili stroške domačega prevoza. Zato so bile trditve družbe, podrobno navedene v uvodnih izjavah 561 in 564, zavrnjene. |
|
(569) |
Kar zadeva dokumentacijo, predloženo v odgovor na drugi dopis na podlagi člena 18, jo je Komisija zavrnila, saj njene verodostojnosti v tej fazi postopka ni bilo mogoče preveriti. |
|
(570) |
Nazadnje, Komisija se ni strinjala, da je kršila člen 6.1 protidampinškega sporazuma STO, ko je od družbe pričakovala, da bo na lastno pobudo predložila dokaze, ki potrjujejo sporočene stroške prevoza. Komisija je zahtevala dokumente za vzorec domačih prodajnih transakcij, ki bi podprli sporočene podatke, kot so vrsta izdelka, stranka, namembni kraj, razmerje s stranko, prodajna količina in cena ter stroški, nastali pri prodajni transakciji. Komisija je izrecno zahtevala dokumente, ki podpirajo sporočene stroške prevoza. Vendar družba takih dokumentov ni predložila, čeprav je očitno razpolagala z računi za prevoz, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 565 in 568. Zato je Komisija zavrnila trditev, opisano v uvodni izjavi 562. |
3.5.2.2
|
(571) |
Komisija je v točki 10 obvestila o začetku zainteresirane strani opozorila, da lahko ugotovitve v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljijo na razpoložljivih dejstvih, če zavrnejo dostop do potrebnih informacij, jih ne predložijo v rokih ali znatno ovirajo preiskavo. Komisija je nadalje ponovno poudarila posledice nesodelovanja v dopisu, poslanem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom 18. septembra 2025 v zvezi z njihovo vključitvijo v vzorec. |
|
(572) |
Komisija je 17. junija 2026 družbo Borcelik obvestila, da se je med preiskavo pojavilo več težav, ki bi lahko privedle do uporabe člena 18 osnovne uredbe. |
|
(573) |
Prvič, Komisija je družbo štirikrat pozvala, naj predloži bruto bilanco, in sicer v vprašalniku, v prvem in drugem pozivu k dopolnitvi ter na začetku preverjanja na kraju samem, ko se je izkazalo, da v različici, ki jo je pripravila družba, manjkajo določeni podatki. Bruto bilanca, ki jo je družba predložila po četrtem pozivu, je bila v obliki, ki je zahtevala nadaljnjo obdelavo. Ker družba zahtevane bruto bilance ni predložila v ustrezni obliki, je prišlo do zamude pri preiskavi. |
|
(574) |
Drugič, družba ni predložila vseh informacij, zahtevanih v preglednici G – poslovni izid. Družba se je zlasti šele med preverjanjem na kraju samem odločila predložiti razčlenitev pozitivnih in negativnih tečajnih razlik na dejanske in tiste iz prevedbe. Glede na veliko število računov, na katerih so bili evidentirane pozitivne in negativne tečajne razlike, Komisija predloženih informacij ni mogla zadovoljivo preveriti. |
|
(575) |
Tretjič, čeprav je bila družba izrecno pozvana, naj dovolj zgodaj pred preverjanjem na kraju samem predloži morebitne popravke manjših napak, ki jih je opazila med pripravami na preverjanje, je take popravke predložila šele prvi dan preverjanja. Poleg tega nekaterih popravkov v podatkih o domači prodaji ni bilo mogoče šteti za manjše. Zaradi teh popravkov so se stroški prevoza, povezani s posameznimi domačimi prodajnimi transakcijami, povečali za 250 %. |
|
(576) |
Četrtič, stroški prevoza, povezani z domačimi prodajnimi transakcijami, so bili podprti z dokazi, ki jih je družba predložila (poročila o pošiljkah in stroških prevoza iz evidenc družbe), le za zanemarljiv delež domače prodaje, ki je predstavljal manj kot 3 % zadevnih transakcij. |
|
(577) |
Petič, družba je Komisijo šele med preverjanjem na kraju samem obvestila, da ni sporočila stroškov prevoza, nastalih pri prevozu izdelka v preiskavi med tovarno in zunanjim skladiščem. Tudi podporni dokazi iz uvodne izjave 576 niso vsebovali potrebnih informacij. |
|
(578) |
Družba je zahtevala zaslišanje pred službami Komisije in predložila pripombe o nameri Komisije, da v zvezi s težavami, opisanimi v uvodnih izjavah 573 do 577, uporabi člen 18 osnovne uredbe. |
|
(579) |
Družba Borcelik je med zaslišanjem in v svojih pripombah nasprotovala nameri Komisije, da uporabi razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe, in trdila, da družba Borcelik ni ovirala poteka preiskave. |
|
(580) |
V zvezi s prvo točko o bruto bilanci je družba Borcelik trdila, da je bila bruto bilanca, ki zajema račune stroškov in prihodkov za celotno obdobje preiskave, že predložena v prvotnem izpolnjenem vprašalniku, zato je Komisija že imela evidentirane informacije, pomembne za določitev PSU-stroškov. Družba Borcelik je dodala, da je bila bruto bilanca za račune sredstev in obveznosti predložena v odgovor na prvi poziv k dopolnitvi. Po drugem pozivu k dopolnitvi je bila predložena popolna bruto bilanca, ki zajema sredstva, obveznosti, stroške in prihodke, popolna bruto bilanca pa je bila predložena tudi med preverjanji na kraju samem. |
|
(581) |
Komisija je ugotovila, da je družba Borcelik v svojih pripombah k dopisu na podlagi člena 18 zgolj opisala, kako je bila predložena bruto bilanca. Opis družbe je potrdil, da je bila bruto bilanca predložena po delih in da je Komisija popolno različico prejela šele med preverjanjem na kraju samem. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je odgovor na drugi poziv k dopolnitvi zapadel in da je bil predložen na začetku preveritvenega obiska. Komisija je zato menila, da opis dejanskega stanja, ki ga je družba predložila v svojih pripombah na dopis na podlagi člena 18, potrjuje ugotovitve Komisije. Poleg tega nič v pripombah družbe ne nasprotuje sklepom Komisije, da je bila popolna bruto bilanca prejeta zelo pozno v postopku, kar je ogrozilo analizo podatkov, ki jih je predložila družba. Komisija je zato potrdila svoje ugotovitve, da je pozna predložitev popolne bruto bilance ovirala preiskavo. |
|
(582) |
V zvezi z drugo točko o razčlenitvi pozitivnih in negativnih tečajnih razlik je družba Borcelik trdila, da razen zadevne preglednice, ki vsebuje dve ločeni vrstici za realizirane pozitivne in negativne tečajne razlike in tiste iz prevedbe, sam vprašalnik ni izrecno zahteval razčlenitve teh stroškov. Poleg tega je družba trdila, da niti člen 2(6) osnovne uredbe niti člen 2.2.2 protidampinškega sporazuma STO niti sodna praksa Unije ne razlikujejo med realiziranimi pozitivnimi in negativnimi tečajnimi razlikami ter tistimi iz prevedbe. Po mnenju družbe Borcelik razčlenitev pozitivnih in negativnih tečajnih razlik na realizirane in tiste iz prevedbe zato ni pomenila potrebnih informacij. Družba Borcelik je nadalje trdila, da bi morala Komisija, če bi razčlenitev štela za potrebne informacije, to zahtevati v pozivu k dopolnitvi. Nazadnje je družba izpodbijala sklepe Komisije, da sta pozna predložitev razčlenitve in z njo povezani dokazi (knjige računov) ovirali preiskavo, saj bi se morala Komisija zavedati velikega števila računov, na katerih so bile v prvotnem izpolnjenem vprašalniku knjižene pozitivne in negativne tečajne razlike. Družba Borcelik je trdila, da uporaba razpoložljivih dejstev za to težavo ni bila upravičena, saj je bilo mogoče knjige računov za pozitivne in negativne tečajne razlike preveriti med preveritvenim obiskom in so bile zbrane kot dokazi za preverjanje. |
|
(583) |
Komisija je ugotovila, da družba Borcelik ni izpodbijala dejstva, da informacije, zahtevane v ustrezni preglednici vprašalnika, ki je sestavni del vprašalnika, niso bile predložene. Dejstvo, da se Komisija v pozivu k dopolnitvi, izdanem družbi, ne osredotoča na določeno pomanjkljivost, ne razveljavlja prvotne zahteve po predložitvi zadevnih informacij, ki izhaja iz vsebine protidampinškega vprašalnika. Poleg tega je dejstvo, da je družba na lastno pobudo predložila revizijo, v kateri je tik pred preverjanjem ustreznih delov izpolnjenega vprašalnika ločila obe kategoriji pozitivnih in negativnih tečajnih razlik, potrdilo, da se je zavedala, da razčlenitev pomeni potrebne informacije. Komisija je nadalje menila, da ima diskrecijsko pravico preveriti realizirane pozitivne in negativne tečajne razlike ter tiste iz prevedbe, da bi zagotovila, da so ti zneski pravilno pripisani PSU-stroškom na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji izdelka v preiskavi. Nazadnje, Komisija se je dejansko zavedala števila računov, na katerih so bile knjižene pozitivne in negativne tečajne razlike. Vendar razčlenitev, ki jo je družba predložila med preverjanjem na kraju samem, ni bila povezana z naslovi ustreznih računov. To pomeni, da bi bile vse predpostavke na podlagi informacij, predloženih v izpolnjenem vprašalniku, brez pomena, če bi se Komisija v svoji analizi oprla na naslove računov. Komisija je zato potrdila svoj sklep, da je dejstvo, da je družba Borcelik pozitivne in negativne tečajne razlike razdelila na realizirane in tiste iz prevedbe šele med preverjanjem na kraju samem, povzročilo zamude v časovnem razporedu preverjanja. |
|
(584) |
Kar zadeva tretjo in četrto točko o stroških, povezanih s prevozom, je družba Borcelik trdila, da so bila navodila Komisije glede rokov protislovna, saj je bilo v predpreveritvenem dopisu navedeno, da spremembe, predložene na začetku preverjanja, ne bodo samodejno sprožile uporabe člena 18 osnovne uredbe. Družba Borcelik je nadalje trdila, da vpliv teh popravkov ni bil tako bistven in da je Komisija napačno razumela informacije iz podatkov, zbranih med preverjanjem na kraju samem, ki so po navedbah družbe vsebovali le primere izračuna stroškov prevoza za domačo prodajo. Nazadnje je družba navedla, da je Komisija druge popravke napak, ki so bili sporočeni hkrati, sprejela. |
|
(585) |
Komisija je ugotovila, da družba Borcelik ni izpodbijala dejstva, da je bila popravljena različica stroškov domačega prevoza predložena šele na začetku preverjanja. Roki, sporočeni družbi, so bili jasni. Prvič, Komisija je določila rok za popravke manjših napak, odkritih med pripravami na preverjanje na kraju samem. Rok za te popravke je bil določen na datum pred začetkom preverjanja. Komisija je tudi navedla, da lahko vsi popravki, predloženi po začetku preverjanja, privedejo do uporabe člena 18 osnovne uredbe. Drugič, Komisija je dejansko zahtevala dodatne informacije o domači prodaji, ki jih je bilo treba predložiti na začetku preverjanja. Vendar je Komisija menila, da ta dodatna zahteva ni pomenila nove priložnosti za predložitev nadaljnjih popravkov. Komisija je vztrajala pri svojem stališču glede resnosti predloženih popravkov. Nanašali so se na približno 60 % domače prodaje, sporočeni stroški domače prodaje pa so se povečali za 250 %. Drugi popravki so bili dejansko sprejeti, saj so bili manjši in niso bistveno spremenili slike predloženih informacij. Nazadnje, Komisija je menila, da v dokumentaciji ni dokazov, ki bi podpirali trditev, da so predloženi podatki o stroških domačega prevoza zgolj primer. Prvič, družba jih med preverjanjem na kraju samem ni predstavila kot primer. Drugič, zbrani izvleček iz evidenc družbe je vseboval informacije za vse mesece obdobja preiskave in zajemal več prevoznih podjetij. Zato ni jasno, kako lahko tak nabor podatkov predstavlja zgolj vzorec popolnih informacij o stroških domačega prevoza. Zato je bila trditev družbe, da obravnavana težava ne upravičuje uporabe razpoložljivih dejstev, zavrnjena. |
|
(586) |
Družba ni izpodbijala ugotovitev Komisije v zvezi s peto točko o sporočanju stroškov prevoza za prodajne kanale, v katere so bila vključena zunanja skladišča. |
3.5.3 Normalna vrednost
|
(587) |
Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bila njegova skupna prodaja podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna. |
|
(588) |
Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. |
|
(589) |
Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da pri majhnem številu vrst izdelka, ki so bile v obdobju preiskave izvožene v Unijo, sploh ni bilo domače prodaje ali pa je bil obseg domače prodaje te vrste izdelka manjši od 5 % in ta prodaja torej ni bila reprezentativna. |
|
(590) |
Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo. |
|
(591) |
Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:
|
|
(592) |
V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave. |
|
(593) |
Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:
|
|
(594) |
Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo dobičkonosnih manj kot 30 % celotne domače prodaje družbe Tatmetal in manj kot 50 % celotne domače prodaje družbe Borcelik ter da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje. Skladno s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave ali kot tehtano povprečje samo dobičkonosne prodaje. |
|
(595) |
Za vrste izdelka, katerih prodaja je bila na splošno dobičkonosna, se je normalna vrednost izračunala kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave ali kot tehtano povprečje samo dobičkonosne prodaje, odvisno od obsega dobičkonosne prodaje. |
|
(596) |
Če ni bilo dovolj prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. Za vrste izdelka, katerih prodaje na domačem trgu ni bilo in za katere ni bilo posebnih informacij o tržnih cenah za tiste vrste izdelka, ki jih vzorčeni proizvajalci izvozniki niso prodajali na domačem trgu, je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. |
|
(597) |
Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:
|
|
(598) |
Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSU-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja, za te vrste izdelkov. Ker za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, ni bilo nobenega drugega vira domače prodajne cene, je bila normalna vrednost konstruirana tako, da so se stroškom proizvodnje teh vrst izdelka prišteli tehtani povprečni PSU-stroški in dobiček od vseh transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja. |
|
(599) |
Ob upoštevanju sklepov Komisije o delnem nesodelovanju družbe Borcelik je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva za oceno naslednjih elementov PSU-stroškov:
|
|
(600) |
Komisija je v zvezi s stroški prevoza zavrnila pripis stroškov prevoza po transakcijah. Namesto tega je Komisija skupno sporočeno vrednost vključila v PSU-stroške, uporabljene za določitev dobičkonosnosti domače prodaje. |
|
(601) |
Družba Borcelik je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju komentirala, kako je Komisija obravnavala stroške prevoza. Ker se navedene pripombe nanašajo tudi na primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bile obravnavane v oddelku 3.5.5. |
|
(602) |
Družba Borcelik je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdila, da bi morala Komisija revidirati razporeditev odhodkov za obresti za posojila, usmerjena v izvoz, na domačo prodajo in izvoz. Po mnenju družbe Borcelik bi bilo treba razveljaviti zavrnitev Komisije glede njenega razlikovanja med posojili, usmerjenimi v izvoz, in drugimi posojili, ki temelji na uporabi posojil in neobstoju mehanizma za njihovo povezavo z izvozom. Družba Borcelik je trdila, da bi morala Komisija v tem primeru uporabiti isto načelo, da bi ugotovila, ali bi bilo treba odhodke za obresti, nastale za taka posojila, pripisati samo izvozu ali celotni prodaji, saj je že sam obstoj izvozne obveznosti zadostoval za to, da je Komisija v preiskavah o subvencijah (127) posojila, usmerjena v izvoz, obravnavala kot izvozne subvencije. Družba je v pripombah na dodatno dokončno razkritje svojo trditev ponovila, čeprav zadeva ni bila predmet dodatnega dokončnega razkritja in je bilo družbi naročeno, naj predloži pripombe le glede vprašanj, zajetih v dodatnem dokončnem razkritju. |
|
(603) |
Komisija je preučila trditev. Komisija je poudarila, da je njena odločitev o razporeditvi odhodkov za obresti, povezanih s posojili, usmerjenimi v izvoz, temeljila na dejanskem stanju primera. Komisija je v tej preiskavi ocenila, ali bi bilo treba odhodke, nastale v zvezi s posojili, usmerjenimi v izvoz, pripisati izključno izvozu. Preverjanje na kraju samem je pokazalo, da mora družba za odobritev posojila, usmerjenega v izvoz, prevzeti izvozno obveznost in da je vzpostavljen sistem, s katerim banka spremlja izpolnjevanje obveznosti. Vendar v dokumentaciji ni bilo dokazov, da so se morala sredstva, pridobljena s posojilom, usmerjenim v izvoz, uporabljati ali da so se uporabljala izključno za kritje stroškov, povezanih z izvozom, na primer z neposredno povezavo uporabe posojila z nabavo surovin, ki bi jih bilo treba uporabiti samo pri proizvodnji končnih izdelkov za izvoz. Družba takih dokazov ni predložila niti v pripombah k dokončnemu razkritju. Trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(604) |
Družba Borcelik je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdila, da je Komisija dvakrat upoštevala stroške za raziskave in razvoj. V zvezi s tem je družba ponovila računovodsko obravnavo stroškov za raziskave in razvoj. Trdila je tudi, da bi bilo treba upoštevati prihodke iz naslova subvencij, prejetih v zvezi s temi stroški za raziskave in razvoj. |
|
(605) |
Komisija je preučila trditev in zlasti preverila, ali so bila pojasnila glede računovodske obravnave stroškov za raziskave in razvoj v skladu z bruto bilanco družbe. Komisija je ugotovila, da je bila amortizacija stroškov za raziskave in razvoj dejansko vključena v stroške prodaje in v PSU-stroške. Zato bi vključitev stroškov za raziskave in razvoj, nastalih med preiskavo, pri določanju deleža PSU-stroškov pomenila, da so bili stroški za raziskave in razvoj upoštevani dvakrat. Komisija je popravila svoj izračun in pri izračunu stopnje dampinga uporabila spremenjeni odstotek PSU-stroškov. |
|
(606) |
Družba Borcelik je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju poudarila, da je Komisija prihodke od prodaje ostankov in prihodke iz naslova zamud pri plačilih izključila iz PSU-stroškov ter obe postavki vključila v skupno prodajo. Vendar je Komisija pri izračunu odstotka PSU-stroškov uporabila le promet, ustvarjen s prodajo izdelka v preiskavi, ni pa vključila prometa, ustvarjenega z navedenima postavkama prihodkov. Družba Borcelik je od Komisije zahtevala, naj popravi to napako pri izračunu. Družba je v pripombah na dodatno dokončno razkritje in nato še na drugo dodatno dokončno razkritje svojo trditev ponovila, čeprav zadeva ni bila predmet nobenega od navedenih dodatnih dokončnih razkritij in je bilo družbi naročeno, naj predloži pripombe le glede vprašanj, zajetih v teh dodatnih dokončnih razkritjih. |
|
(607) |
Metodologija Komisije je bila namerna in ni bila posledica napake. Komisija je proizvajalce izvoznike neposredno v vprašalniku pozvala, naj različne vrste prihodkov sporočijo v kategoriji prometa in ne v podkategorijah PSU-stroškov. Poleg tega je bilo iz navodil razvidno, da se prihodki, ki ne izhajajo iz prodaje izdelka v preiskavi (ali drugih končnih izdelkov), ne bi smeli pripisati skupni prodaji vsake kategorije izdelkov. Zato se prihodki od prodaje ostankov in prihodki iz naslova zamud pri plačilih ne bi smeli uporabiti kot imenovalec pri izražanju določenih PSU-stroškov v odstotkih. Vendar je družba prezrla navedena navodila in zadevne kategorije prihodkov sporočila v okviru PSU-stroškov. Komisija je zato obe postavki prihodkov izključila iz PSU-stroškov in ju ni upoštevala pri določanju vrednosti prometa, uporabljene za določitev odstotka PSU-stroškov. Trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(608) |
V zvezi s stroški prevoza med tovarno in skladiščem je Komisija uporabila informacije o lokaciji teh skladišč in ocenila povprečne stroške prevoza na enoto na podlagi stroškov prevoza, ki jih je družba sporočila za vsako transakcijo posebej. Taki stroški so bili najboljše razpoložljive informacije v dokumentaciji za oceno manjkajočih stroškov prevoza, čeprav je Komisija zavrnila pripis. Čeprav so bili osnovni podatki pomanjkljivi in na splošno niso bili popolnoma zanesljivi, bi bili brez ocene stroškov prevoza med tovarno in zunanjimi skladišči, PSU-stroški podcenjeni. |
|
(609) |
Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 574 in 581, je Komisija opredelila težave z informacijami o pozitivnih in negativnih tečajnih razlikah, ki jih je predložila družba. Čeprav so bili podatki predloženi z veliko zamudo, je Komisija sklenila, da so bili dovolj podrobni za določitev zanesljive vrednosti realiziranih pozitivnih in negativnih tečajnih razlik, ki jih je treba vključiti v PSU-stroške. |
|
(610) |
Družba Borcelik je vroče valjane kolobarje, ki so glavna surovina pri proizvodnji hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, delno pridobivala od povezanega dobavitelja, tj. družbe AMFCE. Zato je Komisija preučila, ali so bili ti nakupi opravljeni po običajnih tržnih cenah. Komisija je primerjala prodajne cene družbe AMFCE za nepovezane stranke za ustrezne razrede jekla s prodajnimi cenami za družbo Borcelik na ravni franko tovarna. Komisija je ugotovila, da je družba AMFCE vroče valjane kolobarje ustreznih razredov jekla nepovezanim strankam prodajala po cenah, ki so bile višje od cen, zaračunanih družbi Borcelik za primerljive razrede jekla. Zato je Komisija stroške vroče valjanih kolobarjev, ki jih je sporočila družba Borcelik, prilagodila na raven običajnih tržnih cen. Posledično so se proizvodni stroški povečali za 1,8 %. |
|
(611) |
Prilagojeni stroški proizvodnje so bili uporabljeni za analizo dobičkonosnosti domače prodaje, opisano v uvodni izjavi 590, in za konstruiranje normalne vrednosti, opisano v uvodnih izjavah 597 in 598. |
|
(612) |
Družba Borcelik je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdila, da ne more preveriti pravilnosti izračuna, saj Komisija ni predložila nobenih informacij o tem, kako je prišla do te številke, razen same številke in pojasnila, zakaj naj bi družba AMFCE zavrnila razkritje teh informacij. Po mnenju družbe Borcelik bi jo to oviralo pri uveljavljanju pravice do obrambe in pomenilo kršitev člena 19(2) osnovne uredbe. |
|
(613) |
Družba Borcelik je trdila tudi, da naj bi kljub temu, da tega ni mogla preveriti, drugi podatki v dokumentaciji o povprečnih nakupnih cenah skupine ArcelorMittal očitno nasprotovali ugotovitvi Komisije glede njene analize običajnih tržnih pogojev. |
|
(614) |
Nazadnje, družba Borcelik je trdila, da povprečne primerjave za enoletno (ali daljše) obdobje morda niso primerne za ugotavljanje, ali transakcije potekajo pod običajnimi tržnimi pogoji, glede na znatna nihanja na trgih surovin in da bi bilo treba ustrezno primerjavo cen opraviti s primerjavo cen na istem trgu, tj. v Turčiji. V zvezi s tem je družba Borcelik od Komisije zahtevala, naj pojasni, ali je bila primerjava cen, uporabljena za analizo običajnih tržnih pogojev, povprečje za celotno obdobje preiskave ali ne; (2) lokacijo strank družbe AMFCE in (3) obseg prodaje tem strankam. |
|
(615) |
Družba je v pripombah na dodatno dokončno razkritje ponovila trditve iz uvodnih izjav 612 do 614, čeprav te zadeve niso bile predmet dodatnega dokončnega razkritja in je bilo družbi naročeno, naj predloži pripombe le glede vprašanj, zajetih v dodatnem dokončnem razkritju. |
|
(616) |
Komisija je v dokončnem razkritju za posamezno družbo pojasnila metodologijo, uporabljeno za oceno, ali je družba Borcelik od družbe AMFCE kupovala vroče valjane ploščate kolobarje iz jekla po tržni ceni. Komisija je med navzkrižnim preverjanjem na daljavo zbrala celoten seznam transakcij v zvezi s prodajo vroče valjanih ploščatih kolobarjev iz jekla družbe AMFCE vsem njenim strankam. Komisija je nato opredelila razrede jekla, ki so se prodajali tako družbi Borcelik kot nepovezanim strankam v nezanemarljivih količinah. Komisija je primerjala tehtano povprečno ceno teh razredov jekla pri prodaji nepovezanim strankam in družbi Borcelik. Komisija družbi Borcelik dejansko ni predložila osnovnih podatkov in iz njih izhajajočih izračunov. Kot je že bilo pojasnjeno, je bilo to posledica pridržkov družbe AMFCE glede zaupnosti. Omejeno sodelovanje skupine v zvezi s to temo, pri čemer je družba Borcelik povezana z družbo AMFCE prek skupnega delničarja, je omejilo možnost Komisije, da razkrije vse osnovne podatke in iz njih izhajajoče izračune. Skupina ne more preprečiti dostopa enega subjekta do podatkov drugega subjekta, nato pa svoje ravnanje uporabiti za trditev, da je Komisija ovirala njeno pravico do obrambe. |
|
(617) |
V zvezi s trditvijo iz uvodne izjave 613 je Komisija ugotovila, da je družba za svojo analizo uporabila popolnoma nepomemben nabor podatkov. Najprej je kupljene vroče valjane ploščate kolobarje iz jekla razvrstila v tri kategorije. Nato je družba Borcelik primerjala cene, ki jih je plačala nepovezanim dobaviteljem in družbi AMFCE. Prvič, Komisija je ugotovila, da razvrstitev, ki jo je pripravila družba, ne omogoča sprejetja razumnih sklepov. Družba je namreč 50 % razredov vroče valjanih ploščatih kolobarjev iz jekla, kupljenih pri družbi AMFCE, uvrstila v kategorijo „drugo“, kar ne omogoča podrobne analize na enaki osnovi. Drugič, da bi se preučilo, ali so bile cene, plačane povezanemu dobavitelju, določene pod običajnimi tržnimi pogoji, je treba preučiti prodajne cene dobavitelja, tj. primerjava nakupnih cen, ki jih je družba Borcelik plačala nepovezanim dobaviteljem in družbi AMFCE, za ta namen ni bila pomembna. |
|
(618) |
V zvezi s trditvami družbe Borcelik iz uvodne izjave 614 je Komisija ugotovila, da družba ni predložila nobenih dokazov o domnevnih nihanjih cen surovin. Poleg tega podatki, zbrani od družbe Borcelik in družbe AMFCE, kažejo, da pomembni nakupi/prodaja niso bili skoncentrirani v določenih mesecih ali četrtletjih, temveč so bili enakomerno razporejeni v celotnem obdobju preiskave. Komisija je namreč opravila analizo na podlagi tehtanih povprečij za celotno obdobje preiskave, pri čemer je upoštevala nepovezane stranke družbe AMFCE ne glede na njihovo lokacijo. Skupina nepovezanih strank je vključevala stranke, ki jim je družba AMFCE prodala manjše količine kot družbi Borcelik, in tudi take, ki jim je prodala primerljive ali večje količine. Komisija je zato menila, da analiza ni bila izkrivljena zaradi količin, ki jih je družba AMFCE prodala posameznim strankam. |
|
(619) |
Zato so bile na podlagi premislekov iz uvodnih izjav 616 do 618 trditve družbe Borcelik, podrobno navedene v uvodnih izjavah 612 do 614, zavrnjene. |
|
(620) |
Ob upoštevanju sklepov Komisije o delnem nesodelovanju družbe Tatmetal je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva za oceno skupne vrednosti stroškov prevoza v okviru PSU-stroškov, ki jih zaradi pomanjkanja podpornih dokazov ni bilo mogoče pripisati posameznim domačim prodajnim transakcijam. |
|
(621) |
Komisija je na podlagi dejstev iz uvodne izjave 558 zavrnila pripis stroškov prevoza po posameznih transakcijah na seznamu domače prodaje. Namesto tega je Komisija skupno sporočeno vrednost vključila v PSU-stroške, uporabljene za določitev dobičkonosnosti domače prodaje. |
|
(622) |
Družba Tatmetal je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju od Komisije zahtevala, naj znesku skupne prodaje izdelka v preiskavi na domačem trgu neodvisnim strankam prišteje prodajo, namenjeno v prostotrgovinska območja v Turčiji, da bi določila dobičkonosnost domače prodaje, vključno s prodajo v prostotrgovinska območja. |
|
(623) |
Komisija je analizirala zahtevo in se strinjala, da vključi zadevni znesek prodaje v prostotrgovinska območja za določitev dobičkonosnosti na domačem trgu. Zahteva je bila sprejeta. |
|
(624) |
Poleg tega je družba Tatmetal v svojih pripombah k dokončnemu razkritju predložila več pripomb glede določanja dobičkonosnosti domače prodaje. Zaradi občutljivosti narave pripomb, s katerimi so se izpodbijale prilagoditve na ravni posameznih kontov, je Komisija na pripombe odgovorila v individualnem razkritju družbi. Pripombe glede tečajnih dobičkov in tečajnih izgub so bile delno sprejete. Pripombe glede izrednih prihodkov in izgub ter spremenjene prilagoditve pobota za ostanke so bile zavrnjene. Pripomba glede prilagoditve inflacije je bila zavrnjena, Komisija pa je popravila osnovno vrednost. |
|
(625) |
Po dodatnem dokončnem razkritju je družba Tatmetal nasprotovala temu, da je Komisija kot približek za prvo polovico leta 2025 uporabila podatke za prvo polovico leta 2024 v zvezi s prilagoditvijo zaradi inflacije iz bruto bilance. Družba Tatmetal je navedla, da je bilo s turško splošno okrožnico o sporočilu o zakonu o davčnem postopku št. 582 (128) določeno, da se v prvem, drugem in tretjem začasnem davčnem obdobju obračunskega obdobja 2025 ne izvedejo prilagoditve zaradi inflacije. Družba Tatmetal je predložila tudi zakon št. 7571 (129), ki potrjuje določbe prej navedene okrožnice. Družba Tatmetal je od Komisije zahtevala, naj izključi prilagoditev zaradi inflacije za prvo polovico leta 2024. |
|
(626) |
Komisija je ugotovila, da je trditev utemeljena, in ustrezno revidirala stopnjo dampinga družbe Tatmetal. |
|
(627) |
Poleg tega je družba Tatmetal ponovila svojo trditev glede drugih prihodkov in vrednotenj po tečaju ob koncu meseca, čeprav vsebina ni bila predmet dodatnega dokončnega razkritja, temveč samo formule za izračun. Družba je predložila tudi novo pripombo glede finančnih prihodkov v preglednici G-PL, čeprav ji je bilo naročeno, naj predloži pripombe le glede vprašanj, zajetih v dodatnem dokončnem razkritju. |
3.5.4 Izvozna cena
|
(628) |
Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice. |
|
(629) |
Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo. |
|
(630) |
Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za nastali dobiček. Komisija se je oprla na dejanske PSU-stroške, ki so jih sporočili povezani uvozniki. V zvezi z dobičkom se je Komisija glede na to, da v tej preiskavi ni sodeloval noben nepovezan uvoznik, oprla na dobiček, ugotovljen za nepovezanega uvoznika v protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz LRK in Ruske federacije, in sicer 2 % (130), ki se je uporabil tudi v nedavni preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki (131). |
|
(631) |
Družba Tatmetal je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju navedla, da so bili dobropisi na seznamu prodaje v EU že pretvorjeni v TRY, preden je Komisija izvedla izračun pretvorbe, in je zato vrednosti dobropisov pretvorila dvakrat. |
|
(632) |
Komisija je analizirala dokazila, ki jih je predložila družba Tatmetal, in ugotovila, da je družba Tatmetal v nasprotju z zgornjo trditvijo v TRY pretvorila le en dobropis na seznamu prodaje v EU. Valuta preostalih dobropisov je bila namreč EUR, Komisija pa je za izračun neto vrednosti računov uporabila formulo za pretvorbo. Komisija je poleg tega ugotovila neskladnosti v vrednostih dobropisov, sporočenih v EUR, v dodatnih dokazilih, ki so bila predložena, ter posledično popravila vrednost dobropisov na seznamu prodaje v EU. Trditev je bila delno sprejeta. |
|
(633) |
Po dodatnem dokončnem razkritju se družba Tatmetal ni strinjala s tem, kako je Komisija obravnavala dobropise v seznamu prodaje v Unijo, in se sklicevala na dokument o prilagoditvi obračuna, predložen v odgovoru na vprašalnik. Družba Tatmetal je zahtevala, da se vsi sporočeni dobropisi obravnavajo v TRY. |
|
(634) |
Komisija je primerjala številke dobropisov iz prilagoditve obračuna. Povezane prodajne račune iz navedenega dokumenta je uskladila s celotnim seznamom prodaje, ki je bil zbran med preveritvenim obiskom, in ugotovila, da so bile vrednosti dobropisov sporočene v EUR in ne v TRY. Trditev je bila zavrnjena. |
