<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑158/14</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62014CC0158</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:734">EU:C:2016:734</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>27</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>27</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI E. SHARPSTON – ZADEVA C‑158/14</P><P>A IN DRUGI</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Eleanor Sharpston,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20160929">29. septembra 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑158/14</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">A,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">B,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">C</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">in</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">D</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Minister van Buitenlandse Zaken(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</HT></P><P>ki ga je vložilo Raad van State (državni svet) (Nizozemska))</P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Člen 267 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Četrti odstavek člena 263 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Dopustnost tožbe za razglasitev ničnosti in preizkus veljavnosti akta Unije v okviru postopka predhodnega odločanja</KEYWORD><KEYWORD>Izvedbena uredba (EU) št. 610/2010</KEYWORD><KEYWORD>Skupno stališče 2001/931/SZVP</KEYWORD><KEYWORD>Uredba Sveta (ES) št. 2580/2001</KEYWORD><KEYWORD>Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ</KEYWORD><KEYWORD>Opredelitev terorističnih dejanj</KEYWORD><KEYWORD>Vprašanje, ali dejanja nedržavnih oboroženih sil v okviru nemednarodnih oboroženih spopadov pomenijo teroristična dejanja</KEYWORD><KEYWORD>Protiteroristične konvencije</KEYWORD><KEYWORD>Mednarodno humanitarno pravo</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ugotovljeno je bilo, da so A, B, C in D zbirali finančna sredstva za organizacijo Liberation Tigers of Tamil Eelam (Osvobodilni tigri tamilskega Eelama, v nadaljevanju: LTTE) in ji jih nakazovali, pri čemer je to skupina, ki je proti šrilanški vladi vodila državljansko vojno za ustanovitev neodvisne tamilske države na severu in vzhodu Šrilanke, Evropska unija pa jo šteje za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>teroristično<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> približno 10 let.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Nizozemski organi so A, B, C in D označili kot osebe, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi za boj proti terorizmu, in sicer na podlagi nizozemske zakonodaje, s katero se izvaja resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov (v nadaljevanju: VSZN). Zato so sredstva zadevnih oseb zamrznjena, poleg tega pa sta prepovedani opravljanje finančnih storitev zanje ali v njihovo korist ter dajanje na voljo sredstev tem osebam. Nizozemski organi so pri sprejemanju zadevnih ukrepov organizacijo LTTE obravnavali kot teroristično organizacijo. V navedeni ugotovitvi se je upoštevala izvedbena uredba Sveta Evropske unije, s katero je bila organizacija LTTE ohranjena na seznamu skupin, ki so vpletene v teroristična dejanja in za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi. A, B, C in D v pritožbenem postopku pred nizozemskimi sodišči trdijo, da je navedena uredba neveljavna, ker dejanja organizacije LTTE niso bila teroristična. Trdijo nasprotno, namreč da je bila organizacija LTTE nedržavna oborožena sila, udeležena v nemednarodnem oboroženem spopadu na Šrilanki, in da je zato njena dejanja urejalo le mednarodno humanitarno pravo, ne pa pravila Unije in mednarodna pravila o boju proti terorizmu. Iz tega sledi, da je Evropska unija zmotno štela, da so napadi in ugrabitve, ki jih je organizacija LTTE izvedla med letoma 2005 in 2009, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, zaradi katerih je utemeljena uvrstitev zadevne organizacije na evropski seznam subjektov, vpletenih v teroristična dejanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Raad van State (državni svet) je vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, s katerim v bistvu sprašuje o opredelitvi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, ki je bila uporabljena ob sprejetju izvedbene uredbe Sveta, in o tem, ali bi morebitne nedoslednosti med navedeno opredelitvijo v pravu Unije in mednarodnem pravu (zlasti v pravilih mednarodnega prava o boju proti terorizmu in v mednarodnem humanitarnem pravu) lahko vplivale na veljavnost zadevne izvedbene uredbe. Poleg tega sprašuje, ali se lahko A, B, C in D na neveljavnost navedene izvedbene uredbe sklicujejo v postopku v glavni stvari, glede na to, da imajo posamezniki od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe neposrednejši dostop do sodišč EU.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Mednarodno pravo</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Mednarodno humanitarno pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Mednarodno humanitarno pravo ureja vodenje sovražnosti med mednarodnimi in nemednarodnimi oboroženimi spopadi. Njegov namen je med drugim zagotoviti zaščito civilnega prebivalstva na konfliktnem območju z omejevanjem učinkov vojne za posameznike