|
(635) |
Družba Tatmetal je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju navedla, da je Komisija storila napako pri izračunu vrednosti CIF za transakcije pod pogoji Incoterms FCA, FOB in CFR. Družba Tatmetal je Komisijo pozvala, naj posodobi formulo za izračun. |
|
(636) |
Komisija je analizirala zahtevo in dodala ustrezne zneske za določitev vrednosti CIF na seznamu prodaje v EU. Zneski na enoto za stroške čezmorskega prevoza ter manipulativne stroške in stroške natovarjanja so bili določeni na podlagi odgovora na dopis na podlagi člena 18. Zahteva je bila sprejeta. |
|
(637) |
Po dodatnem dokončnem razkritju je družba Tatmetal opozorila na administrativno napako v vrednostih CIF pri omejenem številu transakcij FCA. |
|
(638) |
Komisija je popravila vrednosti CIF in vrednosti prilagoditev za zadevne transakcije. Sprememba je bila zanemarljiva. Trditev je bila sprejeta. |
3.5.5 Primerjava
|
(639) |
Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) pobotali nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen. |
3.5.5.1
|
(640) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 639, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. V skladu s členom 2(10) so bile izvedene prilagoditve za menjalne tečaje, stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, stroške pakiranja, popuste in rabate, stroške kredita ter jamstva in garancije, zagotovljene neodvisnim domačim strankam. |
|
(641) |
Oba turška proizvajalca izvoznika sta zahtevala prilagoditev za povračilo dajatev v skladu s členom 2(10), točka (b), osnovne uredbe za uvozno dajatev na vroče valjane ploščate kolobarje iz jekla. Družbi Borcelik in Tatmetal sta trdili, da je treba za uvožene materiale plačati uvozne dajatve in da so stroški proizvodnje za domačo prodajo višji kot za izvoz, pri kateri ti dodatni stroški uvoznih dajatev ne nastanejo. |
|
(642) |
V Turčiji se uvozna dajatev uporablja za vroče valjane ploščate kolobarje iz jekla, ki so vhodni material pri proizvodnji hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Vendar so v skladu s postopkom aktivnega oplemenitenja domači proizvajalci oproščeni plačila take dajatve, če se uvoženi vroče valjani ploščati kolobarji iz jekla uporabijo za proizvodnjo končnih izdelkov, ki se na koncu izvozijo. Vzorčena izvoznika nista predložila dokazov o plačilu uvozne dajatve v obdobju preiskave, ki bi upravičevali prilagoditev za namen poštene primerjave. Nasprotno, predložene informacije so pokazale, da sta izpolnila izvozne obveznosti, povezane z vsakim dovoljenjem za aktivno oplemenitenje. Iz tega razloga se je zahteva štela za neutemeljeno in je bila zato zavrnjena. |
|
(643) |
Družba Borcelik je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju poudarila, da je Komisija iz popravkov, sporočenih v zvezi z domačo prodajo povezanim in nepovezanim strankam, izvzela provizijo, plačano povezanemu trgovcu na domačem trgu. Vendar Komisija ni izvzela iste provizije, sporočene kot prihodek od nadaljnje prodaje povezanega trgovca domačim nepovezanim strankam. |
|
(644) |
Komisija je preučila trditev in ugotovila, da provizija, ki jo je prejel povezani trgovec, zaradi administrativne napake dejansko ni bila izvzeta iz popravkov, sporočenih v zvezi z nadaljnjo prodajo domačega trgovca nepovezanim strankam na domačem trgu. Komisija je napako popravila. |
|
(645) |
Družba Borcelik je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdila, da je Komisija uporabila nedosleden pristop, ko je sporočene stroške kredita izvzela iz domače prodaje, medtem ko pri prodaji v Uniji ni upoštevala sporočenih stroškov kredita, vendar je vseeno vključila ponovno izračunani znesek na podlagi sporočenih plačilnih pogojev. Po mnenju družbe Borcelik bi bilo treba za vso prodajo uporabiti enak pristop, saj so bili načini plačila na obeh trgih enaki. |
|
(646) |
Komisija se s tem ni strinjala. Družba je trdila, da je za prodajo na domačem trgu in trgu Unije uporabljala enake načine plačila. Vendar je preiskava pokazala, da načini plačila, uporabljeni za prodajo v Unijo, v veliki meri niso omogočali izterjave plačil na enak način kot na domačem trgu. Komisija pa je ugotovila, da so bili za izvoz prek določenega domačega trgovca načini plačila podobni tistim, ki se uporabljajo na domačem trgu. Zato je Komisija za ustrezne transakcije popravek za stroške kredita izvzela tudi iz prodaje nepovezanim strankam v Uniji. Zaupne podrobnosti navedene analize so bile družbi razkrite v razkritju za posamezno družbo. |
|
(647) |
V pripombah na dodatno dokončno razkritje je družba Borcelik ponovila, da je Komisija uporabila nedosleden pristop, ko je zavrnila stroške kredita za domačo prodajo in jih sprejela za prodajo v Unijo, razen pri prodaji prek nepovezanega domačega trgovca. Čeprav se je družba strinjala, da pogodbeno dogovorjeni plačilni pogoji vplivajo na določanje cen, je izpodbijala način, kako je Komisija obravnavala sporočene stroške kredita na podlagi načinov plačevanja, tj. načina, na katerega so računi na koncu plačani. |
|
(648) |
Komisija je pojasnila, da lahko nekateri načini plačevanja, zlasti če se uporabljajo dosledno in so znani ob pogodbenemu dogovoru plačilnega roka, dejansko izničijo učinek odobrenega komercialnega kredita na ravni prodajne cene. Komisija je na primer menila, da kadar imajo stalne stranke odprt račun pri dobavitelju in svoje neporavnane dolgove poravnavajo z občasnimi pavšalnimi plačili, namesto da bi vsak račun v celoti plačale do njegovega posameznega datuma zapadlosti, pogodbeno dogovorjeni plačilni rok ne vpliva na to, kako dobavitelj oblikuje cene. Trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(649) |
Družba Borcelik je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju izpodbijala to, kako je Komisija obravnavala stroške, povezane s prevozom, ki zajemajo neposredne stroške prevoza in stroške prevoza med tovarno družbe Borcelik in (nepovezanimi) skladišči. Konkretno je družba Borcelik trdila, da bi bilo treba neposredne stroške prevoza odšteti od domače prodajne cene kot popravek in jih izvzeti iz PSU-stroškov, uporabljenih za preskus običajnega poteka trgovanja. |
|
(650) |
Družba Borcelik je trdila tudi, da vključitev stroškov prevoza od obrata do zunanjih skladišč v domačo prodajo s strani Komisije ni bila skladna z njeno preteklo prakso, v skladu s katero vsaj pri domači prodaji stroškov prevoza do skladišča (ne glede na to, ali je v lasti povezane ali nepovezane strani) ni bilo mogoče odšteti kot popravek v skladu s členom 2(10), točka (e), osnovne uredbe (132). Po mnenju družbe Borcelik bi to pomenilo tudi, da Komisija v zvezi s temi stroški ne bi mogla uporabiti razpoložljivih dejstev, saj jih sploh ni bilo treba sporočiti. |
|
(651) |
Družba Borcelik je trdila tudi, da se prevoz do najetih skladišč ne bi smel prišteti k PSU-stroškom kot strošek, povezan s prevozom. |
|
(652) |
Družba je v pripombah na dodatno dokončno razkritje ponovila trditve iz uvodnih izjav 649 do 651, čeprav te zadeve niso bile predmet dodatnega dokončnega razkritja in je bilo družbi naročeno, naj predloži pripombe le glede vprašanj, zajetih v dodatnem dokončnem razkritju. |
|
(653) |
V zvezi z računovodsko obravnavo stroškov, nastalih za prevoz med tovarno in najetimi skladišči, je Komisija najprej ugotovila, da družba oznake konta, pod katerim naj bi bili stroški evidentirani, ni sporočila niti v predloženem kontnem okviru niti v bruto bilanci. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 573, 580 in 581, družba tudi po več zahtevah ni predložila popolne bruto bilance. Po pripombah družbe k dokončnemu razkritju se zdi, da so bili v različici, ki je bila nazadnje prejeta med preverjanjem na kraju samem, še vedno izpuščeni nekateri konti. Komisija je poleg tega preučila poročilo iz stroškovnega računovodstva družbe in ugotovila, da stroški prevoza, tudi če jih družba ni obravnavala kot PSU-stroške, prav tako niso bili evidentirani med stroški proizvodnje. Zato je Komisija potrdila, da je bila vključitev stroškov prevoza med PSU-stroške ustrezen pristop za odražanje stroškov za preskus običajnega poteka trgovanja, da bi se zajeli vsi stroški, ki so prispevali k celotnim stroškom, povezanim s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. Čeprav notranjih stroškov prevoza (med različnimi skladišči proizvajalca) ni mogoče odšteti pri pobotanju izvozne cene ali normalne vrednosti na raven trgovanja franko tovarna (saj spadajo na to raven trgovanja), so, dokler se nanašajo na domačo prodajo, še vedno stroški „ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo v običajnem poteku trgovanja podobnega izdelka s strani izvoznika ali proizvajalca, ki je v preiskavi“ v smislu člena 2(6) osnovne uredbe. Zato so bile trditve iz uvodnih izjav 649 do 651 zavrnjene. |
|
(654) |
Nazadnje sta družbi Borcelik in Tatmetal trdili, da je Komisija kršila obveznost iz člena 2(10) osnovne uredbe, da izvede pošteno primerjavo na isti ravni trgovanja, ker je vključitev stroškov prevoza v PSU-stroške in s tem v normalno vrednost privedla do normalne vrednosti, ki ni bila na ravni franko tovarna, medtem ko izvozna cena takih stroškov ni vključevala in je bila zato na ravni franko tovarna. Družba Tatmetal je predlagala, naj Komisija ponovno uvede stroške domačega prevoza na seznamu domače prodaje in ohrani PSU-stroške na ravni franko tovarna. |
|
(655) |
Družba Tatmetal je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdila tudi, da Komisija vsote vrednosti domačega prevoza, ki jih je izračunala družba Tatmetal, ne bi smela dodeliti stroškom domačega prevoza pri konstruiranju PSU-stroškov, če bi vztrajala, da uporaba teh vrednosti ni primerna. Družba Tatmetal je Komisijo pozvala, naj v celoti zanemari njene izračune domačega prevoza in skupni znesek domačega prevoza, ki je bil določen na podlagi bruto bilance družbe Tatmetal, v tabeli G – Poslovni izid dodeli na podlagi prometa. |
|
(656) |
Komisija je preučila trditev družbe Borcelik iz uvodne izjave 654. Dejansko so bili pri majhnem številu transakcij stroški prevoza zadostno podprti z dokazi. Ustrezno so bili preverjeni tudi dobavni pogoji, ki se uporabljajo za posamezne transakcije. Zato je Komisija na podlagi preverjenih informacij določila najnižje dejanske stroške prevoza na enoto in te stroške prevoza uporabila za vse transakcije, pri katerih je bilo blago dostavljeno stranki. Komisija je menila, da je uporaba najnižjih stroškov prevoza na enoto, ker je bil ta popravek izveden na podlagi člena 18 osnovne uredbe, zagotovila, da dampinško ravnanje družbe ni bilo podcenjeno zaradi njenega nesodelovanja v zvezi s tem vprašanjem. Podrobnosti tega popravka so bile družbi razkrite v razkritju za posamezno družbo. |
|
(657) |
Po dodatnem dokončnem razkritju se je družba Borcelik sklicevala na določbe člena 18(3) osnovne uredbe in trdila, da bi morala Komisija, ker je že uporabila informacije, predložene v prilogi k odgovoru na vprašalnik in v dokazilu o preverjanju, te informacije uporabiti tako, da bi ugotovila natančnejši strošek prevoza na enoto. V zvezi s tem je družba Borcelik navedla, da je bil strošek prevoza na enoto, ki ga je uporabila Komisija, prenizek. Družba je poudarila, da je bil strošek prevoza na enoto, izračunan kot navadno povprečje, ki je bil na voljo v prilogi k odgovoru na vprašalnik ali v dokazilu o preverjanju, veliko višji. Družba je nadalje poudarila razpon stroškov prevoza na enoto, predložen v prilogi k odgovoru na vprašalnik. |
|
(658) |
Poleg tega je družba poudarila, da posledična normalna vrednost ni na ravni franko tovarna, ker je bil dodeljen samo del nastalih stroškov prevoza, preostala vrednost pa je bila vključena v PSU-stroške, uporabljene pri preskusu običajnega poteka trgovanja. |
|
(659) |
Komisija je ugotovila, da družba ni pojasnila, zakaj bi bilo navadno povprečje, določeno na podlagi informacij iz dokazila o preverjanju, za katero je bilo že ugotovljeno, da vsebuje velike pomanjkljivosti, saj je zajemalo stroške prevoza za zanemarljiv delež vseh transakcij domače prodaje, ustreznejše od metodologije, ki jo je uporabila Komisija. Prvič, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 656, je Komisija izbrala najnižji strošek prevoza na enoto, da v primeru nesodelovanja družbe v zvezi s tem njeno dampinško ravnanje ne bi bilo podcenjeno. Drugič, ob upoštevanju nepopolnosti poročila o pošiljkah, predloženega kot dokazilo o preverjanju (ki je zajemalo le manj kot 3 % zadevnih transakcij domače prodaje, glej tudi uvodno izjavo 576), se povprečni strošek na enoto, izračunan kot navadno povprečje, ni mogel šteti za ustreznejšega ali bolj reprezentativnega za dejanski strošek prevoza kot metodologija, ki jo je uporabila Komisija. Priloga k odgovoru na vprašalnik je vsebovala cenik prevoznih storitev in je bila dejansko uporabljena za oceno stroška prevoza med tovarno in skladiščem (za podrobnosti glej uvodne izjave 577, 599, 608 in 649 do 653) kot najboljši razpoložljivi približek. Vendar ta priloga ni bila neposredno preverjena, saj je družba med preverjanjem na kraju samem pojasnila, da je uporabila poročilo o pošiljkah, zbrano kot navedeno dokazilo o preverjanju. Cene prevoza na enoto, sporočene v ceniku, so se začele pri ceni, ki je bila višja od najnižjega stroška prevoza na enoto, ki ga je Komisija ugotovila v poročilu o pošiljkah. To kaže, da je bila sama priloga morda nepopolna ali da ni odražala dejansko plačanih cen prevoznih storitev. Komisija je to trditev zavrnila. |
|
(660) |
Kar zadeva trditev, da normalna vrednost ni bila na ravni franko tovarna, je Komisija ugotovila, da je utemeljena, in ustrezno revidirala stopnjo dampinga. |
|
(661) |
Kar zadeva družbo Tatmetal, je Komisija ponovila, da ni bil predložen noben dokaz, ki bi potrjeval stroške domačega prevoza za vsako transakcijo posebej. Komisija je nadalje ugotovila, da naslov za dostavo/prevzem ni bil zabeležen v računovodskem sistemu, da bi bilo mogoče izslediti namembni kraj domače prodaje, ki je bila sporočena kot dostavljena stranki. Kljub temu je Komisija menila, da je bila uporaba najnižjih razumnih stroškov prevoza na enoto – v tem primeru za območje Kocaeli – ustrezen približek za stroške prevoza za določitev normalne vrednosti na ravni trgovanja franko tovarna, ker je bil ta popravek izveden na podlagi člena 18 osnovne uredbe. Trditev je bila delno sprejeta. |
|
(662) |
Po dodatnem dokončnem razkritju je družba Tatmetal navedla, da posledična normalna vrednost ni na ravni franko tovarna, ker je bil dodeljen samo del nastalih stroškov prevoza, preostala vrednost pa je bila vključena v PSU-stroške, uporabljene pri preskusu običajnega poteka trgovanja. |
|
(663) |
Komisija je ugotovila, da je trditev utemeljena, in ustrezno revidirala stopnjo dampinga. |
|
(664) |
Po dodatnem dokončnem razkritju je družba Tatmetal navedla, da je prišlo do napake pri razporeditvi stroškov prevoza, povezanih z domačo prodajo, dostavljeno strankam. Zahtevala je, naj Komisija napako odpravi. |
|
(665) |
Po analizi trditve družbe Tatmetal je Komisija revidirala podatke v zvezi z domačo prodajo in ustrezno posodobila preglednico G-PL. |
3.5.5.2
|
(666) |
Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške. |
|
(667) |
Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški pakiranja, stroški kredita in bančni stroški. |
|
(668) |
Družba Borcelik je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju navedla, da je Komisija nepravilno spremenila obrestno mero, uporabljeno za določitev stroškov kredita za nadaljnjo prodajo izdelka v preiskavi, ki jo je družba Bamesa Otel izvedla nepovezanim strankam v Uniji. |
|
(669) |
Komisija je preučila trditev. Komisija je pri spremembi obrestne mere, kakor je bilo dogovorjeno z družbo, dejansko storila administrativno napako. Komisija je napako popravila in spremenila raven stroškov kredita pri izračunu stopnje dampinga. |
|
(670) |
Kar zadeva družbo Tatmetal, je Komisija zaradi znatnih nedoslednosti v deviznih tečajih, sporočenih na seznamu domače prodaje in seznamu prodaje v EU, kot je opisano v uvodnih izjavah 551 do 553, uporabila razpoložljiva dejstva. Komisija je sporočene dnevne devizne tečaje nadomestila z mesečnimi deviznimi tečaji, navedenimi v protidampinškem vprašalniku za proizvajalce izvoznike. |
|
(671) |
Družba Tatmetal je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju navedla, da je Komisija pri uporabi popravkov za seznam prodaje v EU čezmorski prevoz pomotoma pripisala nekaterim transakcijam FOB in FCA. |
|
(672) |
Komisija je analizirala pripisovanje čezmorskega prevoza za vsako transakcijo posebej in popravila napako pri pripisovanju čezmorskega prevoza nekaterim transakcijam FOB in FCA. Trditev je bila sprejeta. |
3.5.5.3
|
(673) |
Domača prodaja je potekala v različnih valutah, vključno s TRY, EUR in USD. Izvoz v Unijo je potekal v EUR ali USD. Zato je bila za primerjavo normalne vrednosti z izvozno ceno potrebna pretvorba valut. Komisija je prodajne cene pretvorila v TRY, obračunsko valuto vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. |
|
(674) |
Da bi Komisija določila, kateri datum bi bilo treba šteti za datum prodaje v skladu s členom 2(10), točka (j), osnovne uredbe, je preučila, ali so bili bistveni pogoji prodaje določeni na podlagi računa ali nabavnega naloga/prodajne pogodbe. Komisija je ugotovila, da je velika večina prodaje temeljila na posameznih nabavnih nalogih in ne na dolgoročnih prodajnih pogodbah. V nabavnem nalogu so bili opredeljeni bistveni pogoji prodaje, kot so specifikacije izdelka, količina, čas dostave, cena na enoto (običajno izražena v tuji valuti, predvsem v USD) in plačilni rok. Nabavni nalog je dopuščal odstopanje v dostavljeni količini, cena pa je bila na nabavnem nalogu dokončno določena. Dokazi, zbrani od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, so potrdili, da cene, zaračunane na računu, niso bile prilagojene tako, da bi odražale nihanja cen hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla ali nihanja menjalnih tečajev med valuto nabavnega naloga in obračunsko valuto vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Komisija je zato ugotovila, da so bili z nabavnim nalogom ustrezneje določeni bistveni pogoji prodaje in da bi bilo zato treba njen datum uporabiti za pretvorbe valut v skladu s členom 2(10), točka (j), osnovne uredbe. |
|
(675) |
Družbi Borcelik in Tatmetal sta v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdili, da bistveni pogoji prodaje niso bili določeni v času nabavnega naloga. Po njunem mnenju elementi v takih naročilih ob pripravi naročil niso bili dokončni in so bili dokončno določeni šele ob izstavitvi računa. Obe družbi sta trditev podprli s sklicevanjem na dokaze v dokumentaciji, pri čemer je prodaja, ki jo je preverila Komisija, potrdila obstoj razlik med nabavnim nalogom in računi, ki so v nekaterih primerih presegale odstopanja, dogovorjena v nabavnem nalogu. |
|
(676) |
Komisija je na podlagi sodbe Splošnega sodišča v zadevi Özkan Demir (133) ugotovila, da mora dokazati, zakaj datum nabavnega naloga ustrezneje določa bistvene pogoje prodaje. Komisija je ugotovila, da je iz člena 2(10), točka (j), osnovne uredbe v povezavi z uvodnim delom člena 2(10) navedene uredbe, ki se nanaša na pošteno primerjavo na isti ravni trgovanja med izvozno ceno in normalno vrednostjo, razvidno, da se izraz „bistveni“ nanaša na trgovinske pogoje prodaje, ne pa na pravne pogoje. Taki trgovinski pogoji so zlasti cena, količina, načini plačila in dobave ali druge komercialne značilnosti transakcije, značilne za določeno gospodarsko dejavnost ali vrsto proizvodnje. |
|
(677) |
Komisija je ugotovila, da je turška lira v primerjavi z eurom v obdobju preiskave na splošno izgubila približno 33 % vrednosti ter da je bil časovni zamik med datumom nabavnega naloga in datumom računa družb Borcelik in Tatmetal zelo različen in je trajal precej dolgo: med 0 dni in 130 dni za domačo prodajo ter med 0 dni in 182 dni za izvoz, pri čemer sta obe družbi svojo domačo prodajo in izvoz izrazili v tujih valutah ter tako predvideli močna nihanja vrednotenja turške lire v primerjavi s tujimi valutami. |
|
(678) |
Kar zadeva dokaze, ki jih je predložila družba Borcelik, tj. dokazila za dodatne transakcije z različnimi cenami v času nabavnega naloga in v času računa, je Komisija ugotovila, da ti dokazi dejansko ne podpirajo trditev družbe. Komisija je zbrala dokazila za 47 računov, ki zajemajo prodajo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla nepovezanim strankam na domačem trgu ter povezanim in nepovezanim strankam v Uniji. Ti računi so običajno zajemali več posameznih transakcij (v tej preiskavi je vsak kolobar običajno pomenil ločeno transakcijo). Družba je v teh dokumentih našla le en primer, v katerem je bila dobavljena količina zunaj dogovorjenega odstopanja. Komisija je menila, da to ne more omajati opaženega vzorca, po katerem so bili bistveni pogoji prodaje določeni v nabavnem nalogu, zlasti ker so lahko obstajali drugi razlogi za spremembo količine, kot so delne dobave ali neizpolnjena naročila. Družba je trdila tudi, da se je v zvezi s štirimi računi, ki se nanašajo na prodajo v Unijo, cena med nabavnim nalogom in računom spremenila ter da so se zato spremenili tudi bistveni pogoji prodaje. Komisija je ugotovila, da je bilo v vseh štirih primerih blago prodano v Unijo prek nepovezanega domačega trgovca. Družba je kot dokaz predložila cenovne ponudbe, ne pa dejanskih nabavnih nalogov. To sta potrdila datum na cenovnih ponudbah in datum nabavnih nalogov, evidentiranih v računovodskih evidencah družbe. V vseh štirih primerih je bila ponujena cena na ravni franko tovarna, vendar je bila prodajna transakcija izvedena po dobavnem pogoju FOB. Zato je verjetno, da je razlika v ceni, ki je bila za vse štiri račune vedno enaka, predstavljala dodatne stroške prevoza, manipulativne stroške in stroške natovarjanja, ki jih je imela družba Borcelik. |
|
(679) |
Zato je bila trditev družbe Borcelik iz uvodne izjave 675 na podlagi premislekov, podrobno navedenih v uvodnih izjavah 676 do 678, zavrnjena. |
|
(680) |
Dokazi, ki jih je predložila družba Tatmetal, so vključevali dve transakciji, ki ju je Komisija vzorčila med preverjanjem, kar bi po mnenju družbe ovrglo razlogovanje Komisije. Razlog za to je bila opažena sprememba količin, prodajnih cen in v enem primeru plačilnih pogojev med nabavnim nalogom/prodajno pogodbo in računom. |
|
(681) |
Komisija je pri preverjanju vzorčila 10 domačih prodajnih transakcij in 14 izvoznih transakcij v EU. Komisija je ugotovila, da je bila razlika v količini, ki jo je družba Tatmetal navedla za dve vzorčeni transakciji, znotraj odstopanj glede količine in teže, dogovorjenih in tako določenih v nabavnem nalogu. Komisija je nadalje ugotovila, da je bila pri eni od dveh navedenih transakcij razlika v ceni minimalna (manj kot 0,1 %), česar ni mogoče šteti za kršitev pogojev prodaje, vključenih v nabavnem nalogu. Obstoj odstopanja od pogojev iz nabavnega naloga je bil ugotovljen le pri enem nabavnem nalogu od 24, ki jih je pregledala Komisija. Komisija je menila, da je bil obseg odstopanja od pogojev prodaje, določenih v nabavnih nalogih, minimalen in da je bil ta en primer neskladnosti izjema, ki ni mogla ovreči trditev Komisije, da so bili bistveni pogoji prodaje določeni v času nabavnega naloga. Trditev je bila zavrnjena. |
|
(682) |
Družba Tatmetal je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdila, da bi bilo treba, če je Komisija za pretvorbo vrednosti računa uporabila menjalni tečaj v času nabavnega naloga, isti menjalni tečaj uporabiti tudi za pretvorbo neposrednih prodajnih stroškov, kot so prevoz, ležarina, provizija ter manipulativni stroški in stroški natovarjanja, na seznamu prodaje v EU. Družba Tatmetal je trdila, da je bila cena neposrednih prodajnih stroškov v drugih valutah določena vnaprej in da bi morala Komisija uporabiti povprečni zamik med časom nabavnega naloga/prodajne pogodbe in računom, kot ga je izračunala družba Tatmetal. Družba Tatmetal je v podporo svoji trditvi predložil dokazila. |
|
(683) |
Komisija je pojasnila, da je v svojih izračunih za te stroške uporabila devizni tečaj na datum računa. Komisija je opozorila, da so bili neposredni prodajni stroški, kot so stroški domačega prevoza ali izvoza, evidentirani v računovodstvu družbe v času računa in so bili v preglednici domače prodaje in preglednici prodaje v EU sporočeni na podlagi menjalnega tečaja računa. Komisija je zato sprejela vrednosti, pretvorjene v TRY, ki jih je sporočila družba Tatmetal. Komisija je opozorila, da se je uporaba datuma nabavnega naloga nanašala na prilagoditev za pretvorbo valute v skladu s členom 2(10), točka (j), osnovne uredbe, medtem ko so prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in drugi tozadevni stroški urejene s členom 2(10), točka (e), osnovne uredbe, pri čemer se uporabijo nastali stroški, kot je to storila Komisija. |
|
(684) |
Ne glede na navedeno je Komisija analizirala dokaze, na podlagi katerih je družba Tatmetal določila povprečni zamik med menjalnim tečajem na datum nabavnega naloga in menjalnim tečajem na datum računa, ter ugotovila, da je bila med tremi predloženimi dokaznimi dokumentacijami za prilagoditev menjalnega tečaja za popravke na seznamu prodaje v EU ena dokazna dokumentacija izmenjava elektronskih sporočil med družbo Tatmetal in prevoznikom, ki je potekala na določen dan. Družba Tatmetal je to izmenjavo elektronskih sporočil povezal z izvozno transakcijo, vendar izdelkov, obravnavanih v izmenjavi elektronskih sporočil, ni bilo mogoče navzkrižno povezati z nobeno izvozno transakcijo. Poleg tega korespondenca po elektronski pošti vsebuje cenovne ponudbe, vendar ne razkriva značilnosti nabavnega naloga ali pogojev prodajne pogodbe. Ni na primer jasno navedeno, ali so bili to hladno valjani ploščati izdelki iz jekla, prav tako ni pogojev prodaje, izpogajanih količin itd. Drugo dokazilo je vsebovalo izmenjavo elektronskih sporočil o cenovnih ponudbah z drugim prevoznikom in zadevni račun za storitev prevoza. Vendar je Komisija ugotovila, da je bil račun izdan za galvanizirano jeklo v kolobarjih in da ni bilo videti, da bi bil povezan s hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla. Tretje dokazilo je bila izmenjava elektronskih sporočil v zvezi s čezmorskim prevozom; čeprav so bili v elektronskem sporočilu navedeni nekateri pogoji prodaje, ni bilo podrobnosti, na podlagi katerih bi bilo mogoče elektronsko sporočilo povezati s transakcijami na seznamu prodaje v EU. Trditev je bila zavrnjena. |
|
(685) |
Družbi Borcelik in Tatmetal sta nadalje trdili, da bi se moralo, če Komisija še vedno meni, da so bili bistveni pogoji prodaje določeni v času nabavnega naloga, isto načelo uporabljati za njune nakupe surovin. Zato bi morala Komisija pretvorbo valut za te nakupe izvesti na podlagi datuma nabavnega naloga in ne datuma računa. Družba Borcelik je v zvezi s tem poudarila, da je Splošno sodišče v zadevi Ereğli Demir ve Çelik Fabrikaları TAŞ in drugi/Evropska komisija potrdilo, da se obveznosti/pogoji iz člena 2(10), točka (j), osnovne uredbe glede pretvorbe valut enako uporabljajo za izvoz, domačo prodajo in stroške proizvodnje (134). |
|
(686) |
Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da se člen 2(10), točka (j), osnovne uredbe uporablja v primerih, „[k]adar primerjava zahteva pretvorbo valut“. Stroški družb Borcelik in Tatmetal so bili zabeleženi v njunih računovodskih evidencah, sporočeni Komisiji in preverjeni v TRY. Ker je bil izračun dampinga za oba proizvajalca izvoznika izveden v TRY, primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno ni zahtevala pretvorbe valute teh stroškov, zato se člen 2(10), točka (j), ni uporabljal. Trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(687) |
Družba Borcelik se je poleg tega sklicevala na dokazila v zvezi z nakupi surovin, predložena med preverjanjem na kraju samem. Družba je na podlagi teh dokumentov izračunala povprečni dobavni rok med nabavnim nalogom in računom ter zahtevala, da se ta dobavni rok uporabi za oceno datuma nabavnega naloga za druge nakupe surovin. |
|
(688) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 686, primerjava v obravnavanem primeru ni zahtevala pretvorbe valut v zvezi s stroški surovin. Kljub temu je Komisija zaradi celovitosti analizirala dokazila in ugotovila, da so zbrani dokumenti zajemali le manj kot 0,1 % kupljenih surovin. Poleg tega se datumi nabavnih nalogov in datumi računov, uporabljeni v izračunu, niso ujemali s predloženimi dokumenti. Družba je kot datum nabavnega naloga uporabila „datum zadnje spremembe“, evidentiran v njenem računovodskem sistemu, čeprav so nabavni nalogi, predloženi z dokazili, izkazovali drugačne datume. Hkrati družba za določitev dobavnega roka ni uporabila datuma trgovinskega računa. Namesto tega je uporabila datum, za katerega se zdi, da je datum carinjenja. Na kratko, tudi če bi obstajala potreba po pretvorbi valut v zvezi s stroški proizvodnje quod non, družba ni predložila doslednih in zanesljivih informacij, ki bi omogočale izvedbo takih pretvorb. Zato je bila zahteva družbe za spremembo vrednosti surovin z uporabo deviznega tečaja na datum nabavnega naloga na podlagi informacij, ki jih je predložila družba, zavrnjena. |
|
(689) |
Podobno je družba Tatmetal v odgovor na dokončno razkritje predložila informacije, ki naj bi se uporabile za zahtevano pretvorbo cen surovin z uporabo menjalnega tečaja na datum nabavnega naloga. Družba je v zvezi s tem predložila seznam nakupov vroče valjanih ploščatih kolobarjev iz jekla z ročno vnesenimi datumi nabavnih nalogov. |
|
(690) |
Kot je bilo pojasnjeno zgoraj (glej uvodno izjavo 686), je Komisija ugotovila, da primerjava v obravnavanem primeru ni zahtevala pretvorbe valut v zvezi s stroški surovin. Vsekakor družba Tatmetal ni predložila nobenega dokaza, s katerimi bi dokazala pravilnost datumov nabavnih nalogov niti pogojev, določenih v nabavnih nalogih/prodajnih pogodbah za nakup surovin. Komisija je nadalje ugotovila, da družba Tatmetal ni navedla nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bila taka prilagoditev upravičena. Trditev je bila zavrnjena. |
|
(691) |
Družba Borcelik je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdila, da Komisija ni izpolnila svojega dokaznega bremena v zvezi s prilagoditvijo za pretvorbo valut, ki jo je izvedla v skladu s členom 2(10), točka (j), osnovne uredbe, ker ni pojasnila, kako so pretvorbe valut vplivale na cene in primerljivost cen. |
|
(692) |
Komisija je menila, da namen člena 2(10), točka (j), osnovne uredbe združuje elemente praktične potrebe po pretvorbi valut, kadar so transakcije denominirane v različnih valutah, in poštenosti primerjave, na primer kadar določa, kateri menjalni tečaj se uporabi v primerih valutnih nestandardiziranih terminskih poslov, ki so neposredno povezani z izvozom. V zvezi s praktično potrebo po pretvorbi valut člen 2(10), točka (j), osnovne uredbe vsebuje smernice glede tega, kateri datum je treba uporabiti za določitev menjalnega tečaja: to je datum prodaje, ki je običajno datum računa, razen če so bistveni pogoji prodaje določeni na drug datum. Komisija je v obravnavanem primeru ugotovila, da so bili bistveni pogoji prodaje določeni v nabavnem nalogu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 674. Zato je odločila, da je za pretvorbo vrednosti računa, izražene v tuji valuti TRY, ustrezneje uporabiti menjalni tečaj na datum nabavnega naloga. |
|
(693) |
Družba Borcelik je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdila, da je Komisija uporabila diskriminatorni pristop, ker je pretvorbe valut na podlagi datuma naročila uporabila le za Turčijo, ne da bi pojasnila, zakaj se položaj turških proizvajalcev izvoznikov razlikuje od položaja proizvajalcev izvoznikov v drugih državah. Specifikacije proizvoda, količine, dobavni pogoji, cene na enoto in plačilni pogoji so lahko že v veliki meri dogovorjeni v naročilu v vseh zadevnih državah. Nadalje je trdila, da je to stališče Komisije glede prodaje v jeklarski industriji (135). |
|
(694) |
Turčija se je soočala z daljšim obdobjem neprekinjene visoke inflacije (v nekaterih letih celo hiperinflacije), ki se je odražala v znižanju vrednosti turške lire, kot je navedeno v uvodni izjavi 677. Tak položaj ni bil ugotovljen v nobeni od drugih držav, ki so predmet te preiskave. Zato je Komisija zavrnila trditev o diskriminaciji med Turčijo na eni strani in drugimi zadevnimi državami na drugi strani. |
|
(695) |
Družba Borcelik je v pripombah na dodatno dokončno razkritje ponovila trditve glede pretvorbe valut, čeprav zadeva ni bila predmet dodatnega dokončnega razkritja in je bilo družbi naročeno, naj predloži pripombe le glede vprašanj, zajetih v dodatnem dokončnem razkritju. |
3.5.6 Stopnje dampinga
|
(696) |
Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. |
|
(697) |
Na podlagi tega sta dokončni tehtani povprečni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednji:
|
|
(698) |
Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila ta stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčena proizvajalca izvoznika, pri čemer se niso upoštevale stopnje proizvajalcev izvoznikov z nično stopnjo dampinga in stopnjo de minimis ter stopnje, ugotovljene v okoliščinah iz člena 18 osnovne uredbe. |
|
(699) |
Glede na dejanske okoliščine primera, zlasti dejstvo, da je bilo nesodelovanje ugotovljeno šele v pozni fazi postopka in da se je Komisija pri določitvi obeh stopenj le delno oprla na razpoložljiva dejstva, je Komisija menila, da se člen 9(6) še naprej uporablja, čeprav sta bili stopnji za oba vzorčena proizvajalca izvoznika določeni v okoliščinah iz člena 18 osnovne uredbe. Komisiji se je zato zdelo primerno, da se pri določitvi stopnje dampinga za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike opre na navedeni stopnji. Dokončna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 4,9 %. |
|
(700) |
Za vse druge proizvajalce izvoznike v Turčiji je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata. |
|
(701) |
Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal 100 % celotnega uvoza. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga. |
|
(702) |
Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:
|
3.6 Vietnam
3.6.1 Posebne razmere na trgu: učinek izrivanja
3.6.1.1
|
(703) |
Da bi Komisija ugotovila obstoj posebnih razmer na vietnamskem trgu zaradi učinka izrivanja kitajskega uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, je izvedla naslednjo analizo: prvič, Komisija je analizirala stopnjo prodora kitajskega uvoza na vietnamski domači trg v smislu obsega; drugič, Komisija je preučila vpliv navedenega uvoza na cene na vietnamskem domačem trgu. |
|
(704) |
Komisija se je pri svoji analizi oprla na kazalnike na ravni celotne države, ki so jih predložili organi Vietnama, in kazalnike na ravni družbe, ki jih je predložila vzorčena skupina proizvajalcev izvoznikov, tj. družba Nippon Steel. Oba sklopa kazalnikov sta bila preverjena na kraju samem, kot je navedeno v uvodni izjavi 106. |
3.6.1.1.1 Domači trg: učinek na obseg
|
(705) |
Komisija je najprej analizirala potrošnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Vietnamu, kot so jo organi Vietnama sporočili na podlagi domače prodaje in uvoza. |
|
(706) |
Potrošnja v Vietnamu se je gibala na naslednji način: Preglednica 20 Potrošnja v Vietnamu (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||
|
(707) |
Med letoma 2022 in 2024, zadnjim letom z razpoložljivimi podatki, se je potrošnja v Vietnamu povečala za 23 odstotnih točk. Povečanje potrošnje izdelka v preiskavi je bilo posledica več zakonov, resolucij in ukrepov politike, ki jih je sprejela vietnamska vlada za spodbujanje javnih naložb, zlasti v infrastrukturo in gradbeništvo, v obdobju 2024–2025 (137). |
|
(708) |
Uvoz izdelka v preiskavi v Vietnam se je gibal na naslednji način: Preglednica 21 Količina uvoza v Vietnam (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(709) |
Podatki o uvozu kažejo, da se je uvoz izdelka v preiskavi v Vietnam med letom 2022 in obdobjem preiskave povečal za 54 %. To povečanje uvoza je odražalo povečanje domače potrošnje, spodbujeno z načrti vietnamske vlade za povečanje naložb v infrastrukturo v letih 2024 in 2025. |
|
(710) |
Od tega uvoza se je obseg uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz LRK med letom 2022 in obdobjem preiskave povečal za 6 %. V celotnem obsegu uvoza se je delež uvoza iz LRK zmanjšal z 51 % leta 2022 na 46 % v obdobju preiskave. Kljub temu je LRK v celotnem obravnavanem obdobju ostala prvi vir uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Vietnam. |
|
(711) |
Hkrati se je domača prodaja izdelka v preiskavi v Vietnamu gibala na naslednji način: Preglednica 22 Količina domače prodaje (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||
|
(712) |
Domača prodaja je vključevala prodajo na prostem trgu in prodajo za lastne potrebe. Količine prodaje so se med letoma 2022 in 2024 povečale za 26 %, skladno s povečano domačo potrošnjo, opisano v uvodni izjavi 707. |
|
(713) |
Na podlagi navedenih podatkov o potrošnji, uvozu in domači prodaji so se tržni deleži v Vietnamu gibali na naslednji način: Preglednica 23 Tržni delež (v %) (138)
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(714) |
Z vidika tržnega deleža je tržni delež domače industrije v vseh letih med letom 2022 in obdobjem preiskave ostal nad 85 %. Tudi tržni delež uvoza je med letom 2022 in obdobjem preiskave ostal stabilen in je znašal [10–12 %]. Tržni delež kitajskega uvoza se je nekoliko zmanjšal, in sicer s [5–7 %] leta 2022 na [4–6 %] leta 2024. |
|
(715) |
Povečanje skupnega obsega uvoza, opisano v uvodni izjavi 708, in povečanje domače prodaje, opisano v uvodni izjavi 711, sta se odražala v povečanju domače potrošnje, opisanem v uvodni izjavi 706, zato sta tržna deleža obeh ostala na približno enaki ravni. Glede na obseg je imela od povečane potrošnje koristi predvsem vietnamska industrija. |
|
(716) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je imela vietnamska domača industrija od leta 2022 do obdobja preiskave prevladujoč položaj na vietnamskem trgu, pri čemer nobena druga država ni imela tržnega deleža nad 6 %. |
3.6.1.1.2 Domači trg: cenovni učinek
|
(717) |
Komisija je nato analizirala učinek kitajskega uvoza na cene na vietnamskem domačem trgu. V ta namen in glede na to, da je bil tržni delež drugih držav majhen, je Komisija analizirala cene na enoto uvoza iz Kitajske in domače prodaje. |
|
(718) |
Cena na enoto uvoza in domače prodaje se je gibala na naslednji način: Preglednica 24 Prodajne cene v Vietnamu (v EUR (139) /tono) (140)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(719) |
Analiza cen je pokazala, da je bila v celotnem obravnavanem obdobju povprečna kitajska uvozna cena stalno znatno višja od povprečne vietnamske domače cene, pri čemer sta obe sledili podobnemu padajočemu trendu. |
3.6.1.2
|
(720) |
Na podlagi navedenega omejeni prodor kitajskega uvoza v Vietnam v preučenem obdobju ni vplival na znižanje domačih cen. Dejansko je imela vietnamska industrija od leta 2022 do obdobja preiskave večino tržnega deleža na vietnamskem trgu, medtem ko je bil tržni delež kitajskega uvoza v primerjavi s tem zanemarljiv. Kitajske uvozne cene so bile dosledno višje od vietnamskih domačih cen. Komisija je zato sklenila, da kitajski uvoz ni ustvaril posebnih razmer na vietnamskem trgu. |
3.6.2 Posebne razmere na trgu: druge trditve
|
(721) |
Komisija je preiskala tudi, ali so ukrepi, opredeljeni v pritožbi, ki naj bi izkrivljali stroške proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Vietnamu, povzročili posebne razmere na trgu v smislu člena 2(3) osnovne uredbe. Ti ukrepi so bili:
|
|
(722) |
V zvezi s točko (a) o omejitvah izvoza, ki se uporabljajo za železovo rudo, odpadno jeklo in premog, točko (b) o vertikalni integraciji proizvajalcev in točko (c) o znatni proizvodnji hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla iz vroče valjanih ploščatih kolobarjev iz jekla s poreklom iz LRK je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je družba POSVIET izdelek v preiskavi proizvajala izključno iz vroče valjanih kolobarjev (142) in da je večina teh kolobarjev izvirala iz Koreje. Družba POSVIET zato ni bila integrirana niti ni uporabljala železove rude, odpadnega jekla in premoga iz Vietnama ali vroče valjanih izdelkov s poreklom iz LRK. |
|
(723) |
V zvezi s točko (d) druge regulativne pobude je Komisija ugotovila, da je vietnamska vlada ukinila strategijo razvoja jeklarske industrije do leta 2030 z vizijo do leta 2050 in da je bila Direktiva 494/CT-TTg z dne 20. aprila 2010, navedena v pritožbi v zvezi z uporabo doma proizvedenih zalog in blaga, dejansko zavezujoča za javne subjekte, kot so ministrstva, agencije na ministrski ravni in agencije, povezane z vlado. Direktiva se ni uporabljala za zasebne subjekte, vsekakor pa navedene regulativne pobude niso mogle vplivati na družbo POSVIET, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 722. |
|
(724) |
Zato nobeden od teh ukrepov ni vplival na družbo POSVIET, in ker je ta družba izvozila [80–100 %] izdelka v preiskavi v Unijo, je Komisija sklenila, da določb člena 2(3) o posebnih razmerah na trgu ni mogoče uporabiti za družbo POSVIET ali za Vietnam. |
3.6.3 Normalna vrednost
|
(725) |
Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje sodelujočega proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za vzorčenega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil njegov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen. |
|
(726) |
Komisija je nato opredelila vrste izdelka, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali primerljive z vrstami izdelka, prodanimi za izvoz v Unijo. |
|
(727) |
Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da za več vrst izdelka, ki so predstavljale manj kot 0,5 % celotnega obsega izvoza v Unijo, ni bilo domače prodaje enake ali primerljive vrste izdelka. |
|
(728) |
Ker na domačem trgu ni bilo prodaje nekaterih vrst podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. |
|
(729) |
Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo. |
|
(730) |
Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:
|
|
(731) |
Če sta izpolnjena oba pogoja, je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje zadevne vrste izdelka v obdobju preiskave. |
|
(732) |
Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:
|
|
(733) |
Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo približno 27 % celotne domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje. Od teh so vrste izdelka, pri katerih je dobičkonosna prodaja presegala 80 %, predstavljale približno 7 % celotne domače prodaje. V skladu s tem je bila za navedene vrste izdelka normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave. Poleg tega so vrste izdelka, katerih dobičkonosna prodaja je bila enaka ali nižja 80 % celotne domače prodaje navedenih vrst izdelka, predstavljale 20 % celotne domače prodaje. Zato je bila za navedene vrste izdelka normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen samo dobičkonosne prodaje v obdobju preiskave. |
|
(734) |
Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega vzorčenega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave dodalo naslednje:
|
|
(735) |
Če domače prodaje določene vrste podobnega izdelka ni bilo, je Komisija poiskala alternativne vire za cene v običajnem poteku trgovanja. Ker v zadevni državi ni bilo drugih vzorčenih sodelujočih ali razpoložljivih domačih proizvajalcev podobnega izdelka, take cene niso bile na voljo. Komisija je normalno vrednost za zadevne vrste izdelka konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. |
|
(736) |
Družba POSVIET je znaten delež vroče valjanih ploščatih kolobarjev iz jekla, glavne surovine za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, pridobivala od več povezanih dobaviteljev. Zato je Komisija preučila, ali so bili ti nakupi opravljeni po običajnih tržnih cenah. Komisija je primerjala prodajne cene družbe POSCO Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: matična družba POSCO) za nepovezane stranke za ustrezne razrede jekla s prodajnimi cenami za družbo POSVIET na ravni franko tovarna. Komisija je menila, da je prodaja matične družbe POSCO ustrezen približek za preučitev nakupnih cen vroče valjanih ploščatih kolobarjev iz jekla pri katerem koli povezanem dobavitelju. Komisija je ugotovila, da je matična družba POSCO vroče valjane ploščate kolobarje iz ustreznih razredov jekla nepovezanim strankam prodajala po cenah, ki so bile višje od cen, zaračunanih družbi POSVIET za iste razrede jekla. Zato je Komisija stroške vroče valjanih ploščatih kolobarjev iz jekla, ki jih je sporočila družba POSVIET, prilagodila na raven običajnih tržnih cen. Posledično so se proizvodni stroški povečali za 3,7 %. |
|
(737) |
Prilagojeni stroški proizvodnje so bili uporabljeni za analizo dobičkonosnosti domače prodaje, opisano v uvodni izjavi 733, in za konstruiranje normalne vrednosti, opisano v uvodnih izjavah 734 in 735. |
|
(738) |
Po dokončnem razkritju je družba POSVIET trdila, da prilagoditev v skladu z načelom običajnih tržnih pogojev ni bila izvedena pravilno. Zlasti je poudarila, da je zahtevane informacije in dokazila predložil drug povezan dobavitelj. Te informacije so vsebovale podatke o nakupnih cenah in prodajnih cenah (zaračunanih družbi POSVIET in več nepovezanim strankam). Družba POSVIET je trdila, da se za nakup vroče valjanih ploščatih kolobarjev iz jekla od tega povezanega dobavitelja prilagoditev ne bi smela izvesti, saj je prodaja družbi POSVIET ustvarila maržo, ter trdila, da so bile te cene določene pod običajnimi tržnimi pogoji. Družba je v pripombah na dodatno dokončno razkritje svojo trditev ponovila, čeprav zadeva ni bila predmet dodatnega dokončnega razkritja in je bilo družbi naročeno, naj predloži pripombe le glede vprašanj, zajetih v dodatnem dokončnem razkritju. |
|
(739) |
Komisija je preučila zbrane podatke. Prvič, Komisija je ugotovila, da iz informacij, ki jih je predložil povezani dobavitelj, ni razvidno, ali je sporočena nakupna cena vsebovala vse stroške pridobitve ali samo ceno, ki jo je zaračunala družba dobaviteljica. Drugič, marža (razlika med sporočeno nakupno in prodajno ceno) je bila tako nizka, da je skoraj ni bilo mogoče šteti za razumen dobiček, zlasti ker je prodaja tega povezanega dobavitelja njegovim nepovezanim strankam ustvarila bistveno višjo maržo, kar kaže, da prodaja družbi POSVIET ni bila izvedena po tržni ceni. Ta analiza je omejena zaradi dejstva, da seznam prodaje, ki ga je predložil povezani dobavitelj, ni vseboval informacij o vrsti vroče valjanih ploščatih kolobarjev iz jekla, npr. na podlagi razreda jekla ali drugih lastnosti. Družbi POSVIET je bila ločeno predložena podrobna analiza, saj je vsebovala zaupne podatke, specifične za posamezno družbo. Zato je bila trditev, podrobno opisana v uvodni izjavi 738, zavrnjena. |
3.6.4 Izvozna cena
|
(740) |
Vzorčeni proizvajalec izvoznik je v Unijo izvažal bodisi (a) neposredno neodvisnim strankam, (b) prek povezane družbe s sedežem v tretji državi, ki deluje kot trgovec, tj. družbe POSCO International Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba PIC Koreja), ki izvaža neposredno v Unijo, bodisi (c) prek družbe PIC Koreja, ki izvaža prek povezanih družb, ki sta delovali kot uvoznika v Uniji, in sicer družbi POSCO INTERNATIONAL Deutschland GmbH (v nadaljnjem besedilu: PI Nemčija), in POSCO INTERNATIONAL Italia S.r.l (v nadaljnjem besedilu: PI Italija). |
|
(741) |
Za zadevni izdelek, ki se je izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo. |
|
(742) |
Za zadevni izdelek, ki se je v Unijo izvažal prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za nastali dobiček. Stopnja dobička, uporabljena za prilagoditve, je znašala 2 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 630. |
|
(743) |
Prilagoditve, ki odražajo vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, so bile izvedene za manipulativne stroške, stroške natovarjanja in prevoza v Uniji ter nastale stroške kredita. |
3.6.5 Primerjava
|
(744) |
Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) pobotali nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen. |
3.6.5.1
|
(745) |
Kot je pojasnjeno v oddelku 3.6.3, je bila normalna vrednost določena na podlagi domače prodajne cene ali konstruirana z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. |
|
(746) |
Komisija je izvedla prilagoditve za stroške prevoza, manipulativne stroške in stroške natovarjanja, nastale pri prodaji na domačem trgu v skladu s členom 2(10), točka (e), osnovne uredbe, da bi se domača prodajna cena pobotala na raven franko tovarna, za kredit, odobren neodvisnim strankam na domačem trgu v skladu s členom 2(10), točka (g), osnovne uredbe, za stroške pakiranja, nastale pri domači prodaji podobnega izdelka v skladu s členom 2(10), točka (f), osnovne uredbe, ter za jamstva in garancije, zagotovljene neodvisnim domačim strankam v skladu s členom 2(10), točka (h), osnovne uredbe. |
|
(747) |
Družba POSVIET je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da bi Komisija morala prilagoditi normalno vrednost v primeru prodaje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla za avtomobilsko industrijo. |
|
(748) |
Po navedbah družbe je Komisija v oddelku 3.4.5 te uredbe sama potrdila, da razvrstitev vrst izdelka z uporabo kontrolne številke izdelka in primerljivost cen nista isto vprašanje, saj je ločeno preučila zahtevek tajvanskih proizvajalcev izvoznikov za prilagoditev v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe za fizikalne razlike, raven trgovanja in druge dejavnike. Družba je trdila, da se položaj tajvanskih družb bistveno razlikuje od položaja družbe POSVIET. Družba POSVIET je navedla, da je za razliko od tajvanskih družb predložila dokaze o višjih stroških ter tehničnih in komercialnih razlogih za razliko v ceni. |
|
(749) |
V zvezi s tem je družba POSVIET trdila, da podobnost izdelkov ni isto kot primerljivost cen. Po navedbah družbe je Komisija v dokončnem razkritju za posamezno družbo z razlogovanjem odgovorila na vprašanje, ali so izdelki za avtomobilski in neavtomobilski sektor dovolj podobni, da spadajo pod isto kontrolno številko izdelka, ne pa na vprašanje, ali so brez prilagoditve primerljivi glede cene. Družba se je sklicevala na prilagoditev cene, ki jo je Komisija uporabila v protidampinškem postopku v zvezi z uvozom ABS s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana (143). |
|
(750) |
Poleg tega je družba POSVIET navedla, da njena prvotna trditev ni bila, da so višji stroški privedli do višje cene. Družba je trdila, da je predložila dokaze, da so izdelki avtomobilskega razreda povzročili višje stroške. Vendar višje cene niso bile posledica samo višjih stroškov. Družba je trdila, da obstajajo dodatne edinstvene gospodarske značilnosti prodaje za avtomobilsko industrijo, in sicer:
|
|
(751) |
V zvezi s tem je družba opozorila na ugotovitve Komisije v okviru preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov za jeklo (144), v kateri je Komisija ločila hladno valjane ploščate izdelke iz jekla za avtomobilski sektor od drugih vrst hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Komisija je v dokončnem razkritju za posamezno družbo menila, da se primer zaščitnega ukrepa za jeklo v obravnavanem primeru ne uporablja, saj so bili v preiskavi za uvedbo zaščitnih ukrepov izdelki opredeljeni le na podlagi tarifne uvrstitve, medtem ko v obravnavanem postopku določitev kontrolne številke izdelka omogoča primerjavo podobnih vrst izdelka. Vendar se družba s tem ni strinjala in je vztrajala, da je Komisija že priznala, da je jeklo za avtomobilsko industrijo komercialno posebno, ker se proizvaja po natančnih specifikacijah, zahteva certificiranje dobaviteljev, se dobavlja na podlagi dolgoročnih dogovorov in bi ga bilo treba v tam proučenih okoliščinah obravnavati ločeno od standardnih izdelkov (145). |
|
(752) |
Družba POSVIET je opozorila na domnevne dokaze, predložene v podporo navedenim trditvam. Poudarila je, da ugotovljene visoke cene izdelkov avtomobilskega razreda niso bile edini razlog za zahtevano prilagoditev. Družba je trdila, da so bile ugotovljene višje cene posledica navedenih značilnosti prodaje za avtomobilsko industrijo. |
|
(753) |
Poleg tega je družba POSVIET trdila, da je bila analiza Komisije glede proizvodnih stroškov izdelkov avtomobilskega in neavtomobilskega razreda, ki spadajo pod isto kontrolno številko izdelka, pomanjkljiva. Komisija je določila razpone stroškov proizvodnje na enoto za vsako kontrolno številko izdelka, pod katero so se prodajali izdelki avtomobilskega razreda, in ugotovila, da so bili stroški proizvodnje na enoto pri prodaji za avtomobilsko industrijo znotraj teh razponov. Družba je trdila, da bi bilo treba namesto tega določiti tehtana povprečja. Tehtana povprečja kažejo, da so bili povprečni stroški proizvodnje na enoto za izdelke avtomobilskega razreda na splošno in tudi po posamezni kontrolni številki izdelka višji od povprečnih stroškov proizvodnje na enoto za izdelke neavtomobilskega razreda. Družba je navedla tudi, da to ustvarja asimetrijo, saj strankam v avtomobilskem sektorju v Uniji ni prodajala nobenih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. V zvezi s tem se je družba znova sklicevala na preiskavo o ABS, navedeno v uvodni izjavi 749. |
|
(754) |
Nazadnje, družba POSVIET se je pritožila, da Komisija ni posamično obravnavala njenega zahtevka za prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (d), osnovne uredbe (raven trgovanja) in členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe (drugi dejavniki). Družba je nadalje trdila, da je predložila zadostne dokaze v podporo svojemu zahtevku za prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (a), osnovne uredbe (fizikalne razlike). V zvezi s tem je družba ponovila tudi svojo trditev, da je razdelitev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na dve podkategoriji (avtomobilsko in neavtomobilsko) v okviru zaščitnega ukrepa za jeklo podpirala njeno trditev o obstoju fizikalnih razlik. |
|
(755) |
Komisija je preučila posamezne elemente trditve družbe v zvezi s prilagoditvijo normalne vrednosti na podlagi člena 2(10), točka (a), člena 2(10), točka (d) ali člena 2(10), točka (k), osnovne uredbe. Komisija je po potrebi dodatno pojasnila svoje razloge v razkritju za posamezno družbo, saj so bile nekatere predložene informacije in dokazila zaupne narave. |
|
(756) |
Prvič, Komisija se je strinjala, da bi lahko obstajali razlogi za prilagoditev ne glede na določeno razvrstitev kontrolnih številk izdelka, če stranka, ki zahteva prilagoditev, dokaže vpliv na primerljivost cen. Vendar se ni strinjala, da kateri koli del te uredbe potrjuje, da je bilo tako v tej preiskavi. Analiza zahtevka tajvanskih proizvajalcev izvoznikov za prilagoditev je zgolj pokazala, da je Komisija analizirala in obravnavala vse trditve, ki so jih predložile zadevne strani. |
|
(757) |
Potrebo po prilagoditvi je treba preučiti za vsak primer posebej in na podlagi dejanskega stanja primera. Zato se ugotovitve iz preiskave o ABS, ki jo je navedla družba, v obravnavani zadevi ne uporabljajo. V preiskavi o ABS je podrobna analiza vrst izdelka z uravnoteženo masno bilanco pokazala, da preprosto razlikovanje med vrstami izdelka z uravnoteženo masno bilanco in običajnimi vrstami izdelka ni zajelo posledičnih razlik v stroških in cenah glede na vrsto surovine z uravnoteženo masno bilanco (146). Poleg tega je Komisija v navedenem primeru ugotovila, da so bile vrste izdelka, za katere je bila uporabljena prilagoditev, posebej razvite za eno samo stranko, proizvajalec izvoznik pa je bil pogodbeno zavezan, da teh vrst izdelka ne bo prodajal drugim strankam. |
|
(758) |
Kar zadeva ugotovitve preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi za jeklo, je Komisija vztrajala pri svojem stališču. Razlogovanje, uporabljeno v okviru zaščitnega ukrepa, ne vpliva na odločitev, ki naj bi bila sprejeta v tej preiskavi. Komisija se ni odločila ustvariti ločene podkategorije za avtomobilske izdelke zato, ker ne bi bili primerljivi glede stroškov in cen. Komisija je to odločitev sprejela na podlagi interesa uporabnikov. V zvezi s tem je bilo dokazano, da so bili avtomobilski izdelki običajno dobavljeni pravočasno, kar je povečalo tveganje, da bi nekatere specifične vrste izdelka iz dajatev proste kvote izrinili standardni (neavtomobilski) izdelki, ki se lahko množično dobavijo in skladiščijo na začetku obdobja, za katero je bila določena tarifna kvota. |
|
(759) |
Komisija je glede zahtevka družbe POSVIET za prilagoditev potrdila, da se je v dokončnem razkritju osredotočila na analizo stroškov proizvodnje. Komisija je menila, da bi se specifična narava prodaje za avtomobilsko industrijo, zlasti domnevne višje zahteve glede tehničnih specifikacij in kakovosti, odražala v stroških proizvodnje. V zvezi s tem se Komisija ni strinjala, da bi morala uporabiti tehtano povprečje za primerjavo, ali so bili stroški proizvodnje izdelkov avtomobilskega razreda usklajeni s stroški proizvodnje izdelkov neavtomobilskega razreda. V obravnavani zadevi bi bile pri izračunu tehtanih povprečnih stroškov na enoto upoštevane količine, v katerih so bile proizvedene posamezne vrste izdelka, ki spadajo pod isto kontrolno številko izdelka, kar bi izkrivilo rezultat. Razpon, ki temelji na najnižji in najvišji vrednosti, je zagotovil ustreznejšo sliko stroškov proizvodnje, ki se uporabljajo za neavtomobilske vrste izdelka, ki spadajo pod eno kontrolno številko izdelka. Komisija je ugotovila, da so vrste izdelka za avtomobilsko industrijo, ki spadajo pod isto kontrolno številko izdelka, ustvarile stroške proizvodnje na enoto, ki so bili znotraj razpona, določenega za neavtomobilske vrste izdelka. |
|
(760) |
Za ustrezno obravnavo trditev družbe na podlagi člena 2(10), točka (a), člena 2(10), točka (d) ali člena 2(10), točka (k), osnovne uredbe je Komisija povzela predložene trditve ter razlogovanje in dokaze, ki so jih podpirali. Ta analiza je obravnavala tudi trditev, da se položaj družbe POSVIET bistveno razlikuje od položaja tajvanskih proizvajalcev izvoznikov (glej uvodno izjavo 748). |
|
(761) |
Družba POSVIET je v prvotnem izpolnjenem vprašalniku zahtevala revizijo strukture kontrolne številke izdelka na podlagi precedensa iz zaščitnega ukrepa za jeklo in treh elementov, navedenih v uvodni izjavi 750, ter navedla, da bo, če se Komisija odloči, da kontrolne številke izdelka ne bo revidirala, vložila zahtevek za prilagoditev zaradi fizikalnih razlik, ravni trgovanja in/ali drugih dejavnikov. |
|
(762) |
Družba je zahtevek predložila šele med preveritvijo na kraju samem. Družba POSVIET predložila stališče, v katerem je podrobneje pojasnila specifične značilnosti prodaje avtomobilski industriji v nasprotju s prodajo strankam v neavtomobilskem sektorju, dopis svojega dobavitelja v avtomobilskem sektorju o njegovi politiki nabave, poročila stranke v avtomobilskem sektorju o odobritvi izbranih razredov jekla, ki jih proizvaja družba POSVIET, cenovno ponudbo za obdobje, ki spada v obdobje preiskave, in izračun za določitev ravni prilagoditve. |
|
(763) |
Komisija je preučila te informacije in dokaze, da bi ugotovila, ali bi bila prilagoditev zaradi fizikalnih razlik na podlagi člena 2(10), točka (a), osnovne uredbe ustrezna. Komisija je ugotovila, da je družba svoji stranki v avtomobilskem sektorju prodajala dve kategoriji vrst izdelka: (i) vrste izdelka, proizvedene v skladu z industrijskim standardom, ki se uporablja za jeklo med drugim za avtomobilsko industrij, in (ii) vrste izdelka, proizvedene v skladu z industrijskim standardom, ki se uporablja za hladno valjane izdelke na splošno. Večina prodaje stranki v avtomobilskem sektorju (75–85 %) je spadala v drugo kategorijo. Hkrati so se te neavtomobilske vrste izdelka, prodane stranki v avtomobilskem sektorju, prodajale drugim strankam v neavtomobilskem sektorju. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je družba predložila poročila o odobritvi samo za vrste izdelka, proizvedene v skladu z avtomobilskim industrijskim standardom, medtem ko je zahtevala prilagoditev za vso svojo prodajo stranki v avtomobilskem sektorju. Poleg tega so predloženi dokazi pokazali, da je stranka v avtomobilskem sektorju za vrste izdelka, proizvedene v skladu z avtomobilskim industrijskim standardom, dejansko analizirala njihovo skladnost z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami. Specifikacije in metode preskušanja so temeljile na avtomobilskem industrijskem standardu. Komisija je nadalje ugotovila, da je družba vrste izdelka, ki jih je stranka v avtomobilskem sektorju odobrila v skladu z avtomobilskim industrijskim standardom, prodajala tudi drugim strankam, čeprav le v manjših količinah. Komisija je ugotovila, da pri večini vrst izdelka, prodanih stranki v avtomobilskem sektorju, ni bilo razlik v fizikalnih lastnostih, saj so se iste vrste jekla prodajale strankam v neavtomobilskem sektorju na domačem trgu. Manjši delež vrst izdelka, prodanih stranki v avtomobilskem sektorju (15–25 %), je bil dejansko proizveden v skladu s specifičnim industrijskim standardom, ki se med drugim uporablja za avtomobilsko industrijo (pa tudi za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla, ki se uporabljajo za električno opremo ali v gradbeništvu). Komisija je menila, da fizikalne razlike med temi vrstami izdelka in vrstami izdelka, prodanimi strankam v neavtomobilskem sektorju, niso bile dokazane. Tudi če bi obstajale, bi bil učinek na normalno vrednost zanemarljiv, saj je skupna prodaja stranki v avtomobilskem sektorju predstavljala manj kot 2 % skupne domače prodaje družbe POSVIET. Komisija je zato zavrnila zahtevek za prilagoditev normalne vrednosti zaradi fizikalnih razlik. Dodatne podrobnosti so bile družbi predložene v razkritju za posamezno družbo. |
|
(764) |
Komisija je nadalje preučila informacije in dokaze, navedene v uvodni izjavi 762, da bi ugotovila, ali bi bila prilagoditev za raven trgovanja na podlagi člena 2(10), točka (d), osnovne uredbe ustrezna. Komisija je opozorila, da mora družba, da bi bila ta prilagoditev upravičena, dokazati, da je izvozna cena glede na distribucijsko verigo na drugačni ravni trgovanja kot normalna vrednost in da je razlika vplivala na primerljivost cen, kar se kaže v doslednih in izrazitih razlikah v funkcijah in cenah prodajalca za različne ravni trgovanja na domačem trgu države izvoznice. Komisija je ugotovila, da je družba zgolj navedla, da je eni stranki, in sicer stranki v avtomobilskem sektorju, na domačem trgu zaračunavala višje cene. Vendar ni pojasnila in dokazala razlik v funkcijah, ki bi pojasnile višje cene. Poleg tega je imela družba POSVIET samo eno stranko v avtomobilskem sektorju. Zato se kakršno koli oblikovanje cen v razmerju do ene same stranke težko šteje za dokaz doslednih in izrazitih razlik med prodajo za avtomobilsko industrijo in prodajo za neavtomobilsko industrijo. Zaradi vsega navedenega je Komisija trditev zavrnila. |
|
(765) |
Komisija je glede zahtevka za prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe družbi v razkritju za posamezno družbo predložila podrobno analizo. Komisija je na splošno ugotovila, da družba ni dokazala povezave med dejavniki, ki jih je družba navedla kot specifične značilnosti prodaje za avtomobilsko industrijo, in cenami, zaračunanimi stranki v avtomobilskem sektorju. Komisija je zlasti ugotovila, da je prodaja za avtomobilsko industrijo, ki je spadala pod nekatere kontrolne številke izdelka, ki zajemajo tako prodajo za avtomobilsko industrijo kot prodajo za neavtomobilsko industrijo, prinašala izgubo, tj. te domnevne posebne značilnosti prodaje za avtomobilsko industrijo niso mogle ustvariti cene, ki bi pokrila stroške proizvodnje. Komisija je zato trditev zavrnila. |
|
(766) |
Nazadnje je Komisija na podlagi premislekov iz uvodnih izjav 755 do 765 zavrnila trditve družbe POSVIET, kot so bile podrobneje pojasnjene v uvodnih izjavah 747 do 754. |
|
(767) |
Po dodatnem dokončnem razkritju je družba POSVIET ponovila, da je uporaba tehtanega povprečja za primerjavo avtomobilskih in neavtomobilskih razredov glede njihovih proizvodnih stroškov ustreznejša od uporabe razponov. Družba je vztrajala, da tehtano povprečje odraža dejanski komercialni pomen opazovanj, medtem ko razpon daje odločilen pomen obema skrajnima vrednostma ne glede na to, ali je katera od njiju reprezentativna. |
|
(768) |
Družba POSVIET je v zvezi z analizo Komisije glede zahtevka družbe za prilagoditev zaradi fizikalnih razlik v skladu s členom 2(10), točka (a), osnovne uredbe navedla dva argumenta. |
|
(769) |
Prvič, družba je trdila, da analiza Komisije, ki temelji na industrijskih standardih, v skladu s katerimi so bile proizvedene vrste izdelkov, prodane stranki iz avtomobilske industrije, ni upoštevna za ugotovitev, ali je prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (a), osnovne uredbe upravičena. Družba je trdila, da lahko izdelek spada pod isto kontrolno številko izdelka ali širok industrijski standard in hkrati zanj veljajo dodatne zahteve, specifične za stranko. |
|
(770) |
Drugič, družba POSVIET je trdila, da imajo specifične zahteve njene stranke iz avtomobilske industrije dokazano tržno vrednost. V zvezi s tem se je družba sklicevala na to, da se izdelki testirajo glede na posebne tehnične zahteve stranke iz avtomobilske industrije, da so tehtani povprečni proizvodni stroški na enoto višji od stroškov neavtomobilskih razredov pod isto kontrolno številko izdelka in da so tehtane povprečne prodajne cene franko tovarna za avtomobilske razrede prav tako višje od cen pri prodaji za neavtomobilsko industrijo za isto kontrolno številko izdelka. |
|
(771) |
Družba je v zvezi z oceno Komisije glede zahtevka družbe za prilagoditev zaradi razlik v ravni trgovanja (prodaje OEM) v skladu s členom 2(10), točka (d), osnovne uredbe predložila pregled razlik med funkcijami, ki se opravljajo za stranke v avtomobilskem in neavtomobilskem sektorju, v okviru naslednjih kategorij: (a) kvalifikacija in testiranje, (b) napovedovanje in načrtovanje, (c) zaloge in logistika, (d) pooblastila za določanje cen, (e) obravnavanje reklamacij in tehnična podpora. Družba je trdila tudi, da je bil učinek teh razlik v funkcijah dokazan z višjimi cenami, zaračunanimi stranki iz avtomobilske industrije, doslednost teh razlik pa je bila dokazana pri transakcijah, izdelkih in obdobjih. Družba je nazadnje dodala, da bi morala Komisija, tudi če bi menila, da pogoji iz člena 2(10), točka (d)(i), osnovne uredbe niso v celoti izpolnjeni, odobriti posebno prilagoditev v skladu s členom 2(10)točka (d)(ii), osnovne uredbe. |
|
(772) |
Družba je v zvezi z oceno Komisije glede zahtevka družbe za prilagoditev zaradi drugih dejavnikov v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe trdila, da:
|
|
(773) |
Komisija je vztrajala, da uporaba tehtanega povprečja za primerjavo proizvodnih stroškov ni ustrezna za ugotovitev, ali so proizvodni stroški avtomobilskih razredov dosledno višji od proizvodnih stroškov neavtomobilskih (blagovnih) razredov. Kadar je namreč več različnih vrednosti razdeljenih v dve skupini in se za vsako skupino izračuna povprečje, bo eno povprečje skoraj vedno višje od drugega. Vendar ta razlika sama po sebi ne kaže, ali so posamezne vrednosti v eni skupini dosledno višje od tistih v drugi skupini. Poleg tega je družba že v pripombah k dokončnemu razkritju trdila, da Komisija ni ustrezno preučila njenih zahtevkov za prilagoditve v skladu s členom 2(10), točke (a), (d) in (k), osnovne uredbe. Ta analiza je bila opravljena, Komisija pa je zahtevke družbe zavrnila na drugi podlagi, ki ni analiza povprečnih proizvodnih stroškov. |
|
(774) |
Komisija je v zvezi s trditvijo na podlagi člena 2(10), točka (a), osnovne uredbe ugotovila, da svoje ugotovitve ni utemeljila zgolj z dejstvom, da so bile vrste izdelkov, prodane stranki iz avtomobilske industrije, izdelki v skladu z določenim industrijskim standardom. Komisija ne izpodbija, da lahko izdelki, proizvedeni v skladu z različnimi industrijskimi standardi, spadajo pod isto kontrolno številko izdelka. Bistvo argumenta Komisije je bilo, da ni bilo dokazov o obstoju fizikalnih razlik med posameznimi vrstami, proizvedenimi v skladu s splošnim industrijskim standardom, ki so predstavljale veliko večino prodaje družbe stranki v avtomobilskem sektorju, medtem ko so bili isti specifični razredi prodani tudi strankam v neavtomobilskem sektorju. Poročila o odobritvi, ki jih je predložila družba, so se nanašala le na vrste izdelkov, proizvedene v skladu z industrijskim standardom za avtomobilsko industrijo, ki so predstavljale manjšino prodaje družbe stranki v avtomobilskem sektorju. Družba v nobenem primeru ni pojasnila fizikalnih razlik med vrstami izdelkov, prodanimi stranki v avtomobilskem sektorju, in tistimi, prodanimi strankam v neavtomobilskem sektorju. Zgolj obstoja razlike v ceni ni mogoče sprejeti kot dokaz fizikalnih razlik. |
|
(775) |
Komisija je v zvezi s trditvijo na podlagi člena 2(10), točka (d), osnovne uredbe analizirala funkcije, ki jih je družba POSVIET navedla v zvezi s prodajo za avtomobilsko industrijo in prodajo za neavtomobilsko industrijo. Za nekatere domnevne funkcije, in sicer kvalifikacijo in testiranje, napovedovanje in načrtovanje, zaloge in logistiko ter tehnično podporo, v spisu ni bilo dokazov ali pa so bili dokazi le delni (obstoj poročil o odobritvi/testiranju za omejeno število vrst izdelkov). Kar zadeva obravnavanje reklamacij, se zdi, da se zagotovljene funkcije in storitve prekrivajo. Čeprav se zdi, da je postopek obravnavanja reklamacij za stranko v avtomobilskem sektorju jasno določen, se lahko podoben postopek uporablja za stranke v neavtomobilskem sektorju, odvisno od narave reklamacije. Kar zadeva pooblastila za določanje cen, ni jasno, kako dejstvo, da se o cenah pogaja centralno, predstavlja funkcijo, povezano z ravnjo trgovanja/prodaj OEM. |
|
(776) |
Komisija je v zvezi s trditvijo na podlagi člena 2(10), točka (k), osnovne uredbe ugotovila:
|
|
(777) |
Vsekakor je družba POSVIET svoje zahtevke za prilagoditev v skladu s členom 2(10), točke (a), (d) ali (k), osnovne uredbe ves čas utemeljevala zgolj z obstojem višjih cen, zaračunanih njeni stranki v avtomobilskem sektorju. Družba je nato zatrjevala obstoj razlik v fizikalnih lastnostih, funkcijah, povezanih z ravnjo trgovanja/prodaj OEM, ali drugih dejavnikih. Namesto da bi predložila podporne dokaze o obstoju navedenih razlik, je družba trdila, da sam obstoj višjih cen pomeni dokaz o navedenih razlikah. Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da je ugotovljena razlika v ceni na domačem trgu glede na stranko običajen pojav na prostem trgu, ki bi se moral odražati v normalni vrednosti, ne pa biti iz nje izločen. Družba POSVIET kljub temu te razlike v ceni ni pojasnila z vidika konkretnih dejavnikov, ki vplivajo na cene, kot se zahteva s členom 2(10) osnovne uredbe. Brez take povezave ni razloga za prilagoditev. Zgolj razlika v ceni ne izkazuje nujno cenovne premije; prav tako bi lahko kazala na cenovni odbitek za stranke v neavtomobilskem sektorju in je brez dokazljive povezave s konkretnim dejavnikom običajen tržni pojav, ki oblikuje normalno vrednost za določeno vrsto izdelka. |
|
(778) |
Na podlagi preudarkov iz uvodnih izjav 773) do 777 je Komisija zavrnila trditve iz uvodnih izjav 767 do 772. |
3.6.5.2
|
(779) |
Da bi se izvozna cena pobotala nazaj na raven trgovanja franko tovarna, so bile v skladu s členom 2(10), točka (e), osnovne uredbe izvedene prilagoditve za prevoz, zavarovanje, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške. |
|
(780) |
Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: kredit, odobren neodvisnim strankam na domačem trgu v skladu s členom 2(10), točka (g), osnovne uredbe, stroški pakiranja, nastali pri izvozu zadevnega izdelka v Unijo v skladu s členom 2(10), točka (f), osnovne uredbe, bančni stroški v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe in provizije v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Družba PIC Koreja je povezani družbi v Vietnamu plačala provizije za ravnanje z dokumenti, komunikacijo in druge storitve, zagotovljene v zvezi z izvozom zadevnega izdelka, ki ga proizvaja družba POSVIET, v Unijo. |
|
(781) |
Za ves izvoz prek trgovca PIC Koreja je bila izvedena prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Komisija je menila, da PSU-stroški, ki so nastali trgovcu, in dobiček nepovezanega uvoznika v višini 2 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 630, zanesljivo odražajo provizijo, ki bi jo nepovezani zastopnik zaračunal za svoje storitve. |
|
(782) |
Družba POSVIET je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da so tri trgovske družbe – PIC Koreja, PI Nemčija in PI Italija (v nadaljnjem besedilu: skupina PI) – enoten gospodarski subjekt. Družba je priznala, da se je v protidampinških postopkih koncept enotnega gospodarskega subjekta uporabljal za trgovca, povezanega s proizvajalcem izvoznikom, kadar je gospodarska stvarnost razmerja pokazala, da je trgovec deloval kot notranji izvozni oddelek proizvajalca. Družba je v pripombah na dodatno dokončno razkritje svojo trditev ponovila, čeprav zadeva ni bila predmet dodatnega dokončnega razkritja in je bilo družbi naročeno, naj predloži pripombe le glede vprašanj, zajetih v dodatnem dokončnem razkritju. |
|
(783) |
Družba pa je trdila, da dejstvo, da družba POSVIET ni del domnevnega enotnega gospodarskega subjekta, v obravnavani zadevi ni pomembno, in se sklicevala na konkurenčno pravo Unije, ki priznava, da je podjetje gospodarska enota, ki jo lahko sestavlja več različnih fizičnih ali pravnih oseb. V tem primeru se presoja nanaša na gospodarsko enoto in nadzor, ne pa na to, ali je eden od subjektov proizvajalec. V zvezi s tem je družba POSVIET trdila, da je skupina PI enoten gospodarski subjekt, ker:
|
|
(784) |
Družba POSVIET je navedla, da ni nasprotovala odbitku PSU-stroškov v skladu s členom 2(9) in členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe, vendar je nasprotovala dvojnemu odbitku dobička. |
|
(785) |
Predlagala je tudi, da bi bil ustrezen en sam odbitek konsolidiranih PSU-stroškov skupine PI v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. |
|
(786) |
Nazadnje, družba je opozorila, da se v skladu s sodbo v zadevi PT Musim Mas/Komisija (147), kadar se enoten gospodarski subjekt prizna med proizvajalcem in povezanim trgovcem, za trgovca ne more šteti, da opravlja funkcije zastopnika, ki dela na podlagi provizije, v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe. |
|
(787) |
Komisija je preučila trditev. V protidampinških postopkih se namreč koncept enotnega gospodarskega subjekta uporablja za opis položajev, v katerih je trgovec povezan s proizvajalcem izvoznikom in gospodarska stvarnost razmerja kaže, da trgovec deluje kot notranji izvozni oddelek proizvajalca. Ta okoliščina po definiciji ni v nasprotju z razumevanjem podjetja v okviru konkurenčnega prava Unije, čeprav je treba opozoriti, da se konkurenčno pravo Unije ne uporablja v preiskavah trgovinske zaščite. |
|
(788) |
Komisija je ugotovila, da je bila trditev družbe POSVIET glede obstoja enotnega gospodarskega subjekta med družbami PIC Koreja, PI Nemčija in PI Italija namenjena spremembi načina uporabe prilagoditev izvozne cene. Družba je v bistvu nasprotovala domnevnemu dvojnemu odbitku hipotetičnega dobička v skladu s členom 2(9) in členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe oziroma je podredno predlagala odbitek konsolidiranih PSU-stroškov skupine PI v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. |
|
(789) |
V zvezi s tem je Komisija opozorila, da odbitek PSU-stroškov in hipotetičnega dobička v skladu s členom 2(9) in členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe, čeprav oba temeljita na isti vrsti informacij, in sicer PSU-stroških, ki so jih dejansko imele povezane družbe, in dobičku nepovezanega uvoznika, predstavljata dve ločeni operaciji. |
|
(790) |
Komisija je v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirala izvozno ceno na podlagi cene, po kateri so bili hladno valjani ploščati izdelki iz jekla nadalje prodani prvi neodvisni stranki, saj sta bila uvoznika PI Nemčija in PI Italija povezana s proizvajalcem izvoznikom. V skladu s členom 2(9) osnovne uredbe je bila izvedena prilagoditev za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter za nastali dobiček. Stroški, nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, so v tem primeru vključevali stroške, ki so jih uvozniki sporočili na podlagi transakcij, in PSU-stroške, ki jih ni bilo mogoče neposredno povezati s posameznimi transakcijami. |
|
(791) |
Ko sta bili izvozna cena in normalna vrednost določeni, je Komisija prilagodila izvozno ceno za namene poštene primerjave na podlagi člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Komisija je ugotovila, da je družba PIC Koreja opravljala funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije, in je bila za te funkcije plačana v obliki pribitka. Ker je bil pribitek plačan med povezanimi subjekti, je nanj vplivalo razmerje. Zato je Komisija uporabila PSU-stroške, ki jih je imela družba PIC Koreja, in hipotetični dobiček kot približek za provizijo, ki bi bila plačana neodvisnemu zastopniku, ki opravlja funkcije družbe PIC Koreja. |
|
(792) |
V zvezi s tem družba POSVIET ni dokazala, da je pristop Komisije v nasprotju z osnovno uredbo. Komisija je bila pravno zavezana odšteti PSU-stroške in dobiček za konstruiranje izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Družba glede prilagoditve v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe ni izpodbijala ugotovitev Komisije, da je družba PIC Koreja opravljala funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Družba prav tako ni trdila niti predložila dokazov, da je družba PIC Koreja delovala kot notranji izvozni oddelek družbe POSVIET, v tem primeru pa prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe dejansko ne bi bila ustrezna. |
|
(793) |
Družba POSVIET je po dokončnem razkritju navedla, da bi bilo treba raven dobička, odštetega v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe za družbo PIC Koreja pri neposredni prodaji nepovezanim strankam v Uniji, spremeniti, da bi odražala omejene funkcije družbe. V zvezi s tem se je družba sklicevala na sodbo v zadevi PT Musim Mas/Komisija (148), v kateri je Sodišče pojasnilo, da uporaba člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe ne temelji na obstoju razmerja med trgovcem in proizvajalcem izvoznikom, temveč na funkcijah, ki jih opravlja trgovec. Družba je trdila, da mora biti raven dobička prilagojena funkcijam, ki jih opravlja trgovec, in ne funkcijam, ki jih opravlja uvoznik. |
|
(794) |
Poleg tega se je družba POSVIET sklicevala na smernice OECD za določanje transfernih cen (149), v skladu s katerimi „[n]a maržo cene pri nadaljnji prodaji vpliva raven dejavnosti, ki jih opravlja preprodajalec. Ta raven dejavnosti se lahko močno razlikuje, od primera, ko preprodajalec opravlja le minimalne storitve kot špediter, do primera, ko preprodajalec prevzame celotno tveganje lastništva skupaj s polno odgovornostjo za blago in tveganji, povezanimi z oglaševanjem, trženjem, distribucijo in garancijami za blago, financiranjem zalog in drugimi povezanimi storitvami. Če preprodajalec v nadzorovani transakciji ne opravlja pomembne komercialne dejavnosti, temveč blago samo prenese tretji osebi, bi lahko bila marža cene pri nadaljnji prodaji ob upoštevanju opravljenih funkcij nizka.“ |
|
(795) |
V zvezi s tem je družba poudarila, da družba PIC Koreja ne zagotavlja skladiščenja ali carinjenja niti ni vključena v vsakodnevno upravljanje odnosov s strankami v prodajnem kanalu, v katerem neposredno prodaja nepovezanim strankam v Uniji. |
|
(796) |
Družba je v pripombah na dodatno dokončno razkritje ponovila trditev iz uvodnih izjav 793 do 795, čeprav ta zadeva ni bila predmet dodatnega dokončnega razkritja in je bilo družbi naročeno, naj predloži pripombe le glede vprašanj, zajetih v dodatnem dokončnem razkritju. |
|
(797) |
Komisija je uvodoma ugotovila, da v nasprotju s trditvijo družbe POSVIET sodba v zadevi PT Musim Mas/Komisija (150) dobička, uporabljenega za količinsko opredelitev prilagoditve v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe, ne povezuje s funkcijami, ki jih opravlja trgovec, ki deluje kot zastopnik. S temi funkcijami je povezana prilagoditev sama. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da prilagoditev za provizijo v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe obsega dve različni komponenti: (i) dejanske PSU-stroške povezanega trgovca in (ii) hipotetični dobiček nepovezanega trgovca, dejavnega v istem sektorju. Medtem ko komponenta dobička služi kot približek za maržo, ki bi jo primerljivi neodvisni trgovec ustvaril na prostem trgu, komponenta PSU-stroškov odraža dejanske stroške, nastale zaradi funkcij, ki jih opravljajo povezani trgovci. Prav ta zadnji element, dejanski PSU-stroški, zagotavlja, da prilagoditev natančno odraža stroške opravljenih funkcij. |
|
(798) |
Komisija je potrdila, da prilagoditev v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe, uporabljena za izvoz v Unijo prek družbe PIC Koreja, ni temeljila na obstoju razmerja med družbama POSVIET in PIC Koreja, temveč na udeležbi trgovca v več prodajnih kanalih, v katerih je trgovec opravljal funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Obstoj razmerja pa je vplival na določitev ravni prilagoditve. Čeprav so bili dejanski PSU-stroški družbe PIC Koreja sprejeti kot del prilagoditve, dobička, ustvarjenega s prodajo, ni bilo mogoče upoštevati, ker je razmerje med družbama POSVIET in PIC Koreja vplivalo na nakupno ceno. Zato je bil kot ustrezen približek uporabljen dobiček nepovezanega uvoznika v Uniji. |
|
(799) |
Poleg tega je družba trdila, da bi bilo treba raven dobička prilagoditi navzdol, saj je družba opravljala omejene funkcije v primerjavi s povezanima uvoznikoma v Uniji, in se v zvezi s tem sklicevala na smernice OECD za določanje transfernih cen. |
|
(800) |
Komisija je glede smernic OECD za določanje transfernih cen opozorila, da temeljijo na „[m]ednarodnem standardu za določanje transfernih cen, za katerega so se države članice OECD dogovorile, da bi ga morale skupine [večnacionalnih podjetij] in davčne uprave uporabljati za davčne namene“ (151). Smernice OECD za določanje transfernih cen niso namenjene napovedovanju, kakšen dobiček od nadaljnje prodaje določenega blaga je dosegljiv ali razumen na določenem trgu na podlagi funkcij, ki jih opravlja trgovec. Razporeditev dobička na podlagi funkcij, ki jih v tem okviru opravljajo povezani subjekti, v bistvu služi kot varovalo pred pripisovanjem dobička družbam, ki opravljajo malo funkcij, vendar imajo sedež v jurisdikcijah z nizko davčno stopnjo. |
|
(801) |
Komisija se vsekakor ni strinjala, da so bile funkcije, ki jih je opravljala družba PIC Koreja, omejene v primerjavi s funkcijami povezanih uvoznikov v Uniji. Iz zaupnih razlogov je bila podrobna analiza družbi razkrita ločeno. V zvezi s tem smernice OECD za določanje transfernih cen, na katere se je družba oprla v svoji utemeljitvi, navajajo primere položajev, v katerih se funkcije trgovca štejejo za omejene (minimalne storitve špediterja), in položajev, v katerih je mogoče pričakovati znatno, tj. višjo maržo (na primer celotno tveganje lastništva, polno odgovornost za blago in tveganja, povezana z oglaševanjem, trženjem, distribucijo in garancijami za blago). Družba PIC Koreja je med čezmorskim prevozom jasno prevzela lastništvo blaga in je bila odgovorna za organizacijo distribucijske mreže. Zato njenih funkcij ni mogoče šteti za omejene. Zato je bila trditev iz uvodne izjave 797 zavrnjena. |
3.6.6 Stopnje dampinga
|
(802) |
Komisija je za vzorčenega sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. |
|
(803) |
Na podlagi tega dokončna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znaša 16,0 %. |
|
(804) |
Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračuna v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. V obravnavanem primeru je dokončna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, enaka stopnji vzorčenega sodelujočega proizvajalca izvoznika, tj. 16,0 %. |
|
(805) |
Za vse druge proizvajalce izvoznike v Vietnamu je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata. |
|
(806) |
Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal več kot 80 % celotnega uvoza. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni individualno preučene sodelujoče vzorčene družbe. |
|
(807) |
Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:
|
4. ŠKODA
4.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
|
(808) |
Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo 22 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. |
|
(809) |
Ugotovljeno je bilo, da je skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 31,5 milijona ton, vključno s proizvodnjo za zaprti trg. Komisija je to številko določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, in sicer preverjenih izpolnjenih vprašalnikov, ki jih je prejela od združenja Eurofer, navzkrižno preverjenih s preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije, kjer je bilo to mogoče. |
|
(810) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 94, je bil izbran vzorec treh proizvajalcev Unije. Končni vzorec je predstavljal več kot 24 % ocenjene celotne proizvodnje Unije in 17 % ocenjene prodaje podobnega izdelka na prostem trgu v Uniji ter zagotavljal dobro geografsko porazdelitev. |
|
(811) |
Na splošno je za industrijo Unije značilna znatna stopnja vertikalne integracije. Znaten delež proizvodnje se uporablja za lastne potrebe za nadaljnjo predelavo nižje v verigi, preostanek pa se prodaja na prostem trgu v neposredni konkurenci z uvozom. |
4.2 Določitev zadevnega trga Unije
|
(812) |
Da bi Komisija ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je bilo preučeno, v kolikšni meri je treba pri analizi upoštevati lastno uporabo proizvodnje industrije Unije, zlasti za nadaljnjo predelavo. |
|
(813) |
Kot je navedeno zgoraj, je industrija Unije večinoma vertikalno integrirana, izdelek v preiskavi pa je primarni vhodni material za proizvodnjo različnih izdelkov višje vrednosti nižje v verigi, kot so galvanizirani izdelki in izdelki, prevlečeni z organskimi premazi. Komisija je zato ugotovila, da je znaten del proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije namenjen uporabi za lastne potrebe. Zato sta se potrošnja za lastne potrebe in potrošnja na prostem trgu analizirani ločeno. |
|
(814) |
Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je pomembno za analizo škode, saj izdelki, namenjeni za lastne potrebe, niso izpostavljeni neposredni konkurenci uvoza, transferne cene pa so določene v posameznih skupinah v skladu z različnimi cenovnimi politikami. Nasprotno s tem je proizvodnja, ki je namenjena za prosti trg, v neposredni konkurenci z uvozom izdelka v preiskavi, cene pa so proste tržne cene. |
|
(815) |
Da bi lahko Komisija čim celoviteje prikazala razmere v industriji Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost v zvezi s hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla in preučila, ali je bila proizvodnja namenjena uporabi za lastne potrebe ali za prosti trg. |
|
(816) |
Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg in cene izvoza, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. Kjer je bilo to mogoče in upravičeno, so se ugotovitve preiskave primerjale s podatki za zaprti trg, da bi se zagotovila celovita slika stanja industrije Unije. |
|
(817) |
Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno preučili le glede na celotno dejavnost, vključno za lastne potrebe industrije Unije. Ti so: proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu. |
4.3 Potrošnja Unije
4.3.1 Potrošnja za lastne potrebe na trgu Unije (v tonah)
|
(818) |
Komisija je določila potrošnjo Unije za lastne potrebe na podlagi uporabe za lastne potrebe in prodaje za lastno uporabo na trgu Unije vseh znanih proizvajalcev v Uniji. Na podlagi tega se je potrošnja Unije za lastne potrebe gibala na naslednji način: Preglednica 25 Potrošnja za lastne potrebe na trgu Unije (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||
|
(819) |
Ugotovljeno je bilo, da je približno 76 % proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji namenjene zaprtemu trgu, preostalih 24 % pa se prodaja pod pogoji prostega trga. |
|
(820) |
Potrošnja EU za lastne potrebe se je med letoma 2022 in 2024 povečala za približno 4 %, kar odraža postopno povečanje povpraševanja za lastne potrebe. Vendar se ta trend ni ohranil, saj se je potrošnja v obdobju preiskave nato zmanjšala za približno 3,5 % v primerjavi z letom 2024 in se na splošno vrnila na raven iz leta 2022. Na splošno se je potrošnja za lastne potrebe v obravnavanem obdobju le malo spreminjala, kar kaže na razmeroma stabilno povpraševanje nižje v verigi v okviru vertikalno integriranih dejavnosti. |
4.3.2 Potrošnja na prostem trgu na trgu Unije (v tonah)
|
(821) |
Komisija je potrošnjo Unije na prostem trgu določila na podlagi (a) podatkov združenja Eurofer o prodaji vseh znanih proizvajalcev v Uniji na trgu Unije, ki so bili navzkrižno preverjeni z informacijami, ki so jih sporočili vzorčeni proizvajalci Unije, ter (b) uvoza v Unijo iz vseh tretjih držav, kot ga je sporočil Eurostat. Na podlagi tega se je potrošnja Unije na prostem trgu gibala na naslednji način: Preglednica 26 Potrošnja Unije na prostem trgu (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||
|
(822) |
Potrošnja na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala. V prvem letu se je zmanjšala za 9 %. Temu je v naslednjem letu sledilo zmerno povečanje za 2 %. Vendar je bilo to okrevanje začasno, saj se je potrošnja v obdobju preiskave ponovno zmanjšala za 3 odstotne točke. |
|
(823) |
Na splošno se je potrošnja na prostem trgu v obravnavanem obdobju skupno zmanjšala za 10 %. To zmanjšanje je bilo predvsem posledica zmanjšanja potrošnje nižje v verigi, zlasti v gradbenem sektorju in pri nekaterih industrijskih uporabah, ki so ključni trgi končne uporabe jeklenih izdelkov. |
|
(824) |
Poleg tega sta makroekonomska negotovost in šibkejša gospodarska rast v več državah članicah prispevali k previdnejšim nakupovalnim navadam strank, ki so odlagali ali zmanjšali naročila ter dajale prednost zmanjšanju zalog. To je povzročilo manjšo dejavnost na promptnem trgu in manjši obseg transakcij v segmentu prostega trga. |
4.3.3 Skupna potrošnja
|
(825) |
Skupna potrošnja – vsota potrošnje na zaprtem in prostem trgu – se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 27 Skupna potrošnja Unije (prosti in zaprti trg) (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||
|
(826) |
Skupna potrošnja Unije je v obravnavanem obdobju ostala na splošno stabilna, nihanja pa so bila omejena. V prvem letu se je nekoliko zmanjšala, in sicer za 1 %. Temu je v naslednjem letu sledilo skromno povečanje za 3 odstotne točke. Vendar se to povečanje ni ohranilo, saj se je potrošnja v obdobju preiskave zmanjšala za 4 odstotne točke. |
|
(827) |
V obravnavanem obdobju je skupna potrošnja ostala večinoma stabilna, z rahlim zmanjšanjem za približno 2 % med letom 2022 in obdobjem preiskave. Ta relativna stabilnost je bila predvsem posledica na splošno stabilne potrošnje za lastne potrebe, ki je delno izravnala padajoči trend potrošnje na prostem trgu in tako ublažila splošno zmanjšanje povpraševanja. |
4.4 Uvoz iz zadevnih držav
4.4.1 Kumulativna ocena učinkov uvoza iz zadevnih držav ter obseg uvoza in uvozne cene iz zadevnih držav
|
(828) |
Komisija je preučila, ali naj se uvoz izdelka s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. |
|
(829) |
Stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz zadevnih držav, je bila višja od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržni deleži v obdobju preiskave so znašali od 3 % do 7 %. |
|
(830) |
Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom so bili podobni. Kot je navedeno v uvodni izjavi 125, je preiskava pokazala, da imajo hladno valjani ploščati izdelki iz jekla, ki jih prodajajo proizvajalci izvozniki, in industrija Unije enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi. Poleg tega so uvoženi izdelki konkurirali med seboj, z industrijo Unije in hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla, proizvedenimi v Uniji, ker se prodajajo po istih prodajnih kanalih in podobnim kategorijam strank. |
|
(831) |
Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz zadevnih držav pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda. |
4.4.2 Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav
|
(832) |
Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni deleži so bili določeni s primerjavo obsega uvoza in potrošnje Unije na prostem trgu, kot je navedena v preglednici 26. |
|
(833) |
Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način: Preglednica 28 Količina uvoza in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(834) |
V obravnavanem obdobju se je uvoz iz zadevnih držav na splošno povečal tako po obsegu, in sicer za 28 %, kot po tržnem deležu, ki je v obdobju preiskave dosegel 23 %. Čeprav so se gibanja med zadevnimi državami zelo razlikovala, splošni trend kaže na krepitev prisotnosti tega uvoza na trgu Unije. |
|
(835) |
Leta 2023 je bilo gibanje obsega uvoza mešano. Uvoz iz Indije se je nekoliko zmanjšal (–4 %), medtem ko se je uvoz iz Turčije močno zmanjšal (–49 %). Nasprotno pa se je uvoz iz Japonske (+77 %), Tajvana (+50 %) in Vietnama (+139 %) znatno povečal. Zato se je skupni obseg uvoza iz zadevnih držav povečal, hkrati pa se je tržni delež povečal s 16 % na 19 % (+3 odstotne točke). |
|
(836) |
Leta 2024 je postal trend naraščanja izrazitejši. Uvoz iz Indije (+12 %), Japonske (+10 %) in Tajvana (+30 %) se je še naprej povečeval, medtem ko si je uvoz iz Turčije močno opomogel (+83 %) z nizke ravni, zabeležene leta 2023. Uvoz iz Vietnama se je prav tako še dodatno povečal (+36 %). To je privedlo do znatnega povečanja skupnega obsega uvoza in občutnega povečanja tržnega deleža na 24 % (+5 odstotnih točk). |
|
(837) |
V obdobju preiskave se je obseg uvoza v primerjavi z letom 2024 zmanjšal, vendar je ostal precej nad ravnmi iz leta 2022. Uvoz iz Indije se je zmerno zmanjšal (–5 %), zmanjšal pa se je tudi uvoz iz Tajvana (–13 %) in Turčije (–20 %). Nasprotno pa se je uvoz iz Japonske (+1 %) in Vietnama (+19 %) še naprej povečeval. Na splošno je uvoz iz zadevnih držav ostal visok, pri čemer se je tržni delež le nekoliko zmanjšal, in sicer na 23 % (–1 odstotna točka). |
|
(838) |
V obravnavanem obdobju se je uvoz iz zadevnih držav znatno povečal tako po obsegu kot po tržnem deležu. Obseg uvoza se je leta 2023 povečal za 6 %, leta 2024 pa še za 31 %. Čeprav se je v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2024 zmanjšal za 8 %, je ostal 28 % nad ravnmi iz leta 2022. Hkrati se je tržni delež tega uvoza stalno povečeval, in sicer s 16 % leta 2022 na 19 % leta 2023, ter leta 2024 dosegel 24 %, preden se je v obdobju preiskave nekoliko zmanjšal, in sicer na 23 %. Na splošno je uvoz iz zadevnih držav kljub rahlemu zmanjšanju v obdobju preiskave kazal močan trend naraščanja in znatno okrepil svoj položaj na trgu Unije. |
4.4.3 Cene uvoza iz zadevnih držav, nelojalno nižanje prodajnih cen in padec cen
|
(839) |
Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. |
|
(840) |
Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način: Preglednica 29 Uvozne cene (EUR/mersko enoto)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(841) |
Na splošno se je povprečna cena dampinškega uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju znižala za 34 %. Ta trend zniževanja je bil ugotovljen za vse zadevne države posamično, pri čemer so se cene znižale za 30 % do 43 %, najbolj izrazito znižanje pa je bilo zabeleženo za Vietnam, in sicer za 43 %. |
|
(842) |
Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:
|
|
(843) |
Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. |
|
(844) |
Na podlagi pripomb k dokončnemu razkritju, zaradi katerih so se spremenile izvozne cene za Japonsko in Turčijo, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 270 in 278 oziroma 632 in 636, je Komisija revidirala stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen. |
|
(845) |
Kar zadeva družbo Nippon Steel, Komisija po sprejetju trditve, da so bile njene cene za družbi MISI in NST pod običajnimi tržnimi pogoji, njene izvozne cene ni določila v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Vendar je Komisija za določitev uvozne cene, uporabljene pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode, smiselno uporabila člen 2(9), saj cena, prijavljena carinskim organom, ni bila zanesljiva zaradi obstoja razmerja znotraj skupine. (152) |
|
(846) |
V tem primeru so bile za pobotanje tržne cene nepovezani stranki na raven trgovanja za primerjavo (tj. uvozna cena takoj po carinjenju navedenega izdelka na meji EU) izvedene prilagoditve cene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za nastali dobiček. |
|
(847) |
Komisija se je oprla na dejanske PSU-stroške, ki so jih sporočili povezani uvozniki. Stopnja dobička, uporabljena za prilagoditve, je znašala 2 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 630. Na tej podlagi je Komisija izvedla prilagoditev za dobiček, ki ga je imel vsak povezani subjekt v Uniji, vključen v nadaljnjo prodajo prvi neodvisni stranki v Uniji. Dokazi v dokumentaciji so zlasti pokazali, da je družba B v okviru nakupa od družbe MISEA pod pogoji „dobavljeno v kraj raztovorjeno“ ob dobavi izdelka v preiskavi krila stroške raztovarjanja v pristanišču Unije. Na podlagi tega in zaradi nesodelovanja družbe B je Komisija menila, da je bila v postopek uvoza poleg družbe MISEA vključena tudi družba B. Zato je Komisija smiselno uporabila člen 2(9) osnovne uredbe tako za družbo MISEA kot za družbo B. |
|
(848) |
Japonska vlada je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdila, da Komisija ni utemeljila, zakaj je pri konstruiranju izvozne cene odštela prekomerno stopnjo dobička v višini 2 % za vsak subjekt, vključen v prodajno verigo. Čeprav je bila trditev podana v zvezi z izvozno ceno za izračun dampinga, pri katerem Komisija po sprejetju trditve družbe Nippon Steel glede običajnih tržnih pogojev iz uvodne izjave 270 izvozne cene ni prilagodila v skladu s členom 2(10), točka (i), je trditev ostala pomembna za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode. |
|
(849) |
Komisija je opozorila, da je prilagoditev izvedla s smiselno uporabo člena 2(9) osnovne uredbe, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 845. Komisija se ni mogla opreti na dobiček, ki so ga ustvarili povezani uvozniki, saj je bil dosežen na podlagi povezane prodaje in cen. Dobička nepovezanega uvoznika v tej preiskavi ni bilo mogoče opredeliti kot približka, saj ni sodeloval noben nepovezan uvoznik. Zato se je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 847, oprla na dobiček, določen za nepovezanega uvoznika v prejšnji preiskavi v zvezi z enakim izdelkom. Ta dobiček v višini 2 % je ob neobstoju drugih možnosti predstavljal približek za dobiček uvoznika v Uniji. Poleg tega je dobiček v višini 2 % v skladu s pribitkom, prepuščenim trgovcem v obdobju preiskave, zato se hipotetični dobiček v višini 2 % ne more šteti za prekomernega. Zato je Komisija to trditev zavrnila. Preglednica 30 Stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen
|
|
(850) |
Zadevni izdelek v veliki meri temelji na cenah, konkurenca na trgu pa poteka predvsem prek oblikovanja cen. Poleg tega so tržne cene pregledne in lahko dostopne. Preiskava je pokazala, da se le omejen delež prodaje opravi na podlagi dolgoročnih pogodb, stranke pa na zelo dinamičnem trgu ohranijo možnost zamenjave dobaviteljev. |
|
(851) |
Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da so bile stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, ugotovljene za zadevni uvoz, znatne, in sicer so znašale 11 % za Indijo, 12,5 % za Japonsko, 9,2 % za Tajvan, 5,3 % in 13,4 % za Turčijo ter 10,7 % za Vietnam. |
|
(852) |
Preiskava je nadalje pokazala, da je na nižanje cen industrije Unije pritiskal nizkocenovni uvoz s poreklom iz zadevnih držav, ki je sledil podobnim trendom in trgovskim vzorcem. |
|
(853) |
Skupina NSC je trdila tudi, da bi morala Komisija pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje škode upoštevati daljše dobavne roke za japonski uvoz. Navedla je, da so japonski hladno valjani ploščati izdelki iz jekla za prihod v Unijo potreboval bistveno več časa kot hladno valjani ploščati izdelki iz jekla, proizvedeni v Uniji, in predlagala prilagoditev izvozne cene zaradi časovne vrednosti denarja, primerljivo z dodatnimi stroški za plačilne pogoje. |
|
(854) |
Stopnja škode se določi s primerjavo izvozne cene z neškodljivo ceno industrije Unije na primerljivih ravneh trgovanja. Kot je Sodišče navedlo v zadevi Hansol, „iz člena 1(1) v povezavi s členom 3(2) osnovne uredbe izhaja, da je treba škodo presojati ob ‚sprostitvi dampinškega izdelka v prosti promet v Uniji‘. Zato je treba nelojalno nižanje prodajnih cen načeloma izračunati na ravni dampinškega uvoza.“ (153). Z drugimi besedami, ceno franko tovarna, ki jo zaračunajo proizvajalci Unije podobnih izdelkov, bi bilo treba primerjati z „uvozn[o] cen[o] takoj po carinjenju tega izdelka na meji EU“ (154). Razlika v dobavnih rokih ne vpliva na raven trgovanja ali lastnosti izdelkov, ki se primerjajo, zato ne zahteva prilagoditve izvozne cene. |
|
(855) |
Komisija je menila tudi, da analogija skupine NSC s stroški kredita, povezanimi s plačilnimi pogoji računa, ni ustrezna. Stroški kredita odražajo pogodbeni plačilni pogoj, dogovorjen med strankama, in so neposredno povezani s pogoji transakcije. Nasprotno pa čas, ki je potreben, da uvoženi proizvod prispe v Unijo, izhaja iz prevoznih in logističnih ureditev ter ne pomeni plačilnega pogoja. Daljši dobavni rok zato ne pomeni pogoja financiranja, primerljivega s kreditnim obdobjem, odobrenim v skladu s pogoji računa. |
|
(856) |
Trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(857) |
Skupina NSC je trdila tudi, da se je del njenega izvoza DC01 uporabljal v gradbeništvu, medtem ko je bila večina DC01, ki so ga prodajali proizvajalci Unije, namenjena strankam v avtomobilskem sektorju. Na tej podlagi je skupina NSC trdila, da bi bilo treba nelojalno nižanje prodajnih cen in nelojalno nižanje ciljnih cen oceniti le glede na prodajo neavtomobilskih izdelkov Unije. |
|
(858) |
Komisija je opozorila, da se nelojalno nižanje prodajnih cen in nelojalno nižanje ciljnih cen določata s primerjavo dampinškega uvoza s podobnim izdelkom industrije Unije, opredeljenim z objektivnimi lastnostmi, in ne s sklicevanjem na sektor, v katerem deluje kupec. Ta primerjava se izvede po posameznih kontrolnih številkah izdelka. Skupina NSC je sama priznala, da se specifični izdelek dobavlja tako strankam v gradbenem kot avtomobilskem sektorju; zato predstavlja en sam podoben izdelek znotraj ene same kontrolne številke izdelka. Kontrolne številke izdelka se določijo ob začetku na podlagi preverljivih fizikalnih in tehničnih lastnosti, ki vplivajo na cene. Končna uporaba ni taka lastnost. Skupina NSC ni mogla opredeliti nobenih merljivih tehničnih meril, na podlagi katerih bi bilo mogoče avtomobilske izdelke ločiti od drugih. Prav tako ni opredelila nobene merljive lastnosti, po kateri bi se njen izvoz razlikoval od ustrezne prodaje Unije. Domnevne razlike v zahtevah glede sledljivosti, certificiranja ali kvalifikacij se nanašajo na poslovne pogoje, ne na lastnosti izdelka. Stranke v avtomobilskem in neavtomobilskem sektorju so industrijski končni uporabniki, ki delujejo na isti ravni trgovanja. |
|
(859) |
Poleg tega je Komisija ugotovila, da bi škoda še vedno nastala, tudi če bi bil opis trga skupine NSC točen in ne bi temeljil na predpostavkah. Industrija Unije utrpi škodo pri prodaji, pri kateri konkurira nizkocenovnemu uvozu. Višje cene, dosežene pri drugi stranki, te škode ne odpravijo. Kadar skupina NSC nelojalno niža ceno, proizvajalci Unije bodisi izgubijo prodajo bodisi znižajo svojo ceno, pri čemer ta izguba ali znižanje cen pomeni škodo. Podobno se nelojalno nižanje ciljnih cen izračuna na podlagi stroškov na kontrolno številko izdelka in ne na vrsto stranke. Sektor kupca zato ne vpliva na analizo nelojalnega nižanja ciljnih cen. |
|
(860) |
Trditev je bila zato zavrnjena. |
4.5 Gospodarski položaj industrije Unije
4.5.1 Splošne opombe
|
(861) |
V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
|
(862) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 92, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(863) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomski kazalniki so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah, ki jih je navedel pritožnik ter ki so bile navzkrižno preverjene s podatki, ki so jih navedli proizvajalci Unije, in razpoložljivimi uradnimi statističnimi podatki (ki jih je zagotovil Eurostat). Analiza mikroekonomskih kazalnikov je bila izvedena na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Ocena je temeljila na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.
|
|
(864) |
Da bi lahko Komisija čim celoviteje prikazala razmere v industriji Unije, je pridobila podatke za celotno proizvodnjo v zvezi s podobnim izdelkom v preiskavi in preučila, ali je bila proizvodnja namenjena uporabi za lastne potrebe ali za prosti trg. Za nekatere kazalnike škode za industrijo Unije je Komisija ločeno analizirala podatke v zvezi s prostim in zaprtim trgom ter izvedla primerjalno analizo. |
|
(865) |
Kazalniki, ocenjeni s posebnim upoštevanjem segmenta prostega trga, so: prodaja, tržni delež, cene na enoto, stroški na enoto, dobičkonosnost in denarni tok. Vendar bi se lahko drugi gospodarski kazalniki smiselno preučili le s sklicevanjem celotno dejavnost, vključno za lastne potrebe industrije Unije. |
|
(866) |
Ti širši kazalniki vključujejo proizvodnjo, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, donosnost naložb, zaposlenost, produktivnost, zaloge in stroške dela. Za te dejavnike lahko Komisija izvede smiselno oceno le s sklicevanjem na celotno dejavnost industrije Unije. Ta analiza je v skladu s sodno prakso sodišč Unije in STO (155). |
4.5.2 Makroekonomski kazalniki
4.5.2.1
|
(867) |
Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 31 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(868) |
V obravnavanem obdobju je obseg proizvodnje Unije ostal razmeroma stabilen. Med letoma 2022 in 2024 se je nekoliko povečal, in sicer za 2 %, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšal, kar je v obravnavanem obdobju povzročilo skupno neznatno zmanjšanje za 1 %. |
|
(869) |
Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševala in se na splošno zmanjšala za 6 %. Zmogljivost se je med letoma 2022 in 2023 zmanjšala za 2 %, v letu 2024 ostala stabilna, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšala za dodatne 4 %. Zmanjšanje proizvodne zmogljivosti za 6 % v obravnavanem obdobju je mogoče pojasniti z nižjimi pričakovanji glede povpraševanja v razmerah, ko se je potrošnja Unije zmanjšala za 10 %, kar je povzročilo zmanjšanje velikosti trga. Proizvajalci Unije so zato prilagodili svojo proizvodno bazo, da bi jo uskladili z zmanjšanim povpraševanjem, vključno z umikom manj učinkovitih ali nebistvenih zmogljivosti, da bi se izognili presežni zmogljivosti in zagotovili učinkovitejšo rabo virov. |
|
(870) |
Zaradi rahlega zmanjšanja proizvodne zmogljivosti v kombinaciji z razmeroma stabilnim obsegom proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju stalno povečevala, in sicer z 68 % v letu 2022 na 72 % v obdobju preiskave, kar ustreza 5-odstotnemu povečanju. |
4.5.2.2
|
(871) |
Količina prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 32 Količina prodaje in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(872) |
V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu stalno zmanjševal, in sicer za 15 %, pri čemer se je med letoma 2022 in 2023 močno zmanjšal, in sicer za 11 %, čemur je v naslednjih obdobjih sledilo dodatno zmanjšanje za 3 odstotne točke in 1 odstotno točko. |
|
(873) |
Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 4 odstotne točke. Med letoma 2022 in 2023 se je zmanjšal za 2 odstotni točki, med letoma 2023 in 2024 pa za dodatne 4 odstotne točke, nato pa se je v obdobju preiskave povečal za 2 odstotni točki. |
|
(874) |
Na splošno je zmanjšanje obsega prodaje (–15 %) preseglo zmanjšanje potrošnje Unije (–10 %), kar kaže na izgubo tržnega deleža proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji v potrošnji Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju. |
4.5.2.3
|
(875) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 33 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(876) |
Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %. Zaposlenost se je med letoma 2022 in 2023 zmanjšala za 3 %, v letu 2024 ostala stabilna, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšala za dodatnih 5 odstotnih točk. To zmanjšanje je odražalo prilagoditve upadajoči prodaji in slabšim tržnim razmeram. Industrija je postopoma racionalizirala svojo delovno silo z ukrepi za povečanje učinkovitosti, vključno z nezamenjavo zaposlenih, ki so odšli, in prestrukturiranjem proizvodnih dejavnosti, da bi stroške uskladila z zmanjšanim povpraševanjem. |
|
(877) |
Produktivnost se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 %. To gibanje je bilo predvsem posledica zmanjšanja zaposlenosti v kombinaciji s splošno stabilnimi ravnmi proizvodnje, kar je privedlo do večje proizvodnje na zaposlenega. Povečanje produktivnosti torej odraža povečanje učinkovitosti, doseženo s prestrukturiranjem in racionalizacijo dela. |
4.5.2.4
|
(878) |
Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Vpliv višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav je bil znaten. |
4.5.2.5
|
(879) |
Potrošnja Unije na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %. To zmanjšanje je bilo posledica zrelosti trga in zmanjšanja dejavnosti v ključnih sektorjih nižje v verigi, kar je negativno vplivalo na splošno povpraševanje. Zlasti je odsotnost rasti v gradbeništvu in nekaterih industrijskih uporabah povzročila manjšo potrošnjo zadevnega izdelka. |
|
(880) |
Vendar kazalniki uspešnosti industrije Unije kažejo, da je imela težave pri ohranjanju svojega tržnega položaja. Medtem ko je proizvodnja ostala na splošno stabilna (–1 %), se je prodaja na trgu Unije znatno zmanjšala, in sicer za 15 %, zaradi česar se je tržni delež zmanjšal za 6 % (4 odstotne točke). To kaže, da industrija Unije pri zmanjšanju prodaje ni le sledila zmanjšanja potrošnje, temveč ga je tudi presegla, s čimer je bila manj uspešna glede na splošni tržni razvoj. |
|
(881) |
Zmanjšanje prodaje in tržnega deleža v okviru zmanjševanja potrošnje dokazuje, da industrija Unije ni dosegla rasti niti v absolutnem niti v relativnem smislu. Namesto tega se je zmanjšala njena prisotnost na trgu, ki je presegla splošno zmanjšanje povpraševanja. |
|
(882) |
To pomanjkanje rasti se nadalje odraža v zmanjšanju zaposlenosti za 8 %, kar kaže na zmanjšanje operativne zmogljivosti kot odziv na poslabšanje tržnih razmer. Čeprav se je produktivnost povečala za 8 %, izkoriščenost zmogljivosti pa za 5 % (4 odstotne točke), to povečanje odraža izboljšanje učinkovitosti, doseženo z zmanjšanjem števila zaposlenih, zmanjšanjem zmogljivosti in prestrukturiranjem, ne pa s širitvijo ali trajnostno rastjo. |
|
(883) |
Na podlagi tega se sklene, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni zabeležila rasti. Kljub delovanju na prostem trgu, ki se krči in za katerega je značilno 10-odstotno zmanjšanje potrošnje, poslabšanje prodaje in tržnega deleža industrije Unije kaže na izgubo konkurenčne moči in nezmožnost prenosa povečanja učinkovitosti v rast trga. |
4.5.3 Mikroekonomski kazalniki
4.5.3.1
|
(884) |
Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 34 Prodajne cene v Uniji
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(885) |
V zgornji preglednici je prikazano gibanje prodajne cene na enoto na prostem trgu Unije v primerjavi z ustreznimi stroški proizvodnje na enoto. |
|
(886) |
Potrošnja Unije na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjševala, kar je odražalo poslabšanje tržnih razmer v obdobju po pandemiji COVID-19, pri čemer je šibko povpraševanje izvajalo stalen pritisk na zniževanje cen, ki se je od leta 2023 stopnjeval v skladu z vse manjšim povpraševanjem po jeklu. Glede na navedeno se je povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto v primerjavi z letom 2024 znatno znižala, in sicer za 20 % med letoma 2022 in 2023, čemur je sledilo nadaljnje 8-odstotno znižanje med letoma 2023 in 2024 ter dodatno 6-odstotno znižanje v obdobju preiskave. Na splošno to pomeni kumulativno zmanjšanje za 31 % med letom 2022 in obdobjem preiskave. |
|
(887) |
V istih letih so se zmanjševali tudi stroški proizvodnje na enoto, čeprav po drugačnem vzorcu. Stroški so se med letoma 2022 in 2023 znižali za 9 %, med letoma 2023 in 2024 pa še izraziteje, in sicer za 12 %. V obdobju preiskave so se stroški v primerjavi z letom 2024 znižali za dodatne 4 %. Skupno to pomeni splošno zmanjšanje za 23 % med letom 2022 in obdobjem preiskave. |
|
(888) |
Medletna primerjava kaže, da je bilo v prvem obdobju (2022–2023) znižanje prodajnih cen (–20 %) bistveno večje od znižanja stroškov (–9 %), kar je povzročilo znatno znižanje marž. V naslednjem letu (2023–2024) so se stroški sicer znižali izraziteje kot cene, vendar to ni zadostovalo za izravnavo predhodnega poslabšanja marž. V zadnjem obdobju (2024–obdobje preiskave) so se cene (–6 %) in stroški (–4 %) še naprej zniževali podobno hitro, kar kaže, da je industrija Unije ostala pod stalnim pritiskom in ni mogla obnoviti svojih marž. Glede na to, da je so hladno valjani ploščati izdelki iz jekla osnovni izdelek, so imeli proizvajalci Unije omejene možnosti za diferenciacijo svoje ponudbe, da bi omejili nadaljnjo izgubo tržnega deleža, pa so morali slediti gibanju cen navzdol in ustrezno znižati svoje prodajne cene. |
|
(889) |
Na splošno je kljub znižanju stroškov večje kumulativno znižanje prodajnih cen v primerjavi s stroški povzročilo strukturno poslabšanje dobičkonosnosti v preučenem obdobju, saj so se cene približale ravnem stroškov in niso zadostovale za zagotovitev trajnostnih donosov. |
4.5.3.2
|
(890) |
Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 35 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
||||||||||||||||||||||
|
(891) |
Povprečni stroški zaposlenega so se v obravnavanem obdobju gibali neenakomerno, saj so se med letoma 2022 in 2023 povečali za 7 %, nato so se leta 2024 vrnili na raven, primerljivo z ravnjo iz leta 2022, v obdobju preiskave pa so se ponovno povečali za 7 %. |
4.5.3.3
|
(892) |
Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 36 Zaloge
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
(893) |
Zaloge so se leta 2023 povečale, nato so se leta 2024 in v obdobju preiskave zmanjšale, zaradi česar so se v obravnavanem obdobju skupno zmanjšale za 5 %. To gibanje bi bilo treba obravnavati v okviru razmeroma stabilnih ravni proizvodnje in znatnega zmanjšanja prodaje. |
|
(894) |
Začasno povečanje zalog leta 2023 je odražalo dejstvo, da se je prodaja zmanjšala, proizvodnja pa je ostala stabilna. Ker se je povpraševanje na trgu še naprej zmanjševalo, je industrija Unije nato zmanjšala zaloge s prilagoditvami pri načrtovanju proizvodnje in upravljanju zalog. |
4.5.3.4
|
(895) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 37 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(896) |
Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. |
|
(897) |
Dobičkonosnost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju izrazito poslabšala. Leta 2022 je industrija Unije dosegla solidno raven dobička v višini [10–15 %]. Vendar se je dobičkonosnost leta 2023 močno zmanjšala na približno prag dobičkonosnosti, kar odraža znatno stiskanje med padajočimi prodajnimi cenami in še vedno razmeroma visokimi proizvodnimi stroški. |
|
(898) |
Leta 2024 se je dobičkonosnost delno vrnila na enomestno raven, predvsem zaradi znižanja stroškov na enoto, ki so se znižali hitreje kot prodajne cene. Kljub temu izboljšanju so stopnje dobička ostale precej pod stopnjami, ugotovljenimi na začetku obravnavanega obdobja. |
|
(899) |
V obdobju preiskave se je dobičkonosnost ponovno zmanjšala na [0–5 %]. Čeprav so se prodajne cene in stroški še naprej zniževali, je nižanje cen prehitelo zniževanje stroškov, kar je negativno vplivalo na marže. |
|
(900) |
Na splošno je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju sledila zelo negativnemu trendu, saj se je zmanjšala za več kot 10 odstotnih točk, in sicer z [10–15 %] leta 2022 na [0–5 %] v obdobju preiskave. To gibanje kaže, da industrija Unije ni mogla ohraniti vzdržnih stopenj dobička in da je njen finančni položaj kljub nekaterim začasnim izboljšanjem ostal krhek. |
|
(901) |
Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok vzorčenih proizvajalcev Unije je v obravnavanem obdobju kazal zelo nestanoviten, vendar na splošno vse slabši trend. Med letoma 2022 in 2023 se je močno zmanjšal, in sicer za 81 %. Temu sta leta 2024 sledila delno okrevanje (+71 %) in nadaljnje povečanje v obdobju preiskave (+20 %), kar kaže na določeno izboljšanje po začetnem zlomu. Vendar je denarni tok kljub temu okrevanju na splošno ostal 61 % pod ravnmi iz leta 2022. To poslabšanje je tesno povezano z izrazitim poslabšanjem dobičkonosnosti, ki je zmanjšalo notranje ustvarjanje likvidnosti. |
|
(902) |
Kar zadeva naložbe, so se kapitalski izdatki industrije Unije leta 2023 v primerjavi z letom 2022 povečali za približno 41 %. Naložbe so se nato leta 2024 zmanjšale za približno 4 %, v obdobju preiskave pa še za dodatna 2 %. Ravni naložb so v obdobju preiskave ostale približno 33 % višje kot leta 2022 na splošno, kar kaže na začetno širitev naložbene dejavnosti, ki ji je sledila postopna umiritev. Te naložbe so bile povezane predvsem s projekti razogljičenja in ozelenitve. |
|
(903) |
V zvezi s tem je treba opozoriti, da lahko naložbe ostanejo razmeroma visoke kljub šibki dobičkonosnosti zaradi svoje dolgoročne narave in potrebe po ohranjanju ali izboljšanju proizvodnih sredstev. Vendar je umirjanje rasti naložb v zadnjem delu obravnavanega obdobja posledica vse večje previdnosti in manjšega zaupanja v prihodnje tržne razmere. |
|
(904) |
V zvezi z donosnostjo naložb je bila v preiskavi preučena dobičkonosnost industrije Unije, pri čemer je bil neto dobiček primerjan z neto knjigovodsko vrednostjo naložb v obravnavanem obdobju. Ta kazalnik je pomemben za oceno zmožnosti industrije, da ustvari ustrezen donos na kapital, uporabljen pri proizvodnji podobnega izdelka. Gibanje donosnosti naložb zato omogoča vpogled v finančno privlačnost in trajnostnost naložb v industrijo Unije. |
|
(905) |
Analiza je pokazala, da je donosnost naložb v obravnavanem obdobju znatno nihala, saj se je leta 2023 močno zmanjšala, in sicer za 99 %, nato si je leta 2024 nekoliko opomogla in se v obdobju preiskave ponovno zmanjšala. Na splošno je donosnost naložb kljub zelo omejenemu okrevanju, ugotovljenemu sredi obdobja, ostala nestanovitna in se končala na precej nižji ravni kot na začetku zadevnega obdobja. To gibanje kaže na poslabšanje stabilnosti naložbenih donosov, kar odraža stalen pritisk na finančno uspešnost industrije Unije. |
|
(906) |
V obravnavanem obdobju se je zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala izrazito zmanjšala. To zmanjšanje je bilo predvsem posledica poslabšanja ključnih kazalnikov finančne uspešnosti, zlasti znatnega zmanjšanja dobičkonosnosti in precejšnjega zmanjšanja zmogljivosti ustvarjanja denarnega toka. |
|
(907) |
Zmanjšanje dobičkonosnosti je omajalo zaupanje vlagateljev in izčrpalo notranje rezerve, potrebne za spodbujanje zunanjega financiranja. Poleg tega sta nestanovitnost in splošno poslabšanje denarnega toka omejevala zmožnost industrije, da bi sama financirala naložbe, kar je omejilo njeno finančno prožnost. Posledično je splošna finančna uspešnost industrije Unije v obravnavanem obdobju negativno vplivala na njeno kreditno sposobnost in ovirala njeno zmožnost zbiranja kapitala pod ugodnimi pogoji. |
4.6 Sklep o škodi
|
(908) |
Preiskava je pokazala, da se je položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju znatno poslabšal. V tem času se je potrošnja na prostem trgu zmanjšala za 10 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu zmanjšal za 15 %, kar je zmanjšanje, ki je preseglo zmanjšanje povpraševanja. Posledično se je tržni delež industrije Unije na prostem trgu zmanjšal s 70 % leta 2022 na 66 % v obdobju preiskave. |
|
(909) |
Industrija Unije v obravnavanem obdobju ni mogla ohraniti ravni cen. Čeprav je industrija Unije znižala svoje stroške proizvodnje na enoto za 23 %, so se njene povprečne prodajne cene znižale izraziteje, in sicer za 31 %. Zato se je dobičkonosnost zmanjšala z [10–15 %] leta 2022 na [0–5 %] v obdobju preiskave. |
|
(910) |
Škoda se je nadalje odražala v poslabšanju nekaterih finančnih kazalnikov. Denarni tok se je med letom 2022 in obdobjem preiskave zmanjšal za 61 %, donosnost naložb pa za 91 %. Kljub tem neugodnim gibanjem so neto naložbe v celotnem obravnavanem obdobju ostale na visoki ravni in so bile v obdobju preiskave za 33 % višje kot leta 2022. Kljub temu je močno poslabšanje dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka negativno vplivalo na finančni položaj industrije in njeno zmožnost ustvarjanja notranjih sredstev za prihodnje naložbe. |
|
(911) |
Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. Za to škodo so bili značilni znatna izguba prodaje in tržnega deleža na prostem trgu, znižanje cen ter znatno poslabšanje finančnega položaja industrije, zlasti v zvezi z dobičkonosnostjo, denarnim tokom in donosnostjo naložb. |
|
(912) |
Po razkritju so japonski proizvajalci trdili, da je zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije s 70 % na 66 % samo po sebi premajhno, da bi podprlo ugotovitev znatne škode, zlasti ker je industrija Unije ohranila znaten tržni delež. Trdili so, da bi morala Komisija gibanje tržnega deleža oceniti skupaj z drugimi pomembnimi okoliščinami, vključno s povečanjem obsega izvoza industrije Unije. |
|
(913) |
Komisija je menila, da te trditve ne izpodbijajo ugotovitve znatne škode. Komisija je ugotovila tudi, da je treba pri preučitvi vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije oceniti vse pomembne gospodarske dejavnike, ki vplivajo na njen položaj, in da noben posamezen dejavnik sam po sebi ni odločilen. Ustrezno merilo zato ni, ali kateri koli posamezni kazalnik, obravnavan ločeno, izkazuje škodo, temveč ali skupno gibanje kazalnikov kaže poslabšanje položaja industrije Unije. Tržni delež industrije Unije je bil ocenjen skupaj z drugimi pomembnimi kazalniki škode in ni bil obravnavan ločeno. Komisija se ni oprla zgolj na zmanjšanje tržnega deleža, temveč ga je ocenila skupaj z gibanjem drugih pomembnih kazalnikov (kot so obseg prodaje, proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, cene, stroški na enoto, dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb, zaposlenost in produktivnost) ter okoliščinami, na katere so se sklicevali japonski proizvajalci, vključno z gibanjem izvoza. Dejstvo, da je industrija Unije ohranila znaten tržni delež, samo po sebi ne izključuje ugotovitve znatne škode, zlasti glede na poslabšanje njenega tržnega položaja in drugih kazalnikov njenega gospodarskega položaja. Za namene ocene škode ustrezna merila niso absolutna raven ohranjenega tržnega deleža, temveč obseg njegovega zmanjšanja v obravnavanem obdobju, zlasti v okviru naraščajočega prodora uvoza. Poleg tega zmanjšanje s 70 % na 66 % glede na velikost trga Unije pomeni znaten obseg prodaje, izgubljene zaradi dampinškega uvoza, in ga ni mogoče zavrniti kot nebistvenega. |
|
(914) |
Kar zadeva povečanje izvozne prodaje, se je Komisija sklicevala na oceno izvozne učinkovitosti proizvajalcev Unije iz oddelka 5.3.1 analize vzročne zveze. Povečanje izvoza ni izravnalo poslabšanja uspešnosti industrije Unije na trgu Unije in zato ni spremenilo ugotovitve znatne škode. |
|
(915) |
Komisija je zato sklenila, da raven tržnega deleža industrije Unije, njegovo zmanjšanje v obravnavanem obdobju in gibanje izvoza niti posamično niti skupaj niso spremenili splošne ugotovitve znatne škode. |
|
(916) |
Trditve so bile zato zavrnjene. |
5. VZROČNA ZVEZA
|
(917) |
Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. |
|
(918) |
V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so:
|
5.1 Učinki dampinškega uvoza
|
(919) |
Poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije je sovpadalo z znatnim in naraščajočim prodorom dampinškega uvoza iz zadevnih držav na trg, ki je povzročil nenehno nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije in ki je privedel do znižanja cen. V zvezi s tem je gibanje obsega uvoza in cen zadevnih držav, kot je prikazano v preglednicah 27 in 28, znižalo ravni cen industrije Unije, kar je povzročilo vzročno zvezo med njima. |
|
(920) |
Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, in sicer za 28 %, s približno 1,3 milijona ton leta 2022 na več kot 1,6 milijona ton v obdobju preiskave. Hkrati se je njegov tržni delež povečal s 16 % na 23 %, kar ustreza povečanju za 7 odstotnih točk. To povečanje obsega dampinškega uvoza je sovpadalo z zmanjšanjem tržnega deleža industrije Unije s 70 % na 66 %, kar kaže, da je rast uvoza iz zadevnih držav izpodrinila prodajo industrije Unije. |
|
(921) |
Razvoj dobičkonosnosti industrije Unije v obravnavanem obdobju je skladen z učinki dampinškega uvoza. Dobičkonosnost se je leta 2023 močno zmanjšala, ker so se prodajne cene znižale bolj kot proizvodni stroški. Čeprav se je dobičkonosnost leta 2024 izboljšala, saj so se proizvodni stroški zniževali hitreje kot prodajne cene, je bilo to izboljšanje le začasno, dobičkonosnost pa je ostala precej pod ravnjo iz leta 2022. V obdobju preiskave se je dobičkonosnost znova zmanjšala, saj so se prodajne cene še naprej zniževale hitreje kot proizvodni stroški. |
|
(922) |
Poleg tega je ta uvoz iz zadevnih držav izvajal vztrajen pritisk za znižanje cen na trgu Unije. Povprečne uvozne cene iz zadevnih držav so se znižale za približno 34 %, in sicer s 1 047 EUR na tono leta 2022 na 694 EUR na tono v obdobju preiskave. V celotnem obravnavanem obdobju so bile te cene stalno nižje od cen industrije Unije, katere povprečne prodajne cene so se znižale za približno 31 %, in sicer z [1 020–1 095] EUR na tono na [700–755] EUR na tono. Stalna razlika v cenah med uvoženimi izdelki in cenami industrije Unije kaže na neprekinjeno nelojalno nižanje prodajnih cen in oviranje dviga cen. Ta cenovni pritisk je omejeval zmožnost industrije Unije, da ohrani ravni cen v skladu s stroški, s čimer je prispeval k ugotovljenemu poslabšanju dobičkonosnosti. |
|
(923) |
Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav s svojim znatnim povečanjem obsega, naraščajočim tržnim deležem in stalno nizkimi cenami, ki so bile znatno nižje od cen industrije Unije, bistveno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Kombinacija povečanega prodora uvoza in trajnega nelojalnega nižanja prodajnih cen vzpostavlja jasno vzročno zvezo med dampinškim uvozom in poslabšanjem položaja industrije Unije. |
5.2 Uvoz iz drugih tretjih držav
|
(924) |
Količina uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 38 Uvoz iz drugih tretjih držav
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(925) |
V obravnavanem obdobju se je tržni delež uvoza iz Južne Koreje povečal s 5 % na 6 %, medtem ko se je uvoz iz Ukrajine povečal z 1 % na 2 %. Nasprotno pa se je tržni delež uvoza iz Združenega kraljestva zmanjšal s 3 % na 2 %, tržni delež uvoza iz preostalega sveta pa s 5 % na 1 %. Znatno se je zmanjšal tudi uvoz iz drugih tretjih držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, na primer iz Kitajske, pri čemer se je njegov tržni delež zmanjšal z 2 % na nič. Na splošno se je tržni delež uvoza iz vseh tretjih držav, razen zadevnih držav, v obravnavanem obdobju zmanjšal s 14 % na 11 %. |
|
(926) |
Komisija je nadalje ocenila splošno gibanje uvoza iz tretjih držav, ki niso zadevne države. Ta analiza je pokazala, da se je tak uvoz v obravnavanem obdobju zmanjšal tako v absolutnem smislu kot v smislu tržnega deleža. Njegov skupni tržni delež se je s 14 % leta 2022 zmanjšal na 11 % v obdobju preiskave. Znižale so se tudi povprečne uvozne cene, in sicer s 1 071 EUR na tono leta 2022 na 735 EUR na tono v obdobju preiskave, kar ustreza približno 31-odstotnemu znižanju. Kljub temu znižanju je povprečna uvozna cena tega uvoza iz tretjih držav v obdobju preiskave ostala nad povprečno uvozno ceno iz zadevnih držav. Ugotovljeno znižanje cen je torej odražalo splošni trend zniževanja cen na trgu Unije in ne posebnega cenovnega učinka, ki bi ga bilo mogoče pripisati uvozu iz tretjih držav, ki niso zadevne države. |
|
(927) |
Njihova vse manjša prisotnost na trgu Unije dodatno potrjuje, da niso imeli pomembne vloge pri ugotovljenih cenovnih učinkih ali izgubi tržnega deleža industrije Unije. Glede na vzporedni trend zniževanja cen uvoza iz drugih tretjih držav in cen industrije Unije ter glede na to, da so cene tretjih držav v obdobju preiskave ostale višje od cen zadevnih držav, tržni delež uvoza pa se je zmanjševal, se zdi, da uvoz iz drugih tretjih držav ni imel posebnega ali dodatnega učinka zniževanja cen na trgu Unije, ki bi presegal splošni tržni trend. Ta dejavnik zato ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(928) |
Po razkritju je japonska vlada trdila, da bi lahko povečanje uvoza iz zadevnih držav izhajalo iz preusmeritve nabave iz drugih tretjih držav, ne pa iz povečanja splošnega pritiska uvoza na trg Unije. Zato je zahtevala, naj Komisija pri ocenjevanju učinkov uvoza iz zadevnih držav in vzročne zveze s škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, upošteva razvoj uvoza iz vseh tretjih držav. |
|
(929) |
Komisija je menila, da razvoj uvoza iz drugih tretjih držav ne podpira trditve, da je povečanje uvoza iz zadevnih držav pomenilo zgolj nadomestitev uvoza iz drugih virov. Kot je pojasnjeno zgoraj, se je tržni delež uvoza iz tretjih držav, ki niso zadevne države, v obravnavanem obdobju zmanjšal s 14 % na 11 %. Hkrati se je tržni delež uvoza iz zadevnih držav povečal s 16 % na 23 %, tržni delež industrije Unije pa se je zmanjšal s 70 % na 66 %. |
|
(930) |
Hkratno povečanje tržnega deleža uvoza iz zadevnih držav in zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije in uvoza iz drugih tretjih držav zato ne kaže zgolj na spremembo vira uvoza. Razvoj namreč kaže, da je uvoz iz zadevnih držav povečal svojo prisotnost na trgu Unije, medtem ko so drugi viri dobave izgubili tržni delež. |
5.3 Učinki drugih dejavnikov
5.3.1 Izvozna učinkovitost proizvajalcev Unije
|
(931) |
Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 39 Izvoz proizvajalcev Unije
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(932) |
V obravnavanem obdobju se je celotni obseg izvoza proizvajalcev Unije med letoma 2022 in 2023 povečal za 10 %, med letoma 2023 in 2024 pa še za dodatnih 14 %. V obdobju preiskave se je obseg izvoza v primerjavi z letom 2024 zmanjšal za 11 %. Na splošno je bil obseg izvoza v obdobju preiskave za 12 % večji kot leta 2022. |
|
(933) |
Preiskava je pokazala, da je bilo povečanje obsega izvoza predvsem posledica večjega izvoza v Mehiko, Turčijo in Združene države. Ta povečanja so bila posledica posebnih okoliščin, vključno z okrevanjem prodaje po odpravi tehničnih težav v obratih enega od proizvajalcev Unije in ugodnimi tržnimi razmerami v nekaterih namembnih krajih izvoza. Povečanje izvoza v Združene države se ni ohranilo. Zato to gibanje ni odražalo splošnega izboljšanja razmer na izvoznih trgih. |
|
(934) |
Hkrati so se povprečne izvozne cene v celotnem obravnavanem obdobju stalno zniževale in se med letom 2022 in obdobjem preiskave znižale za približno 31 %. To kaže, da so proizvajalci Unije lahko povečali obseg izvoza le tako, da so sprejeli znatno nižje cene, kar odraža močan konkurenčni pritisk na izvoznih trgih. |
|
(935) |
Komisija je zato sklenila, da je bilo povečanje obsega izvoza posledica posebnih tržnih dejavnikov in dejavnikov, povezanih z družbami, ter da ni odražalo splošnega izboljšanja razmer na izvoznem trgu. Povečanje izvoza je bilo prav tako skladno s prizadevanji industrije Unije, da bi izkoristila svojo znatno neizkoriščeno proizvodno zmogljivost z iskanjem dodatnih prodajnih priložnosti zunaj trga Unije. Vendar izvoz ni zagotovil zadostnega vira dobičkonosnosti za izravnavo škode, ki jo je industrija Unije utrpela na trgu Unije, in zato ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
5.3.2 Potrošnja za lastne potrebe
|
(936) |
V obravnavanem obdobju se je potrošnja EU za lastne potrebe med letoma 2022 in 2024 povečala za približno 4 %, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšala na raven iz leta 2022. Na splošno je potrošnja za lastne potrebe v obravnavanem obdobju ostala na splošno stabilna in se je le malo spreminjala. |
|
(937) |
Ta razmeroma stabilen razvoj potrošnje za lastne potrebe kaže, da se notranje povpraševanje nižje v verigi pri vertikalno integriranih proizvajalcih v obravnavanem obdobju ni bistveno zmanjšalo. Glede na to, da potrošnja za lastne potrebe predstavlja večino proizvodnje Unije (približno 76 %), njena stabilnost potrjuje, da škode, ugotovljene v segmentu prostega trga, ni mogoče pripisati znatnemu zmanjšanju povpraševanja za lastne potrebe. Zato razvoj potrošnje za lastne potrebe ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
5.3.3 Makroekonomski upad in zmanjšanje sektorskega povpraševanja
|
(938) |
Komisija je preučila tudi, ali so makroekonomska gibanja in zmanjšanje povpraševanja v ključnih industrijah nižje v verigi prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Povpraševanje po zadevnem izdelku je tesno povezano s splošnimi gospodarskimi razmerami in dejavnostjo v sektorjih, kot so gradbeništvo, avtomobilska industrija, strojništvo in sektor gospodinjskih aparatov, ki skupaj predstavljajo znaten delež potrošnje. |
|
(939) |
V obravnavanem obdobju sta bili za gospodarske razmere v Uniji značilni upočasnitev industrijske dejavnosti in šibkejše povpraševanje v več od teh sektorjih nižje v verigi. Na gradbeni sektor so vplivali zlasti manjše naložbe in višji stroški financiranja, medtem ko sta avtomobilska industrija in sektor strojništva kazala znake upočasnitve, povezane s strukturnimi prilagoditvami in manjšo industrijsko proizvodnjo. Ta gibanja so verjetno povzročila pritisk na zmanjšanje potrošnje ter prispevala h konkurenčnejšemu in cenovno občutljivejšemu tržnemu okolju. |
|
(940) |
Splošna upočasnitev gospodarske rasti bi običajno vplivala na vse upravljavce trga. Čeprav so se pogoji povpraševanja poslabšali, sta se obseg in prodor uvoza iz zadevnih držav znatno povečala, medtem ko se je tržni delež industrije Unije zmanjšal. Ta razlika kaže, da makroekonomski dejavniki in dejavniki sektorskega povpraševanja ne morejo pojasniti ugotovljene škode. |
|
(941) |
Komisija je zato sklenila, da čeprav so makroekonomska gibanja in zmanjšanje povpraševanja v sektorjih nižje v verigi morda vplivala na splošno tržno okolje, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
5.3.4 Gibanje cen energije
|
(942) |
Komisija je preučila tudi, ali bi lahko gibanje cen energije, zlasti trajno visoke cene električne energije in plina, prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Stroški energije so pomemben sestavni del stroškov proizvodnje zadevnega izdelka, nihanja cen električne energije in plina pa lahko bistveno vplivajo na stroškovno strukturo energetsko intenzivnih panog. |
|
(943) |
V obravnavanem obdobju so bile za energetske trge še naprej značilne vztrajno visoke in nestanovitne cene v primerjavi s preteklimi ravnmi. |
|
(944) |
Vendar je preiskava pokazala, da so proizvajalci Unije leta 2022, ko so bile cene energije bistveno višje kot v preostalem obravnavanem obdobju, lahko ustvarili vzdržno raven dobičkonosnosti. To je bilo mogoče, ker so proizvajalci Unije višje stroške energije lahko prenesli na uporabnike in ohranili prodajne cene na ravneh, skladnih z njihovo stroškovno strukturo. |
|
(945) |
Nasprotno so se leta 2023 in v celotnem obdobju preiskave cene energije znižale na ravni, ki so bile bistveno nižje od ravni, ugotovljenih leta 2022. Kljub temu je cenovni pritisk dampinškega uvoza industriji Unije preprečil, da bi prodajne cene ohranila na ravneh, ki bi zadoščale za kritje njenih stroškov, kar je povzročilo močno poslabšanje dobičkonosnosti. Medtem ko so se proizvodni stroški znižali za 23 %, so se povprečne prodajne cene znižale za 31 %, kar presega tisto, kar bi bilo mogoče upravičiti zgolj s stroški, povezanimi z energijo. Ta nepovezanost kaže, da se dobičkonosnost ni poslabšala zaradi energetskih trgov. Ta razlika dokazuje, da so cene energije sicer vlivale na proizvodne stroške, vendar je bil odločilni dejavnik za upad dobičkonosnosti nezmožnost industrije Unije, da bi cene ohranila na ravni, skladni s stroški. To znižanje cen je sovpadalo z znatnim povečanjem tržnega deleža uvoza iz zadevnih držav, ki je stalno nelojalno nižal prodajne cene Unije. Prisotnost tega nizkocenovnega uvoza je industriji Unije preprečila, da bi stroške proizvodnje prenesla na stranke, s čimer je neposredno prispevala k poslabšanju dobičkonosnosti, ki je padla na nevzdržne ravni. |
|
(946) |
Komisija je zato sklenila, da gibanje stroškov energije in prizadevanja za učinkovitost sicer vplivajo na stroškovno strukturo industrije Unije, vendar ne zmanjšujejo vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(947) |
Po razkritju so japonski proizvajalci trdili tudi, da sta povečanje in nestanovitnost cen energije, zlasti plina in električne energije, znatno prispevala k poslabšanju položaja industrije Unije. Sklicevali so se na višje stroške energije, s katerimi se soočajo proizvajalci Unije v primerjavi s proizvajalci v drugih regijah, in trdili, da je Komisija podcenila njihov vpliv na konkurenčnost industrije Unije. Po njihovem mnenju je pomemben del ugotovljenega poslabšanja mogoče pojasniti z zvišanjem stroškov energije in ne z uvozom iz Japonske. |
|
(948) |
Komisija je menila, da te trditve niso spremenile navedene ocene. Komisija je upoštevala gibanje cen energije in njihov učinek na stroškovno strukturo industrije Unije. Vendar so bile, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 942 do 945, cene energije leta 2022 znatno višje, ko je industrija Unije lahko ohranila vzdržno raven dobičkonosnosti, medtem ko so se cene energije nato znižale, dobičkonosnost industrije Unije pa se je močno poslabšala. Poleg tega je bilo zmanjšanje stroškov proizvodnje znatno večje, kot bi ga bilo mogoče pojasniti z gibanjem stroškov energije, prodajne cene pa so se še naprej zniževale. |
|
(949) |
Komisija je zato menila, da gibanje cen energije, na katerega so se sklicevali japonski proizvajalci, ni moglo pojasniti poslabšanja položaja industrije Unije, opaženega v obravnavanem obdobju, in ni oslabilo vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Trditev je bila zato zavrnjena. |
5.3.5 Regulativni okvir EU
|
(950) |
Nekatere strani so trdile, da je bil regulativni okvir EU vir škode. |
|
(951) |
Industrija Unije deluje v strukturnem okolju, ki vključuje znatne obveznosti glede skladnosti z zakonodajo in obsežne naložbene zahteve, povezane s tekočim prehodom na razogljičenje. Ti dejavniki so del dolgoročnega delovnega okolja Unije in se razlikujejo od pogojev, s katerimi se soočajo proizvajalci v tretjih državah z manj strogimi regulativnimi okviri in manjšimi bremeni zagotavljanja skladnosti. Vendar so te strukturne razmere trajne narave in so bile prisotni v celotnem obravnavanem obdobju. Kot taki ne morejo pojasniti poslabšanja gospodarskega položaja industrije Unije, ugotovljenega v obravnavanem obdobju. |
|
(952) |
Preiskava je pokazala, da je poslabšanje uspešnosti industrije Unije sovpadalo s povečanjem nizkocenovnega dampinškega uvoza, ki je izvajal stalen pritisk na znižanje prodajnih cen industrije Unije in prisilil k usklajevanju cen, da bi se ublažile nadaljnje izgube tržnega deleža. To znižanje cen je povzročilo poslabšanje številnih kazalnikov škode, vključno z dobičkonosnostjo, obsegom prodaje, tržnim deležem, zaposlenostjo, proizvodno zmogljivostjo in denarnim tokom. |
|
(953) |
Čeprav je okvir strukturnih stroškov del splošne ravni stroškov, ki jih nosi industrija Unije, ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom in ugotovljeno znatno škodo. Časovni potek in obseg škode sta bila namreč skladna z gibanjem obsega dampinškega uvoza in oblikovanjem cen, ne pa s stabilnimi in dolgotrajnimi stroškovnimi pogoji. |
|
(954) |
Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav in da okvir strukturnih stroškov, obravnavan ločeno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki, ni zmanjšal ugotovljene vzročne zveze. |
5.3.6 Nestanovitnost cen surovin
|
(955) |
Komisija je preučila tudi, ali bi lahko nihanja cen surovin, vključno s cenami železove rude, koksnega premoga, odpadnih in legirnih elementov, prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Ti vhodni materiali predstavljajo znaten delež stroškovne strukture v proizvodnji jekla, njihove cene pa so podvržene nestanovitnosti, ki jo povzročajo svetovne razmere ponudbe in povpraševanja, stroški energije in geopolitični razvoj dogodkov. |
|
(956) |
V obravnavanem obdobju so bila za trge surovin značilna znatna nihanja cen in ne enoten trend. Cene železove rude in koksnega premoga so bile v obdobjih nestanovitnosti, cene odpadnih in legirnih elementov pa so bile prav tako podvržene cikličnim gibanjem, povezanim s svetovnim povpraševanjem po jeklu in regionalnimi omejitvami dobave. Taka nestanovitnost lahko povzroči kratkoročna zvišanja proizvodnih stroškov in negotovost pri načrtovanju stroškov za proizvajalce. |
|
(957) |
Ta gibanja so morda prispevala k nihanjem proizvodnih stroškov na enoto za industrijo Unije in vplivala na predvidljivost stroškov. Vendar taka gibanja stroškov običajno vplivajo na vse proizvajalce jekla po svetu in sama po sebi ne pojasnjujejo posebnega poslabšanja položaja industrije Unije na trgu. |
|
(958) |
Industrija Unije je lahko v obravnavanem obdobju kljub nestanovitnosti stroškov vhodnih surovin svoje skupne proizvodne stroške na enoto znižala za 23 %, kar kaže na prizadevanja za ublažitev pritiskov na vhodne stroške s povečanjem učinkovitosti in operativnimi prilagoditvami. |
|
(959) |
Vendar ta stroškovna dinamika ni privedla do izboljšanja finančne uspešnosti, saj so se povprečne prodajne cene znižale za približno 31 % zaradi stalnega cenovnega pritiska dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Ta razlika kaže, da nestanovitnost cen surovin ni vplivala na oblikovanje cen na trgu Unije. |
|
(960) |
Komisija je zato sklenila, da čeprav so nihanja cen surovin morda vplivala na stabilnost proizvodnih stroškov, niso zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
5.3.7 Svetovna presežna zmogljivost v jeklarskem sektorju
|
(961) |
Komisija je preučila tudi, ali bi lahko svetovna presežna zmogljivost v jeklarskem sektorju prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Za jeklarsko industrijo je značilna vztrajna strukturna presežna zmogljivost na svetovni ravni, ki običajno izvaja pritisk na zniževanje cen z okrepljeno mednarodno konkurenco in večjo razpoložljivostjo obsega izvoza. |
|
(962) |
Zlasti znatna presežna zmogljivost na Kitajskem je prispevala k večjemu konkurenčnemu pritisku na svetovnih trgih jekla. To je vplivalo na mednarodne trgovinske tokove in tržne razmere, tudi v Uniji. |
|
(963) |
V takih okoliščinah lahko svetovna presežna zmogljivost vpliva na dinamiko trga zaradi večje razpoložljivosti nizkocenovnega izvoza, kar lahko okrepi cenovno konkurenco in vpliva na prevladujoče ravni cen na uvoznih trgih. Te strukturne razmere so zato pomembne kot osnovni dejavnih za razumevanje svetovnih trgovinskih tokov z izdelki iz jekla. |
|
(964) |
Vendar obstoj svetovne presežne zmogljivosti ne spremeni sklepov o vzročni zvezi. V obravnavanem obdobju je uvoz iz zadevnih držav znatno povečal svojo prisotnost na trgu Unije, njegov skupni tržni delež pa se je povečal s 16 % na 23 %, medtem ko je ostal na dosledno nizkih ravneh cen. Komisija je zato menila, da je svetovna presežna zmogljivost del splošnega tržnega okolja, vendar ni prekinila vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(965) |
Cene uvoza iz zadevnih držav so bile sistematično nižje od cen industrije Unije, ta uvoz pa je izvajal stalen pritisk na znižanje cen Unije, pri čemer so se povprečne uvozne cene v obravnavanem obdobju znižale za približno 34 %. To kaže, da so se vsi učinki, ki izhajajo iz svetovne presežne zmogljivosti, vključno z učinkom izrivanja kitajskega izvoza, prenašali prek dampinškega uvoza iz zadevnih držav in se z njim okrepili. |
|
(966) |
Poleg tega različna uspešnost drugih dobaviteljev iz tretjih držav, katerih tržni delež se je zmanjšal s 14 % na 11 %, potrjuje, da škode ni mogoče pojasniti zgolj s pogoji svetovne zmogljivosti, temveč je povezana s posebnim obsegom in gibanjem cen dampinškega uvoza. |
|
(967) |
Komisija je zato sklenila, da je svetovna presežna zmogljivost sicer predstavljala upoštevne okvirne strukturne dejavnike, vendar ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(968) |
Po razkritju so japonski proizvajalci trdili tudi, da bi bilo treba težave industrije Unije obravnavati v okviru svetovne presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju in subvencionirane proizvodnje v tretjih državah. Navedli so, da teh dejavnikov ni mogoče pripisati Japonski, ki je zmanjšala svoje zmogljivosti za proizvodnjo jekla in sodelovala z Unijo pri odpravljanju svetovne presežne zmogljivosti. Zato so zahtevali, naj Komisija ponovno preuči svojo oceno vzročne zveze med uvozom iz Japonske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(969) |
Komisija je menila, da te trditve niso spremenile navedenih sklepov. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 961 do 966, je Komisija preučila morebitni vpliv svetovne presežne zmogljivosti na industrijo Unije in sklenila, da ta dejavnik, čeprav je predstavljal upošteven okvirni strukturni dejavnik, ni oslabil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(970) |
To, da je Japonska zmanjšala svoje zmogljivosti za proizvodnjo jekla ali sodelovala z Unijo pri odpravljanju svetovne presežne zmogljivosti, ni spremenilo te ocene, zlasti glede na ugotovitev Komisije, da je bil uvoz iz Japonske dampinški in je prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Komisija je zato trditev zavrnila. |
5.3.8 Posledice COVID-19 in geopolitična nestabilnost
|
(971) |
Podobno je Komisija preučila, ali so posledice pandemije in geopolitične motnje, vključno s posledicami COVID-19, oboroženimi spopadi, sankcijami in regionalno nestabilnostjo, morda prispevale k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(972) |
Čeprav so taki dogodki morda vplivali na svetovne dobavne verige ter povzročili začasne motnje v povpraševanju in logistiki, so bili ti učinki splošne narave in so vplivali na vse udeležence na trgu. |
|
(973) |
Vsekakor ne pojasnjujejo različne uspešnosti na trgu, ugotovljene v obravnavanem obdobju, zlasti povečanja tržnega deleža uvoza iz zadevnih držav ob hkratnem zmanjšanju uvoza iz drugih tretjih držav. |
|
(974) |
Poleg tega so bile cene uvoza iz zadevnih držav stalno nižje od cen industrije Unije, s čimer je ta uvoz izvajal stalen pritisk na zniževanje cen Unije neodvisno od kakršnega koli razvoja dogodkov, povezanega s pandemijo, ali geopolitičnega razvoja dogodkov. |
|
(975) |
Komisija je zato sklenila, da taki dejavniki niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
5.4 Sklep o vzročni zvezi
|
(976) |
Ugotovljena je bila vzročna zveza med dampinškim uvozom iz zadevnih držav na eni strani in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, na drugi strani. Povečanje obsega dampinškega uvoza po padajočih in znižanih prodajnih cenah je časovno jasno sovpadalo s poslabšanjem gospodarskega položaja industrije Unije, kar je postalo zlasti očitno v obravnavanem obdobju. |
|
(977) |
Industrija Unije je bila zaradi močnega cenovnega pritiska dampinškega uvoza prisiljena znižati svoje cene, da bi ublažila nadaljnje izgube tržnega deleža, kar je negativno vplivalo na njeno finančno uspešnost. Ta prilagoditev cen navzdol je povzročila poslabšanje številnih kazalnikov škode, kot so dobičkonosnost, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, proizvodna zmogljivost in denarni tok. |
|
(978) |
Komisija je preučila, ali bi lahko drugi znani dejavniki prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Ti so med drugim vključevali izvozno učinkovitost proizvajalcev Unije, gibanja povpraševanja, nihanja vhodnih stroškov in uvoz iz tretjih držav, za katere ukrepi ne veljajo. |
|
(979) |
Čeprav so nekateri od teh dejavnikov morda omejeno vplivali na položaj industrije Unije, za nobenega ni bilo ugotovljeno, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo. Posamično ali skupaj niso zmanjšali škodljivih učinkov dampinškega uvoza. |
|
(980) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav znatno škodoval industriji Unije in da nobeni drugi dejavniki niso bili taki, da bi zmanjšali ugotovljeno vzročno zvezo. |
|
(981) |
Japonski proizvajalci so v svoji pripombi po razkritju trdili tudi, da bi morala industrija Unije obravnavati strukturna vprašanja konkurenčnosti, vključno z učinkovitostjo proizvodnje in presežno zmogljivostjo, namesto da se zanaša na nadaljnjo tarifno zaščito. |
|
(982) |
Komisija je menila, da argumenti, ki so jih navedli japonski proizvajalci, niso podprti z ugotovitvami preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 869, se je proizvodna zmogljivost industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %. To zmanjšanje je odražalo prilagoditev proizvodne baze zmanjšanju potrošnje v Uniji, vključno z umikom manj učinkovitih ali nebistvenih zmogljivosti, da bi se preprečila presežna zmogljivost in zagotovila učinkovitejša uporaba virov. |
|
(983) |
Komisija je upoštevala tudi naložbe industrije Unije za vzdrževanje in posodobitev njenih proizvodnih obratov, vključno z naložbami za izboljšanje okoljske uspešnosti in podporo prehodu na okolju prijaznejšo proizvodnjo. Te naložbe so potrebne za ohranjanje proizvodne baze in njeno prilagoditev spreminjajočim se regulativnim in tehnološkim zahtevam jeklarskega sektorja Unije. Zato jih ni mogoče šteti za dokaz, da industrija Unije ni obravnavala svoje strukturne konkurenčnosti. |
|
(984) |
Komisija zato ni ugotovila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica neobravnavanja njene proizvodne zmogljivosti ali učinkovitosti. Trditve v zvezi s strukturno konkurenčnostjo zato niso omajale ocene Komisije o škodi in vzročni zvezi. Trditev je bila zato zavrnjena. |
6. STOPNJA UKREPOV
|
(985) |
Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije. |
6.1 Stopnja škode
|
(986) |
Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in (2d) osnovne uredbe. |
|
(987) |
Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: stopnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevnih držav, stopnjo dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter stopnjo dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %. |
|
(988) |
Komisija je menila, da dobičkonosnost, ki jo je industrija Unije dosegla v obravnavanem obdobju, ni bila reprezentativna zaradi močnega cenovnega pritiska, ki ga je povzročil uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav. Komisija je prav tako ugotovila, da je jeklarska industrija v obravnavanem obdobju delovala v strukturno nestanovitnem okolju, za katerega so značilna nihanja cen surovin in energije ter vztrajna svetovna presežna zmogljivost. |
|
(989) |
Komisija je nadalje menila, da reprezentativnega ciljnega dobička ni mogoče določiti na podlagi let neposredno pred obdobjem preiskave, saj je na ta leta vplival dampinški uvoz iz drugih držav, zlasti Kitajske, ali izjemne tržne razmere. Pandemija COVID-19 in poznejše gospodarsko okrevanje sta na primer močno vplivala na leti 2020 in 2021, kar je povzročilo izredne tržne razmere, ki jih ni bilo mogoče šteti za reprezentativne za običajne konkurenčne pogoje. Komisija je tudi menila, da leta, v katerih je industrija poslovala s trajnimi izgubami, ne morejo biti ustrezna referenčna vrednost za določitev razumnega ciljnega dobička. |
|
(990) |
Komisija je preučila tudi dobičkonosnost, ki jo je industrija hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji dosegla leta 2018, kot je bilo ugotovljeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2022/2068. Vendar je Komisija menila, da so bile za leto 2018 značilne izjemne okoliščine, vključno z uvedbo zaščitnih ukrepov in učinki ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA, ki so privedli do znatnega izkrivljanja trga in preusmeritve trgovine. Zato dobičkonosnosti, dosežene leta 2018, ni bilo mogoče šteti za dovolj reprezentativno za določitev ciljnega dobička v tej preiskavi. |
|
(991) |
Komisija je zato preučila prejšnja reprezentativna obdobja. Zlasti prvotno preiskavo v zvezi s hladno valjanimi ploščatimi izdelki iz jekla, v kateri je Komisija sklenila, da je bilo leto 2008 zadnje leto, ki odraža običajne konkurenčne pogoje, in določila ciljni dobiček v višini 9,9 % na podlagi tehtane povprečne dobičkonosnosti, ki jo je industrija Unije dosegla v navedenem letu. |
|
(992) |
Glede na navedeno je Komisija menila, da stopnja dobička v višini 9,9 % predstavlja razumno in dovolj utemeljeno raven dobičkonosnosti, ki bi jo industrija Unije lahko dosegla v običajnih konkurenčnih pogojih brez dampinškega uvoza. Osnovni dobiček je bil zato določen na 9,9 %. |
|
(993) |
Industrija Unije je trdila, da bi bila njena raven naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih nekoliko višja. Komisija je med preveritvenimi obiski preverila predložene informacije, vključno z notranjimi naložbenimi načrti, dokumenti o upravljanju in finančnimi evidencami. V preiskavi je bilo potrjeno, da so na nekatere izdatke, povezane z naložbami, raziskavami in razvojem ter inovacijami, vplivale škodljive razmere industrije Unije. Komisija je zato na podlagi preverjenih informacij ustrezno prilagodila ciljni dobiček. Nastala prilagoditev je znašala do 0,07 %, odvisno od vzorčenega proizvajalca. |
|
(994) |
Zato je ciljni dobiček, določen v tej preiskavi v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe, znašal do 9,97 %, odvisno od stanja posameznega vzorčenega proizvajalca. |
|
(995) |
Na tej podlagi je Komisija neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije izračunala tako, da je za stroške proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave uporabila zadevne stopnje ciljnega dobička. |
|
(996) |
Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa v skladu s členom 11(2). Komisija je na podlagi predloženih informacij, podprtih z orodji za poročanje in napovedmi družb, določila dodatne stroške, ki so glede na stanje vsakega vzorčenega proizvajalca znašali do 7,78 EUR/tono, v primerjavi s stroški zagotavljanja skladnosti s takimi konvencijami v obdobju preiskave. Ti dodatni stroški so bili prišteti neškodljivi ceni. |
|
(997) |
Komisija je nato določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav, za vsako vrsto posebej (cena z vsemi stroški), in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na prostem trgu Unije, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. Rezultati tega izračuna so prikazani v spodnji preglednici. |
|
(998) |
Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz. |
|
(999) |
Komisija je po pripombah k dokončnemu razkritju, opisanih v uvodnih izjavah 844 do 849, revidirala stopnje škode za Japonsko in Turčijo.
|
6.2 Pripombe k razkritju glede ciljnega dobička
|
(1000) |
Po razkritju sta družbi Nippon Steel Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba NSC) in China Steel Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba CSC) izpodbijali ciljni dobiček v višini 9,9 %, uporabljen za izračun neškodljive cene. Trdili sta, da sklicevanje na leto 2008 ne odraža konkurenčnih pogojev, ki so prevladovali med preiskavo, in zahtevali, naj se uporabi novejše leto, zlasti leto 2017. Namesto tega sta zahtevali, naj se uporabi nižji ciljni dobiček. V podporo svojim argumentom sta se sklicevali na spremembe na trgu jekla Unije, vključno z višjimi stroški energije in šibkejšim povpraševanjem, ter na novejšo prakso Komisije v drugih preiskavah o jeklu. Družba CSC je v pripombah na dodatno dokončno razkritje svojo trditev ponovila, čeprav zadeva ni bila predmet dodatnega dokončnega razkritja in je bilo družbi naročeno, naj predloži pripombe le glede vprašanj, zajetih v dodatnem dokončnem razkritju. |
|
(1001) |
Komisija je skrbno preučila pripombe v zvezi s ciljnim dobičkom v višini 9,9 %. |
|
(1002) |
Komisija je najprej opozorila, da mora ciljni dobiček odražati dobičkonosnost, ki bi jo industrija Unije, ki proizvaja zadevne izdelke, tj. hladno valjane ploščate izdelke iz jekla, lahko razumno dosegla v običajnih konkurenčnih pogojih brez dampinškega uvoza. Zato mora biti ciljni dobiček podprt z dokazi, ki se nanašajo na hladno valjane ploščate izdelke iz jekla. Ravni dobičkonosnosti, ugotovljene za druge izdelke iz jekla ali v drugih preiskavah, same po sebi ne morejo določiti ustreznega ciljnega dobička za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla. |
|
(1003) |
V zvezi s tem so bili v prvotni preiskavi o hladno valjanih ploščatih izdelkih iz jekla predloženi neposredno pomembni dokazi. Komisija je preverila podatke o dobičkonosnosti industrije hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji za obdobje 2005–2008, ki so pokazali ravni dobičkonosnosti med 9 % in 15 %. Na tej podlagi se je leto 2008 štelo za najnovejše leto, ki odraža običajne konkurenčne pogoje, ciljni dobiček v višini 9,9 % pa je bil določen na podlagi tehtane povprečne dobičkonosnosti, ki jo je industrija Unije dosegla v navedenem letu. |
|
(1004) |
Informacije, ki jih je predložila družba CSC v zvezi z letom 2017, niso zagotovile enakovrednih dokazov. Zlasti so se podatki iz Priloge 1 k njeni predložitvi nanašali na izbrane proizvajalce jekla v Uniji ali jeklarske segmente in niso posebej ugotavljali dobičkonosnosti hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Zato informacije niso bile primerljive s preverjenimi podatki o dobičkonosnosti, specifičnimi za izdelek, na katerih je temeljil ciljni dobiček v višini 9,9 %. |
|
(1005) |
Dokazi, specifični za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla, kažejo, da se je dobičkonosnost po uvedbi prvotnih ukrepov znatno povečala in dosegla 12 % leta 2017 (156) , 16,1 % leta 2018, nato pa padla na –2,8 % leta 2019 in –14,7 % leta 2020 (157). Ta razvoj potrjuje, da je industrija hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v Uniji v običajnih tržnih razmerah lahko dosegla dobičkonosnost nad 9,9 % in da je bila dobičkonosnost hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla podvržena znatnim nihanjem glede na tržne razmere. |
|
(1006) |
Komisija je nadalje menila, da ravni ciljnega dobička, na katere so se strani sklicevale v drugih preiskavah o jeklu, ne morejo spremeniti tega sklepa. Navedene preiskave so se nanašale na različne izdelke in različne dejanske okoliščine. Preverjeni podatki o dobičkonosnosti, specifični za izdelek, so ustreznejša podlaga kot podatki iz drugih postopkov, tudi kadar so ti novejši. Zlasti ciljnega dobička, določenega za vroče valjane ploščate izdelke iz jekla, ni mogoče šteti za referenčno vrednost, ki se uporablja za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla, zgolj zato, ker se lahko vroče valjani in hladno valjani ploščati izdelki iz jekla proizvajajo v integriranih obratih. Pomembni dokazi za to oceno so še naprej dokazi v zvezi z dobičkonosnostjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. |
|
(1007) |
Komisija je zato menila, da informacije, predložene po razkritju, niso dokazale, da je bil ciljni dobiček v višini 9,9 % nerazumen ali nezadostno utemeljen. Komisija je zato potrdila ciljni dobiček, določen v uvodni izjavi 992. |
|
(1008) |
Družba NSC je izpodbijala tudi vključitev predvidenih okoljskih stroškov, povezanih z ETS, v neškodljivo ceno. Trdila je, da bi lahko po začetku veljavnosti mehanizma CBAM in drugih nedavnih spremembah okoljskega okvira EU vključitev takih stroškov povzročila dvojno štetje. Družba NSC je zato zahtevala, da se stroški odstranijo ali da se znesek spremeni tako, da bi odražal najnovejši razvoj v EU ETS. |
|
(1009) |
Komisija je menila, da uvedba mehanizma CBAM sama po sebi ni povzročila, da bi bili prihodnji stroški, ki izhajajo iz veljavnih okoljskih zahtev, nepomembni za namene člena 7(2d) osnovne uredbe. EU ETS in CBAM se uporabljata za različne gospodarske subjekte in imata dopolnilni funkciji: EU ETS se uporablja za emisije iz naprav Unije, CBAM pa za vgrajene emisije zadevnih uvoženih izdelkov. CBAM zato ne zmanjšuje stroškov izpolnjevanja obveznosti, ki jih imajo proizvajalci Unije neposredno v okviru EU ETS, niti jih ne nadomešča; te stroške še naprej nosi industrija Unije ne glede na stroške ogljika, uvedene na uvoz v okviru mehanizma CBAM. Uvedba mehanizma CBAM zato sama po sebi ne dokazuje, da se prihodnji stroški, ki jih bo imela industrija Unije na podlagi veljavnega okoljskega okvira, ne bi smeli več upoštevati. |
|
(1010) |
Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe ocenila prihodnje stroške, ki naj bi jih industrija Unije imela v obdobju uporabe ukrepov. Kot je pojasnjeno zgoraj, so dodatni stroški, ki jih je ugotovila Komisija, temeljili na informacijah, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, in so bili podprti z njihovimi orodji za poročanje in napovedmi. Družba NSC ni dokazala, da so bili konkretni stroški, ugotovljeni na tej podlagi, že upoštevani prek mehanizma CBAM ali da bi njihova vključitev povzročila dvojno štetje. |
|
(1011) |
Komisija je zato menila, da niti uvedba mehanizma CBAM niti druge spremembe, na katere se je sklicevala družba NSC, niso zagotovile podlage za odstranitev ali revizijo predvidenih okoljskih stroškov. Trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(1012) |
Poleg tega je družba NSC trdila, da bi moral znesek, vključen za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije, zajemati samo naložbe, neposredno povezane s proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v fazi hladnega valjanja. Menila je, da bi bilo treba naložbe v predhodne faze proizvodne verige izključiti, da bi se preprečilo dvojno štetje z ločeno preiskavo v zvezi z vroče valjanimi izdelki. |
|
(1013) |
Kot je pojasnjeno zgoraj, je Komisija skrbno preučila in preverila informacije, ki jih je predložila industrija Unije, vključno z notranjimi naložbenimi načrti, dokumenti o upravljanju in finančnimi evidencami. Komisija je pri določanju prilagoditve poskrbela, da so bile vključene naložbe in izdatki, povezani z inovacijami, ki so pomembni za proizvodnjo zadevnega izdelka. |
|
(1014) |
Komisija je zato menila, da je prilagoditev temeljila na preverjenih informacijah in ustrezno odražala naložbe in izdatke, povezane z inovacijami, ki so pomembni za proizvodnjo hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Trditev je bila zato zavrnjena. |
6.3 Preučitev stopnje, ki bi bila ustrezna za odpravo škode, povzročene industriji Unije
|
(1015) |
Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v Indiji in Vietnamu obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo preučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga. |
|
(1016) |
Ker pa so stopnje, ki zadostujejo za odpravo škode, višje od stopenj dampinga, tega vidika ni bilo treba obravnavati. |
|
(1017) |
Komisija je na podlagi zgornje ocene sklenila, da je primerno določiti znesek dokončnih dajatev v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. |
6.4 Sklep o stopnji ukrepov
|
(1018) |
Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno v nadaljevanju:
|
7. INTERES UNIJE
|
(1019) |
Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. |
7.1 Interes industrije Unije
|
(1020) |
Industrija Unije ima sedež v več državah članicah (Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska) ter v zvezi z izdelkom v preiskavi neposredno zaposluje 8 598 EPDČ. |
|
(1021) |
Med preiskavo je sodelovalo 11 proizvajalcev. Nobeden od znanih proizvajalcev ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je bilo ugotovljeno v oddelku 4.5, se je položaj celotne industrije Unije poslabšal zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Znatna škoda je razvidna iz mikro- in makrokazalnikov ter zlasti v zvezi z dobičkonosnostjo, obsegom prodaje in tržnimi deleži industrije Unije. |
|
(1022) |
Pričakovati je mogoče, da bo uvedba protidampinških dajatev znova vzpostavila poštene tržne razmere na trgu Unije, končala nižanje cen in omogočila, da si bo industrija Unije opomogla. Tako bi se dobičkonosnost industrije Unije izboljšala in približala ravnem, ki se za to kapitalsko intenzivno panogo štejejo za potrebne. Industrija Unije je utrpela znatno škodo zaradi uvoza po dampinških cenah iz zadevnih držav. Opozoriti je treba, da so v obravnavanem obdobju številni kazalniki škode zabeležili negativno gibanje. Zlasti so bili hudo prizadeti tržni delež in obseg prodaje ter kazalniki, ki se nanašajo na finančno uspešnost vzorčenih proizvajalcev Unije, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb. Zato je pomembno ponovno vzpostaviti poštene cene, da se vsem proizvajalcem omogoči delovanje na trgu Unije pod enakimi konkurenčnimi pogoji. |
|
(1023) |
Zelo verjetno je, da se bo gospodarski položaj industrije Unije brez ukrepov še poslabšal. Slabi rezultati pri hladno valjanih ploščatih izdelkih iz jekla bi vplivali na dejavnosti proizvajalcev Unije nižje v verigi, zlasti na njihovo proizvodnjo za lastne potrebe. Proizvajalci Unije se zanašajo na poslovni model kombinacije prodaje na prostem trgu in proizvodnje za lastne potrebe. Poslabšanje razmer na prostem trgu bi prav tako lahko ogrozilo proizvodnjo za lastne potrebe, ki predstavlja večji obseg proizvodnje in podatke o zaposlenosti kot proizvodnja za prosti trg. |
|
(1024) |
Zato se sklene, da je uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije, saj bi omogočila okrevanje po učinkih ugotovljenega škodljivega dampinga in podprla dolgoročno trajnostnost proizvodnje Unije. |
7.2 Interes nepovezanih uvoznikov
|
(1025) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 96, noben nepovezani uvoznik ni v celoti izpolnil vprašalnika ali Komisiji predložil podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, v kakšnem obsegu bi bili uvozniki oškodovani zaradi uvedbe ukrepov. |
|
(1026) |
Zaradi nesodelovanja in pomanjkanja specifičnih podatkov je treba verjetne učinke uvedbe ukrepov na uvoznike oceniti na podlagi razpoložljivih dejstev. |
|
(1027) |
Upravičeno je mogoče domnevati, da bi se lahko uvozniki zaradi uvedbe protidampinških dajatev soočali z zvišanjem nekaterih stroškov. Vendar, kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku 7.4.1 v nadaljevanju, sta bila v preiskavi potrjena obstoj alternativnih virov dobave, vključno s proizvajalci Unije, in možnost nadaljnjega uvoza po poštenih cenah. Ti dejavniki blažijo morebitni vpliv ukrepov. Zato se pričakuje, da bo morebitni negativni vpliv omejen. |
|
(1028) |
Čeprav se bodo uvozniki kratkoročno morda soočili z manjšo izbiro možnosti dobave ali višjimi stroški, bodo ti učinki verjetno zmerni. Po drugi strani pa bi ohranitev sedanjega stanja na koncu ogrozila vzdržnost domače ponudbe in potencialno povzročila večjo odvisnost od dampinškega uvoza v prihodnosti. V celoti gledano koristi za industrijo Unije prevladajo nad omejenimi in neutemeljenimi morebitnimi slabostmi za uvoznike. |
7.3 Interes uporabnikov, potrošnikov ali dobaviteljev
|
(1029) |
V preiskavi ni sodeloval noben uporabnik, potrošnik ali dobavitelj, ki bi pravočasno, v celoti in v zahtevani obliki predložil izpolnjeni vprašalnik. Zato ni bil predložen noben dokaz, da bi imela uvedba ukrepov znaten škodljiv učinek na uporabnike ali industrije nižje v verigi. |
|
(1030) |
Po začetku preiskave je družba BSH predložila pripombe (glej uvodno izjavo 90), v katerih je trdila, da bi ukrepi zvišali vhodne stroške za industrije nižje v verigi ter negativno vplivali na konkurenčnost, zaposlenost in stabilnost dobavne verige. Vendar družba BSH v preiskavi ni nadalje sodelovala s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika niti ni utemeljila svojih trditev s preverljivimi podatki o deležu zadevnega izdelka v skupnih stroških proizvodnje, zmožnosti nabave izdelka pri drugih dobaviteljih ali zmožnosti prenosa morebitnega zvišanja stroškov na svoje stranke. Ker take utemeljitve ni bilo, trditve ni bilo mogoče preveriti in je bila zato zavrnjena. |
|
(1031) |
Zaradi nesodelovanja uporabnikov je Komisija verjetne učinke ukrepov ocenila na podlagi razpoložljivih informacij. Preiskava je pokazala, da hladno valjani ploščati izdelki iz jekla na splošno predstavljajo le omejen delež skupnih proizvodnih stroškov, ki jih imajo nadaljnji uporabniki, vključno z avtomobilsko industrijo, gradbeništvom, sektorjem gospodinjskih aparatov in industrijske proizvodnje. Zato bi vsako morebitno zvišanje cen zaradi uvedbe ukrepov verjetno imelo le omejen vpliv na splošno stroškovno strukturo nadaljnjih uporabnikov. |
|
(1032) |
Hkrati bi uvedba ukrepov prispevala k ponovni vzpostavitvi poštene konkurence na trgu Unije in ohranjanju preživetja sposobne industrije Unije, zmožne zagotavljati zanesljivo dobavo izdelkov iz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla industrijam nižje v verigi v Uniji, s čimer bi se zmanjšalo tveganje motenj v dobavi in pretirane odvisnosti od dampinškega uvoza. |
|
(1033) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ni prepričljivih razlogov, zaradi katerih bi bila uvedba protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom uporabnikov. |
|
(1034) |
Po razkritju so japonski proizvajalci in japonska vlada trdili, da bi bilo treba večjo pozornost nameniti vplivu ukrepov na nadaljnje uporabnike v Uniji. Navedli so, da se visoki stroški energije že prenašajo na uporabnike in da bi lahko dodatne protidampinške dajatve skupaj z obstoječimi trgovinskimi omejitvami dodatno zvišale cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla in omejile njihovo razpoložljivost. Zato so zahtevali, da se pri oceni ukrepov upoštevajo interesi nadaljnjih uporabnikov. |
|
(1035) |
Komisija je menila, da navedene trditve niso spremenile navedenih sklepov, v katerih je Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ocenila verjetne učinke ukrepov na nadaljnje uporabnike in ni našla dokazov, ki bi kazali, da bi uvedba ukrepov imela znaten škodljiv učinek na uporabnike ali industrije nižje v verigi. |
|
(1036) |
Zlasti, kot je pojasnjeno zgoraj, hladno valjani ploščati izdelki iz jekla na splošno predstavljajo le omejen delež skupnih stroškov proizvodnje nadaljnjih uporabnikov. Trditve v zvezi z morebitnim zvišanjem cen hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla zato niso dokazale, da bi uvedba ukrepov znatno vplivala na splošno strukturo stroškov ali konkurenčnost nadaljnjih uporabnikov. Strani prav tako niso predložile dokazov, ki bi potrjevali, da bi ukrepi povzročili znatne težave z oskrbo. |
|
(1037) |
Hkrati, kot je pojasnjeno zgoraj, bi uvedba ukrepov prispevala k ponovni vzpostavitvi poštene konkurence na trgu Unije in ohranjanju preživetja sposobne industrije Unije, zmožne zagotavljati zanesljivo dobavo izdelkov iz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla industrijam nižje v verigi. Zato je bilo treba morebitne učinke na nadaljnje uporabnike obravnavati v okviru tako morebitnih stroškov ukrepov kot koristi ohranjanja zanesljive oskrbe v Uniji. |
|
(1038) |
Komisija je zato sklenila, da ni prepričljivih razlogov, zaradi katerih bi bila uvedba protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Trditve so bile zato zavrnjene. |
7.4 Drugi dejavniki
7.4.1 Razpoložljivost dobave
|
(1039) |
Nekatere zainteresirane strani so trdile, da industrija Unije zaradi strukturnih omejitev ne more oskrbovati trga Unije s potrebnimi količinami in kakovostjo hladno valjanega jekla. Po mnenju teh strani bi uvedba dodatnih trgovinskih ukrepov dodatno zaostrila pogoje dobave, poslabšala obstoječe pomanjkanje in povzročila višje cene v Uniji. |
|
(1040) |
Komisija je ugotovila, da sta bila v preiskavi potrjena obstoj alternativnih virov dobave, vključno s proizvajalci Unije, in možnost nadaljnjega uvoza po poštenih cenah. Natančneje, kot je opisano v preglednici 31, industrija Unije deluje z 72 % svoje proizvodne zmogljivosti, kar pomeni, da je na voljo zmogljivost v višini približno 12 milijonov ton, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za zadovoljitev dodatnega povpraševanja. Skupni uvoz iz zadevnih držav predstavlja znatno manjši obseg od te razpoložljive zmogljivosti. Poleg tega je bila v preiskavi ugotovljena tudi možnost dodatnega uvoza iz drugih držav porekla, ki bi lahko prispeval k zagotavljanju zadostne oskrbe trga Unije. Trditev je bila zato zavrnjena. |
7.4.2 Drugi ukrepi za jeklo
|
(1041) |
Nekatere zainteresirane strani so trdile, da bi lahko hkratna uporaba protidampinških ukrepov in novega ukrepa za jeklo, ki velja od 1. julija 2026, neupravičeno omejila dostop do trga Unije. Trdile so, da bi lahko skupni učinek teh ukrepov povzročil nesorazmerne omejitve dobave jekla in vzbudil pomisleke glede skladnosti s širšimi cilji zunanjetrgovinske politike Unije. |
|
(1042) |
Komisija je ugotovila, da so protidampinški ukrepi in morebitni prihodnji horizontalni ukrepi trgovinske politike v zvezi z jeklom služili različnim pravnim namenom in zasledovali različne cilje; prvi obravnava nepoštene trgovinske prakse, ki povzročajo škodo domači industriji, drugi pa obravnava negativne učinke svetovne presežne zmogljivosti na trgu jekla v Uniji, povezane s trgovino. Ta instrumenta temeljita na različnih pravnih podlagah in zahtevata različne dokazne standarde. Zato nista bila medsebojno zamenljiva, obstoj ali morebitno prihodnje sprejetje enega pa ne more nadomestiti drugega. |
|
(1043) |
Komisija je ugotovila, da ukrep, ki temelji na kvotah, ali podobna omejitev obsega ne bi obravnavala elementa cenovne škode, ugotovljenega v preiskavi. Kot je prikazano v oddelkih 4 in 5, so bili v preiskavi ugotovljeni nelojalno nižanje prodajnih cen, nelojalno nižanje ciljnih cen in padec cen zaradi dampinškega uvoza. Ti učinki so se pojavili ne glede na obseg uvoza. Nasprotno pa protidampinške dajatve izravnavajo komponento škode zaradi nepoštenega oblikovanja cen, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(1044) |
Komisija je nadalje ugotovila, da je uvedba dajatev v celoti skladna s širšimi cilji Unije na področju jeklarske in trgovinske politike. Nasprotno pa bi omogočanje nadaljevanja škodljivega dampinga brez ukrepanja spodkopala utemeljitev trgovinske politike Unije. |
|
(1045) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ni prepričljivih razlogov, zaradi katerih bi bila uvedba protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Trditve zainteresiranih strani so bile zato zavrnjene. |
|
(1046) |
Japonska vlada je po razkritju trdila, da bi bilo treba pri ocenjevanju razvoja uvoza iz Japonske upoštevati zaostritev zaščitnih ukrepov aprila 2025. Sklicevala se je na zmanjšanje uvoza iz Japonske po zaostritvi in menila, da ta razvoj ni bil skladen z ugotovitvijo, da je povečanje uvoza iz Japonske prispevalo k škodi. |
|
(1047) |
Komisija je menila, da trditve japonske vlade niso spremenile sklepov iz uvodnih izjav 833 do 838. V tem primeru so ugotovitve o škodi in vzročni zvezi temeljile na preverjenih podatkih za obravnavano obdobje. Ti podatki kažejo, da se je uvoz iz Japonske povečal s 126 021 ton leta 2022 na 250 001 tono v obdobju preiskave, kar ustreza povečanju za 98 %. Tudi njegov tržni delež se je povečal z 2 % na 3 %. |
|
(1048) |
Povečanje uvoza iz Japonske v obravnavanem obdobju in povečanje njegovega tržnega deleža nista v skladu s trditvijo, da uvoz iz Japonske ni povečal svoje prisotnosti na trgu Unije. Komisija je zato menila, da je razvoj uvoza iz Japonske v obravnavanem obdobju podpiral ugotovitev, da je ta uvoz prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, in ji ni nasprotoval. Trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(1049) |
Poleg tega so japonski proizvajalci in družba CSC trdili, da novi ukrep za jeklo, ki se uporablja od 1. julija 2026, industriji Unije že zagotavlja znatno zaščito. Navedli so, da bi morala Komisija pri ocenjevanju nujnosti in ravni protidampinških dajatev upoštevati medsebojno delovanje med navedenim ukrepom in protidampinškimi ukrepi. Družba CSC je nadalje trdila, da bi ohranitev ciljnega dobička v višini 9,9 % poleg zaščite, ki jo zagotavlja novi ukrep, lahko povzročila čezmerno zaščito. Družba CSC je v pripombah na dodatno dokončno razkritje svojo trditev ponovila, čeprav zadeva ni bila predmet dodatnega dokončnega razkritja in je bilo družbi naročeno, naj predloži pripombe le glede vprašanj, zajetih v dodatnem dokončnem razkritju. |
|
(1050) |
Navedene trditve niso spremenile sklepov iz uvodne izjave 1045. Obstoj novega ukrepa za jeklo, ki se uporablja od 1. julija 2026, sam po sebi ne vpliva na oceno škodljivih učinkov dampinškega uvoza ali na raven protidampinških ukrepov, potrebnih za odpravo take škode. Instrumenta služita različnim pravnim namenom in imata različne cilje politike. Protidampinške dajatve obravnavajo nepoštene prakse oblikovanja cen, ki povzročajo škodo industriji Unije, medtem ko je ukrep za jeklo odziv na negativne učinke svetovne presežne zmogljivosti na trgu Unije. Ta instrumenta temeljita na različnih pravnih podlagah in različnih dokaznih standardih ter se zato ne moreta šteti za zamenljiva. |
|
(1051) |
Komisija je tudi menila, da je bil ciljni dobiček v višini 9,9 % določen na podlagi dokazov, specifičnih za hladno valjane ploščate izdelke iz jekla, opisanih zgoraj, in odraža raven dobičkonosnosti, ki bi jo industrija Unije lahko razumno dosegla v običajnih konkurenčnih pogojih. Zato ne gre za raven zaščite, ki bi izhajala iz novega ukrepa za jeklo ali bi jo ta določal. Zgolj soobstoj obeh ukrepov ne dokazuje, da bi ciljni dobiček ali iz tega izhajajoči protidampinški ukrepi zagotavljali čezmerno zaščito. |
|
(1052) |
Komisija je zato menila, da trditve v zvezi z medsebojnim delovanjem med novim ukrepom za jeklo in protidampinškimi ukrepi ne dajejo podlage za spremembo ciljnega dobička ali ravni protidampinških ukrepov. Trditve so bile zato zavrnjene. |
|
(1053) |
Japonska vlada je v pripombah na dodatno dokončno razkritje ponovila, da sta zaostritev zaščitnih ukrepov aprila 2025 in poznejši upad uvoza iz Japonske omajala ugotovitev, da je uvoz iz Japonske prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Trdila je tudi, da bi lahko povečanje uvoza iz zadevnih držav odražalo preusmeritev nabave iz drugih tretjih držav, ne pa povečanega pritiska uvoza. Nazadnje je Japonska trdila, da bi uredba o presežnih zmogljivostih v jeklarstvu, s katero se zmanjšuje uvozna kvota in uvaja 50-odstotna dajatev za količine zunaj kvote, dodatno zmanjšala uvoz in zato vzbudila dvom o potrebi po dodatnih protidampinških ukrepih. |
|
(1054) |
Navedene zadeve niso bile predmet dodatnega dokončnega razkritja. V vsakem primeru je presoja Komisije teh argumentov že navedena v uvodnih izjavah 1046 do 1048 oziroma 1050 do 1052. Komisija je v teh uvodnih izjavah pojasnila, zakaj navedeni argumenti niso omajali njene ocene škode in vzročne zveze ali njenih ugotovitev o ciljnem dobičku in potrebi po protidampinških ukrepih. Komisija je zato potrdila svoje ugotovitve in zavrnila trditve. |
7.5 Sklep o interesu Unije
|
(1055) |
Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da ni prepričljivih razlogov, zaradi katerih uvedba dokončnih ukrepov za uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz zadevne države ne bi bila v interesu Unije. |
8. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI
|
(1056) |
Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije. |
|
(1057) |
Na podlagi navedenega bi morali biti stopnji dokončne protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:
|
|
(1058) |
Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo zato izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, se te stopnje ne morejo uporabiti, pač pa bi morala zanj veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevnih držav“. |
|
(1059) |
Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (158). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena. |
|
(1060) |
Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabijo samo ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevnih držav“. |
|
(1061) |
Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo. |
|
(1062) |
Če bi se obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov, bi se takšno povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba vzorca trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države. |
|
(1063) |
Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za ves drug uvoz s poreklom iz zadevnih držav uporabljati ne samo za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo. |
|
(1064) |
Za zadevne države, v katerih je stopnja dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, nižja od stopnje dajatve, ki se uporablja za ves drug uvoz s poreklom iz te države, bi morali imeti proizvajalci izvozniki, ki v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, možnost zahtevati (159) od Komisije, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju preiskave zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki je to počel, in (iii) je po tem obdobju izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo. |
9. RETROAKTIVNO POBIRANJE DAJATEV
|
(1065) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz izdelka v preiskavi uvedla registracijo. |
|
(1066) |
Združenje Eurofer je trdilo, da bi morala retroaktivna uporaba dokončnih protidampinških dajatev ostati pravno razpoložljiva, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 10(4) osnovne uredbe in je bil uvoz registriran v skladu s členom 14(5), tudi če ni začasnih ukrepov. V podporo svoji trditvi je združenje Eurofer navedlo, da člen 10(4) izrecno ne zahteva predhodne uvedbe začasnih ukrepov, in se sklicevalo na sodno prakso v zvezi s ciljem preprečevanja kopičenja zalog in ohranjanja učinkovitosti dokončnih ukrepov. |
|
(1067) |
Vendar je Komisija menila, da člena 10(4) osnovne uredbe ni mogoče razlagati ločeno, temveč ga je treba razlagati v povezavi s členom 10 kot celoto, ki ureja razmerje med začasnimi in dokončnimi dajatvami. V zvezi s tem retroaktivna uporaba iz člena 10(4) pomeni izjemno razširitev sistema začasnih ukrepov, ki omogoča pobiranje dokončnih dajatev za registrirani uvoz, izveden pred uvedbo začasnih dajatev. Zato je Komisija menila, da je mehanizem retroaktivne uporabe iz člena 10(4) neločljivo povezan s predhodno uvedbo začasnih ukrepov. Komisija je zato sklenila, da pogoji za retroaktivno uporabo dokončnih protidampinških dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe niso bili izpolnjeni, ker v tej preiskavi niso bili uvedeni začasni ukrepi. |
|
(1068) |
Po razkritju je združenje Eurofer navedlo, da se ne strinja z ugotovitvijo Komisije, da je uvedba začasnih ukrepov predpogoj za retroaktivno pobiranje dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. Združenje Eurofer je trdilo, da člen 10(4) določa ločen mehanizem za retroaktivno pobiranje dajatev po registraciji in da uporaba navedene določbe ni pogojena s predhodno uvedbo začasnih ukrepov. Združenje Eurofer je trdilo, da sta registracija in retroaktivno pobiranje ločena mehanizma ter da se ne bi smela šteti za del enega samega mehanizma, povezanega z začasnimi ukrepi. Združenje Eurofer je zato zahtevalo, naj Komisija ponovno preuči svojo razlago člena 10(4) osnovne uredbe. |
|
(1069) |
Komisija je ugotovila, da sta registracija in retroaktivno pobiranje različna koraka, vendar je prišla do drugačnega sklepa. Registracija ohranja možnost retroaktivnega pobiranja, če so izpolnjeni pravni pogoji. Sama po sebi ne daje pravice do retroaktivnega pobiranja dajatev; ta pravica je še vedno pogojena z zahtevami iz člena 10(4), ki retroaktivno pobiranje omejuje na izdelke, sproščene v porabo največ 90 dni pred datumom začetka uporabe začasnih ukrepov. Ker so začasni ukrepi izrecna referenčna točka za izračun navedenega obdobja, se retroaktivno pobiranje v skladu s členom 10(4) ne more uporabiti, kadar začasni ukrepi niso bili uvedeni. Poleg tega je ta razlaga tudi skladna z nedavno prakso Komisije (160). |
|
(1070) |
Komisija je zato vztrajala pri stališču, da pogoji za retroaktivno uporabo dokončnih protidampinških dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe niso bili izpolnjeni. Trditev je bila zato zavrnjena. |
10. KONČNE DOLOČBE
|
(1071) |
V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (161) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca. |
|
(1072) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Dokončna protidampinška dajatev se uvede na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz železa ali nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, razen nerjavnega jekla, vseh širin, hladno valjanih (hladno deformiranih), neplatiranih, neprevlečenih in neprekritih ter brez nadaljnje obdelave kot hladno valjanih (hladno deformiranih), razen:
|
— |
ploščato valjanih izdelkov iz železa ali nelegiranega jekla, vseh širin, hladno valjanih (hladno deformiranih), neplatiranih, neprevlečenih in neprekritih, brez nadaljnje obdelave, v kolobarjih ali ne, vseh debelin, elektropločevine, |
|
— |
ploščato valjanih izdelkov iz železa ali nelegiranega jekla, vseh širin, hladno valjanih (hladno deformiranih), neplatiranih, neprevlečenih in neprekritih, v kolobarjih, debeline manj kot 0,35 mm, žarjenih (znanih kot „črna pločevina“), |
|
— |
ploščato valjanih izdelkov iz drugega legiranega jekla, vseh širin, iz silicijevega jekla za elektropločevine in |
|
— |
ploščato valjanih izdelkov iz legiranega jekla, hladno valjanih (hladno deformiranih), brez nadaljnje obdelave, iz hitroreznega jekla, |
ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7209 15 00 , 7209 16 90 , 7209 17 90 , 7209 18 91 , ex 7209 18 99 , ex 7209 25 00 , 7209 26 90 , 7209 27 90 , 7209 28 90 , 7211 23 30 , ex 7211 23 80 , ex 7211 29 00 , 7225 50 80 , 7226 92 00 (oznake TARIC 7209 15 00 90, 7209 18 99 90, 7209 25 00 90, 7211 23 80 19, 7211 23 80 95, 7211 23 80 99, 7211 29 00 19, 7211 29 00 99), s poreklom iz Indije, Japonske, Tajvana, Turčije in Vietnama.
2. Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:
|
Država |
Družba |
Dokončna protidampinška dajatev (v %) |
Dodatna oznaka TARIC |
||||
|
Indija |
|
9,5 |
88GB |
||||
|
Druge sodelujoče družbe iz Priloge |
9,5 |
Glej Prilogo |
|||||
|
Ves drug uvoz s poreklom iz Indije |
9,5 |
8 999 |
|||||
|
Japonska |
|
27,9 |
88GD |
||||
|
Druge sodelujoče družbe iz Priloge |
27,9 |
Glej Prilogo |
|||||
|
Ves drug uvoz s poreklom iz Japonske |
27,9 |
8 999 |
|||||
|
Tajvan |
|
20,7 |
88GG |
||||
|
Druge sodelujoče družbe iz Priloge |
20,7 |
Glej Prilogo |
|||||
|
Ves drug uvoz s poreklom iz Tajvana |
27,0 |
8 999 |
|||||
|
Turčija |
Borçelik Çelik Sanayi Ticaret A.Ş. |
7,8 |
88GI |
||||
|
Tatmetal Çelik Sanayi ve Ticaret A. Ş. |
3,0 |
88GJ |
|||||
|
Druge sodelujoče družbe iz Priloge |
4,9 |
Glej Prilogo |
|||||
|
Ves drug uvoz s poreklom iz Turčije |
7,8 |
8 999 |
|||||
|
Vietnam |
POSCO VIETNAM CO., LTD |
16,0 |
88GO |
||||
|
Druge sodelujoče družbe iz Priloge |
16,0 |
Glej Prilogo |
|||||
|
Ves drug uvoz s poreklom iz Vietnama |
16,0 |
8 999 |
3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina v tonah) hladno valjanega ploščatega jekla, prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevni državi). Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Dokler tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za ves drug uvoz s poreklom iz ustrezne zadevne države, tj. Indije, Japonske, Tajvana, Turčije ali Vietnama.
4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
Člen 1(2) se lahko spremeni, da se dodajo novi proizvajalci izvozniki iz Tajvana in Turčije ter se zanje uvede ustrezna tehtana povprečna stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec. Novi proizvajalec izvoznik predloži dokaze, da:
|
(a) |
v obdobju preiskave (od 1. julija 2024 do 30. junija 2025) ni izvažal blaga, opisanega v členu 1(1); |
|
(b) |
ni povezan z izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, in ki bi lahko sodeloval v prvotni preiskavi, ter |
|
(c) |
je zadevni izdelek dejansko izvažal ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja preiskave izvozil znatno količino v Unijo. |
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 13. novembra 2026
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1036/oj.
(2) Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Indije, Japonske, Tajvana, Turčije in Vietnama (UL C, C/2025/5025, 18.9.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/5025/oj).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/2432 z dne 3. decembra 2025 o obvezni registraciji uvoza nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Indije, Japonske, Tajvana, Turčije in Vietnama, da se omogoči določitev protidampinških dajatev za uvoz, za katerega velja obvezna registracija (UL L, 2025/2432, 4.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/2432/oj).
(4) Poročilo odbora, Avstralija – Protidampinški ukrepi za kopirni papir A4, WT/DS529/R in Dodatek 1, sprejeto 28. januarja 2020, DSR 2020:I, str. 261, točka 7.21.
(5) Poročilo odbora, Evropska unija – Metodologije prilagajanja stroškov in nekateri protidampinški ukrepi za uvoz iz Rusije (druga pritožba), WT/DS494/R in Dodatek 1, poslan članicam STO 24. julija 2020, pritožba vložena 28. avgusta 2020, točka 7.180.
(6) Glej odprto različico pritožbe, preglednica za točko (234) in točka (237).
(7) Glej odprto različico pritožbe, preglednica za točko (239).
(8) Glej odprto različico pritožbe, preglednica za točko (241).
(9) Glej odprto različico pritožbe, preglednica za točko (234) in točka (237).
(10) Glej odprto različico pritožbe, preglednica za točko (239).
(11) Glej odprto različico pritožbe, preglednica za točko (241).
(12) Glej priloge k odprti različici pritožbe „OPEN_Annex_CRF_Profit adjustment dumping_16.09.25“ in „OECD_GFSEC_Impacts of global excess capacity..._2024“.
(13) Poročilo odbora, Avstralija – Protidampinški ukrepi za papir, točka 7.36.
(14) Glej odprto različico pritožbe, preglednica za točko (234) in točka (237).
(15) Glej odprto različico pritožbe, preglednica za točko (239).
(16) Glej odprto različico pritožbe, preglednica za točko (241).
(17) Poročilo odbora, Avstralija – Protidampinški ukrepi za papir, točka 7.22.
(18) Glej odprto različico pritožbe, preglednica za točko (241).
(19) Glej odprto različico pritožbe, preglednica za točko (239).
(20) Glej odprto različico pritožbe, točki (398) in (399).
(21) CSWP3 2018 IN FD SOR z dne 31. januarja 2019.
(22) COR2 2019 IN FD SOR z dne 30. oktobra 2020.
(23) Glej oddelek 4.4.1 odprte različice pritožbe.
(24) Glej odprto različico pritožbe, točki (58) in (191).
(25) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/508 z dne 7. aprila 2020 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih plošč in kolobarjev iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indonezije, Ljudske republike Kitajske in Tajvana (UL L 110, 8.4.2020, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2020/508/oj).
(26) Poročilo odbora, EU – Metodologije prilagajanja stroškov II (Rusija), točka 7.40.
(27) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/1919 z dne 25. septembra 2025 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Egipta, Japonske in Vietnama, ter zaključku preiskave o uvozu teh izdelkov s poreklom iz Indije (UL L, 2025/1919, 26.9.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/1919/oj), uvodne izjave 132–137.
(28) Nazadnje uvedena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/2068 z dne 26. oktobra 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 277, 27.10.2022, str. 149, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/2068/oj).
(29) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 31, 1.2.2019, str. 27, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/159/oj).
(30) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obravnavanju negativnih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji, povezanih s trgovino, COM(2025) 726 final, 7.10.2025.
(31) Sodba z dne 13. februarja 1992, Goldstar Co. Ltd/Svet Evropskih skupnosti, C-105/90, ECLI:EU:C:1992:69, točke 35 do 38.
(32) Poročilo odbora, Avstralija – Protidampinški ukrepi in ukrepi izravnalnih dajatev za nekatere izdelke iz Kitajske, WT/DS603/R in Dodatek 1, sprejeto 26. aprila 2024, točki 7.115 in 7.116; poročilo odbora, Pakistan – Protidampinški ukrepi za biaksialno usmerjeno polipropilensko folijo iz Združenih arabskih emiratov, WT/DS538/R in Dodatek 1, poslan članicam STO 18. januarja 2021, pritožba vložena 22. februarja 2021, točki 7.147 in 7.148; poročilo pritožbenega organa, Evropske skupnosti – Protidampinške dajatve na uvoz bombažnega posteljnega perila iz Indije, WT/DS141/AB/R, sprejeto 12. marca 2001, DSR 2001:V, str. 2049, točka 81 in poročili pritožbenega organa, Kitajska – Ukrepi za uvedbo protidampinških dajatev na visokozmogljive brezšivne cevi iz nerjavnega jekla (HP-SSST) iz Japonske in Kitajska – Ukrepi za uvedbo protidampinških dajatev na visokozmogljive brezšivne cevi iz nerjavnega jekla (HP-SSST) iz Evropske unije, WT/DS454/AB/R in Dodatek 1 / WT/DS460/AB/R in Dodatek 1, sprejeti 28. oktobra 2015, DSR 2015:IX, str. 457, točke 5.25 do 5.27.
(33) Sodba z dne 3. maja 2001, Ajinomoto Co., Inc. in The NutraSweet Company/Svet Evropske unije in Komisija Evropskih skupnosti, združeni zadevi C-76/98 P in C-77/98 P, ECLI:EU:C:2001:234, točka 38.
(34) Sodba z dne 1. oktobra 2014, Svet Evropske unije/Alumina d.o.o., C-393/13 P, ECLI:EU:C:2014:2245, točka 30.
(35) Sklep z dne 13. junija 2024, Hansol Paper Co. Ltd/Evropska komisija, T-199/23, ECLI:EU:T:2024:388, točka 63.
(36) Združeni zadevi C-76/98 P in C-77/98 P, NutraSweet/Svet, točka 38.
(37) Uredba Sveta (ES) št. 1972/2002 z dne 5. novembra 2002 o spremembah Uredbe (ES) št. 384/96 o zaščiti proti dampinškem uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 305, 7.11.2002, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2002/1972/oj).
(38) Uredba (ES) št. 1972/2002, uvodna izjava 3).
(39) Poročilo odbora, Evropske skupnosti – Protidampinški ukrep za gojenega lososa iz Norveške, WT/DS337/R, sprejeto 15. januarja 2008, in Popravek 1, DSR 2008:I, str. 3, točka 7.298.
(40) Sodba z dne 2. julija 2025, PT Musim Mas/Komisija, T-176/23, ECLI:EU:T:2025:662, točka 116.
(41) Poročilo odbora, Evropska unija – Protidampinški ukrepi za določeno obutev iz Kitajske, WT/DS405/R, sprejeto 22. februarja 2012, DSR 2012:IX, str. 4585, točki 7.299 in 7.300.
(42) Poročilo odbora, Evropska unija – Protidampinški ukrepi za biodizel iz Indonezije, WT/DS480/R in Dodatek 1, sprejeto 28. februarja 2018, DSR 2018:II, str. 605, točka 7.51.
(43) Izvedbena uredba (EU) 2025/1919.
(44) Zadevi T-120/14, PT Ciliandra Perkasa/Svet, in T-121/14, PT Pelita Agung Agrindustri/Svet, sodbi Splošnega sodišča z dne 15. septembra 2016 („Biodizel“). Glej tudi zadeve T-112/14 do T-116/14 in T119/14, sodba Splošnega sodišča z dne 15. septembra 2016.
(45) https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2812.
(46) https://www.steelforum.org/.
(47) GFSEC, Izvoz jekla, ukrepi na podlagi trgovinskih sredstev in viri presežne zmogljivosti, maj 2024, str. 6, na voljo na: https://www.steelforum.org/content/dam/steel-forum/en/publications/gfsec-steel-exports-trade-remedy-actions-and-sources-of-excess-capacity_0525.pdf.
(48) Dokument OECD o trgovinski politiki, Merjenje izkrivljanj na mednarodnih trgih: Financiranje pod tržno ceno, maj 2021, št. 247, https://www.oecd.org/content/dam/oecd/en/publications/reports/2021/05/measuring-distortions-in-international-markets-below-market-finance_ef463ae3/a1a5aa8a-en.pdf.
(49) GFSEC, Vplivi svetovne presežne zmogljivosti na stanje jeklarskih industrij GFSEC, marec 2024, str. 5, na voljo na: https://www.steelforum.org/content/dam/steel-forum/en/publications/gfsec-impacts-of-global-excess-capacity_0325.pdf.
(50) Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, oddelek 14.6 Presežna zmogljivost, str. 408 in naslednje, na voljo na https://ec.europa.eu/transparency/documents-register/detail?ref=SWD(2024)91&lang=sl.
(51) Zlasti Izvedbena uredba (EU) 2022/2068 ter Izvedbena uredba (EU) 2020/508.
(52) Trade Policy Hub & LSE Consulting, Raziskave o izkrivljanju trga v jeklarskem sektorju, The London School of Economics and Political Science, 2024, na voljo na: https://www.lse.ac.uk/business/consulting/assets/documents/Research-into-Market-Distortions-in-the-Steel-Sector.pdf.
(53) Viri: WV Stahl, Plantfacts, MetalSpans, kot so jih predložile stranke.
(54) Nazadnje uvedeno z Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068.
(55) Viri: WV Stahl, Plantfacts, MetalSpans, kot so jih predložile stranke.
(56) Glej prejšnjo opombo.
(57) GFSEC, Steel exports, trade remedy actions and sources of excess capacity (Izvoz jekla, ukrepi na podlagi trgovinskih sredstev in viri presežne zmogljivosti), cit., str. 6.
(58) Credendo, Trajajoča kriza v gradbenem sektorju na Kitajskem znižuje svetovne cene jekla, 28. avgust 2024, na voljo na: https://credendo.com/en/knowledge-hub/steel-sector-global-steel-prices-under-pressure-amid-chinas-real-estate-downturn in CTECH, Padec železne zavese: porast kitajskega izvoza jekla v času domače krize, 3. september 2024, https://www.calcalistech.com/ctechnews/article/sxv9qbfq2.
(59) Vir: podatkovni zbirki Fastmarkets in Argus.
(60) GFSEC, Svetovna presežna zmogljivost in zaposlenost v jeklarstvu in dejavnostih nižje v verigi, marec 2025, str. 9, na voljo na: https://www.steelforum.org/content/dam/steel-forum/en/publications/GFSEC-Employment_and-excess-capacity_31_jan_2025-(002)_250305_1015.pdf.
(61) Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, oddelek 14.6 Presežna zmogljivost, str. 408 in naslednje, na voljo na https://ec.europa.eu/transparency/documents-register/detail?ref=SWD(2024)91&lang=en.
(62) Nazadnje uvedeno z Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068.
(63) Izvedbena uredba (EU) 2022/2068, uvodna izjava 78.
(64) Izvedbena uredba (EU) 2022/2068, uvodna izjava 62.
(65) The Economist, Kitajska presežna zmogljivost hromi svetovno jeklarsko industrijo, 17. september 2024, na voljo na: https://www.economist.com/business/2024/09/17/chinese-overcapacity-is-crushing-the-global-steel-industry.
(66) Fastmarkets, Izgube pri proizvodnji jekla na Kitajskem spodbujajo ponovno uravnoteženje na svetovni ravni, 23. junij 2025, na voljo na: https://www.fastmarkets.com/insights/chinas-steelmaking-losses-incentivize-global-rebalancing/ in GFSEC, Global excess capacity and employment in steel and downstream activities (Svetovna presežna zmogljivost in zaposlenost v jeklarstvu in dejavnostih nižje v verigi), cit., str. 16–17.
(67) GFSEC, Global excess capacity and employment in steel and downstream activities (Svetovna presežna zmogljivost in zaposlenost v jeklarstvu in dejavnostih nižje v verigi), cit., str. 3, 5, 8 in 13 ter GFSEC, Impacts of global excess capacity on the health of GFSEC steel industries (Vplivi svetovne presežne zmogljivosti na stanje jeklarskih industrij GFSEC), cit., str. 11–12.
(68) GFSEC, Impacts of global excess capacity on the health of GFSEC steel industries (Vplivi svetovne presežne zmogljivosti na stanje jeklarskih industrij GFSEC), cit., str. 18–20, zlasti slika 3.
(69) https://static.investindia.gov.in/National%20Steel%20Policy.pdf.
(70) https://www.pib.gov.in/newsite/PrintRelease.aspx?relid=161491®=3&lang=2.
(71) https://ibm.gov.in/writereaddata/files/17714807906996a6d62cf4fMCR_2016_amended_upto_January_2026.pdf.
(72) https://mines.gov.in/webportal/content/ibm.
(73) https://www.pib.gov.in/newsite/printrelease.aspx?relid=114589®=48&lang=2.
(74) Glej na primer sodbo z dne 22. septembra 2021, Severstal/Komisija, T-753/16, ECLI:EU:T:2021:612, točka 122.
(75) https://cci.gov.in/images/marketstudie/en/market-study-on-dynamics-of-competition-in-the-mining-sector-in-india-with-a-focus-on-iron-ore1704108440.pdf.
(76) https://cag.gov.in/uploads/download_audit_report/2022/table-of-content-066e1a12e51fa23.81224720.pdf.
(77) https://mines.gov.in/admin/download/69d601f1b7d3e1775632881.pdf.
(78) https://www.indiacode.nic.in/bitstream/123456789/19380/1/mmdr_act%2C1957.pdf.
(79) https://taxinformation.cbic.gov.in/view-pdf/1009553/ENG/Notifications?utm=.
(80) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/927 z dne 15. junija 2022 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (C/2022/3820. UL L 161, 16.6.2022, str. 28. ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/927/oj).
(81) Sporočilo indijskega ministrstva za železnice št. 2020/TT-III/32/4 z dne 15. januarja 2021.
(82) https://dgma.gov.in/download/1769691524_697b598415456_coastal-committee-report-final-jan2026.pdf.
(83) Poročilo odbora, Avstralija – Protidampinški ukrepi za papir, WT/DS529/R, točka 7.80.
(84) Poročilo odbora, Avstralija – Protidampinški ukrepi za papir, WT/DS529/R, točka 7.81.
(85) Poročilo odbora, Avstralija – Protidampinški ukrepi za papir, WT/DS529/R, točka 7.117.
(86) Izvedbena uredba (EU) 2025/1919, uvodna izjava 99.
(87) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2015/2447/oj).
(88) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2754 z dne 29. oktobra 2024 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz novih akumulatorskih električnih vozil, konstruiranih za prevoz oseb, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2024/2754, 29.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/2754/oj).
(89) Glej prejšnjo opombo.
(90) Izvedbena uredba (EU) 2025/1919, uvodna izjava 84 in opomba 11.
(91) Izvedbena uredba (EU) 2024/2754, uvodni izjavi 152 in 518.
(92) Sodba z dne 9. junija 2022, Baltic Master, C-599/20, ECLI:EU:C:2022:457, točka 36.
(93) Izvedbena uredba (EU) 2024/2754.
(94) Profil družbe MISI za leto 2025, str. 13–14, na voljo na: https://www.benichu.com/wp/images/2025/07/misi_2025_-_ebook_-.pdf.
(95) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/670 z dne 4. aprila 2025 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Egipta, Japonske in Vietnama (UL L, 2025/670, 7.4.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/670/oj).
(96) Poročilo odbora, Mehika – Dokončni protidampinški ukrepi za govedino in riž, pritožba v zvezi z rižem, WT/DS295/R, sprejeto 20. decembra 2005, kakor je bilo spremenjeno s poročilom pritožbenega organa WT/DS295/AB/R, DSR 2005:XXIII, str. 11 007, točka 7.238; Poročilo pritožbenega organa, Združene države – Protidampinški ukrepi za nekatere izdelke vroče valjanega jekla iz Japonske, WT/DS184/AB/R, sprejeto 23. avgusta 2001, DSR 2001:X, str. 4697, točka 99.
(97) Poročilo odbora, ZDA – Protidampinške in izravnalne dajatve (Koreja), WT/DS539/R, točka 7.36, navedeno v sodbi Sodišča z dne 3. septembra 2026, Evropska komisija/Sinopec Chongqing SVW Chemical Co. Ltd in drugi, C-319/24 P, ECLI:EU:C:2026:687, točke 73, 85 in 90. Glej tudi Poročilo pritožbenega organa, ZDA – Ogljikovo jeklo (Indija), WT/DS436/AB/R, točka 4.421.
(98) Sodba Sodišča z dne 3. septembra 2026, Evropska komisija/Sinopec Chongqing SVW Chemical Co. Ltd in drugi, C-319/24 P, ECLI:EU:C:2026:687, točke 88–95.
(101) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/319 z dne 12. februarja 2026 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz valina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2026/319, 13.2.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/319/oj), uvodne izjave 151 do 159.
(102) Izvedbena uredba (EU) 2015/2447.
(103) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/1139 z dne 6. junija 2025 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz vezanih plošč iz trdega lesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L, 2025/1139, 10.6.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/1139/oj), uvodni izjavi 236 in 237; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/316 z dne 12. februarja 2026 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz akrilonitril-butadien-stirenskih smol s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana (UL L, 2026/316, 13.2.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/316/oj), uvodna izjava 108; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/1904 z dne 7. avgusta 2026 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz tereftalne kisline s poreklom iz Republike Koreje in Združenih mehiških držav (UL L, 2026/1904, 10.8.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/1904/oj), uvodna izjava 68, in Izvedbena uredba (EU) 2025/1919, uvodna izjava 125. Poleg tega je družba Nippon Steel poročala, da je Komisija v protidampinški preiskavi v zvezi z izdelki iz litega železa iz Turčije in Indije (AD727) zahtevala PSU-stroške in dobiček nepovezanih trgovcev enega vzorčenega proizvajalca, da bi določila ceno nadaljnje prodaje na ravni meja EU (tj. vrednost CIF). Komisija pa je navedeno preiskavo zaključila brez uvedbe dajatev, zato njeni izračuni vrednosti CIF niso bili razkriti.
(104) Sodba z dne 12. maja 2022, Evropska komisija/Hansol Paper Co. Ltd, C-260/20 P, ECLI:EU:C:2022:370.
(105) Pravna podlaga za takšno prepoved uvoza je uredba o urejanju trgovine med tajvanskim območjem in celinskim območjem.
(106) Čeprav je prepoved uvoza določena na ravni 11-mestne oznake, je bilo primerjavo mogoče opraviti le na ravni 10-mestne oznake, saj so bili podatki o uvozu zabeleženi na ravni 10-mestne oznake. Podatki o uvozu, uporabljeni za primerjavo, so bili isti tajvanski carinski podatki, kot so bili uporabljeni za določitev količine uvoza.
(107) Končno poročilo o preiskavi škode za industrijo v zvezi s protidampinško preiskavo na zahtevo družb China Steel Corporation in Dragon Steel Corporation za uvedbo protidampinških dajatev in začasnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, opomba 54; citat je strojno preveden iz izvirne različice, https://traderemedy.trade.gov.tw/web/main/case/wfrmTradeCases.aspx?menu_id=1522&caseid=108&datatype=3&progkind=2.
(110) Uredba (EU) 2026/1384 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2026 o obravnavanju negativnih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji, povezanih s trgovino, in spremembi Uredbe (EU) 2020/2170 (UL L, 2026/1384, 24.6.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/1384/oj).
(111) Poročilo odbora, EU – Metodologije prilagajanja stroškov II (Rusija), točka 7.40.
(112) Protidampinški ukrepi na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz LRK so bili nazadnje podaljšani z Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068.
(113) Uvodne izjave 961 do 963.
(114) Uvodne izjave 961 do 963.
(115) Poročilo odbora, Avstralija – Protidampinški ukrepi za papir, točki 7.73 in 7.75.
(116) https://www.steelactionplan.eu/topics/an-eu-trade-policy-that-works-for-industrial-resilience in https://www.spglobal.com/energy/en/news-research/latest-news/metals/120924-eu-steel-sector-requests-emergency-summit-tariffs-amid-import-surge.
(117) Posrednik OECD De Carvalho, A., Pazos, R., in Thorbecke, W., Globalni forum o presežni jeklarski zmogljivosti (GFSEC): Vplivi svetovne presežne zmogljivosti na stanje jeklarskih industrij GFSEC, marec 2024, str. 18–19, okvir 3 in slika 3, https://www.steelforum.org/content/dam/steel-forum/en/publications/gfsec-impacts-of-global-excess-capacity_0325.pdf.
(118) Glej OECD, O podatkovni zbirki OECD MAGIC, julij 2026, na voljo na: https://www.oecd.org/en/data/dashboards/magic-database-industrial-subsidies.html.
(119) Obvestilo k dokumentaciji št. t25.009414 in spremna priloga.
(120) Izvedbena uredba (EU) 2019/159, uvodni izjavi 156 in 157.
(121) Izvedbena uredba (EU) 2026/316, uvodne izjave 92, 101 in 120.
(122) Komisija/Sinopec Chongqing SVW Chemical Co. Ltd in drugi, C-319/24 P, cit., točka 120.
(123) Zaradi zaupnosti so podatki razkriti v razponih.
(124) Zaradi zaupnosti je tržni delež razkrit v razponih.
(125) Uredba o izvozu (İhracat Yönetmeliği), Uradni list št. 26190, 6. junij 2006.
(126) Uradni list št. 18785, 15. junij 1985.
(127) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/823 z dne 20. maja 2021 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Turčije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 183, 25.5.2021, str. 5 ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2021/823/oj), uvodni izjavi 79 in 85.
(128) Uradni list z dne 15. februarja 2025, št. 32814.
(129) Uradni list z dne 25. decembra 2025, št. 33118.
(130) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1328 z dne 29. julija 2016 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije (UL L 210, 4.8.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2016/1328/oj).
(131) Izvedbena uredba (EU) 2025/1919, uvodna izjava 114.
(132) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2012 z dne 17. novembra 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije in Indonezije (UL L 410, 18.11.2021, str. 153, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2021/2012/oj), uvodna izjava 83. Poročilo odbora, Evropska unija – Izravnalne in protidampinške dajatve na hladno valjane ploščate izdelke iz nerjavnega jekla iz Indonezije, WT/DS616/R, točka 7.584.
(133) Sodba z dne 2. septembra 2026, Özkan Demir Çelik Sanayi AŞ/Evropska komisija, T-175/24, točke 41 do 43.
(134) Sodba Splošnega sodišča z dne 8. maja 2024. Zadeva Ereğli Demir ve Çelik Fabrikaları TAŞ in drugi/Evropska komisija, T-629/21. ECLI:EU:T:2024:303.
(135) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/209 z dne 10. januarja 2024 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz ploščatega jekla z robno izboklino s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Turčije (UL L, 2024/209, 11.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/209/oj), uvodna izjava 64.
(137) Na primer resolucija št. 103/2023/QH15, resolucija št. 192/2025/QH15, resolucija št. 1321/NQ-UBTVQH15, resolucija št. 162/2024/QH15 ali resolucija št. 189/2025/QH15.
(138) Zaradi zaupnosti so navedeni razponi.
(139) Carinski organ evidentira cene v USD in VND. Domače prodajne cene se evidentirajo v VND. Komisija je za pretvorbo cen v EUR uporabila uradni menjalni tečaj.
(140) Zaradi zaupnosti so navedeni razponi.
(142) Delež vroče valjanih kolobarjev, kupljenih od povezanih dobaviteljev, je znašal [80–100 %] skupnih količin, kupljenih v obdobju preiskave. Zaradi zaupnosti je bil naveden razpon.
(143) Izvedbena uredba (EU) 2026/316.
(144) Izvedbena uredba (EU) 2019/159.
(145) Glej prejšnjo opombo, uvodni izjavi 156 in 157.
(146) Izvedbena uredba (EU) 2026/316, uvodne izjave 88 do 103.
(147) Sodba Sodišča z dne 26. oktobra 2016, PT Musim Mas/Komisija, C-468/15 P, ECLI:EU:C:2016:803, točki 41 in 42 ter navedena sodna praksa.
(148) Sodba Sodišča z dne 26. oktobra 2016, PT Musim Mas/Komisija, C-468/15 P, ECLI:EU:C:2016:803, točka 88.
(149) OECD (2022), Smernice OECD za določanje transfernih cen za večnacionalna podjetja in davčne uprave, 2022, točka 2.37. Na voljo na: oecd.org/en/publications/oecd-transfer-pricing-guidelines-for-multinational-enterprises-and-tax-administrations-2022_0e655865-en.html (zadnjič ogledano 7. septembra 2026).
(150) Sodba Sodišča z dne 26. oktobra 2016, PT Musim Mas/Komisija, C-468/15 P, ECLI:EU:C:2016:803, točka 88.
(151) OECD (2022), Smernice OECD za določanje transfernih cen za večnacionalna podjetja in davčne uprave, 2022, točka 1.1. Na voljo na: oecd.org/en/publications/oecd-transfer-pricing-guidelines-for-multinational-enterprises-and-tax-administrations-2022_0e655865-en.html (zadnjič ogledano 7. septembra 2026).
(152) Sodišča Unije so ta pristop dosledno potrdila. Glej npr. sodbo Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2022, Methanol Holdings (Trinidad) Ltd/Evropska komisija, T-744/19, ECLI:EU:T:2022:558, točka 63. Sodba Sodišča z dne 8. junija 2023, PAO Severstal in Novolipetsk Steel PJSC (NLMK)/Evropska komisija, C-747/21 P in C-748/21 P, ECLI:EU:C:2023:459, točka 92.
(153) Evropska komisija/Hansol Paper Co. Ltd, C-260/20 P, cit., točka 102.
(154) Glej prejšnjo opombo, točka 103, poudarek dodan.
(155) Sodba z dne 27. novembra 1991, Gimelec/Komisija, C-315/90, EU:C:1991:447, točke 16–29; poročilo pritožbenega organa STO z dne 24. julija 2001, WT/DS184/AB/R, odstavki 181–215.
(156) Informacije izvirajo iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije.
(157) Glej uvodno izjavo 208 Izvedbene uredbe (EU) 2022/2068.
(158) E-naslov: TRADE-TDI-REQUESTS@ec.europa.eu, European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate G, Rue de la Loi/Wetstraat 170, 1040 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË. V zahtevku navedite številko te uredbe in številko zadeve (AD739).
(159) E-naslov: TRADE-TDI-REQUESTS@ec.europa.eu, European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate G, Rue de la Loi/Wetstraat 170, 1040 Bruxelles/Brussel, BELGIQUE/BELGIË. V zahtevku navedite številko te uredbe in številko zadeve (AD739).
(160) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/191 z dne 16. februarja 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 36, 17.2.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/191/oj).
(161) Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).
PRILOGA
Drugi nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki
|
Država |
Ime |
Dodatna oznaka TARIC |
||||
|
Indija |
Tata Steel Limited |
88GC |
||||
|
Japonska |
JFE Steel Corporation |
88GE |
||||
|
Proterial, Ltd. |
88GF |
|||||
|
Tajvan |
Synn Industrial Co., Ltd. |
88GH |
||||
|
Turčija |
Erdemir Group
|
88GK |
||||
|
Atakaş Çelik Sanayi ve Ticaret Anonim Şirketi |
88GL |
|||||
|
Yıldız Entegre Ağaç Sanayi ve Ticaret A.Ş. |
88GM |
|||||
|
Gazi Metal Mamülleri Sanayi ve Ticaret A.Ş |
88GN |
|||||
|
Vietnam |
Công Ty Cổ Phần China Steel & Nippon Steel Việt Nam |
88GP |
||||
|
Công ty Cổ phần Tập đoàn Hoa Sen |
88GQ |
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/2547/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)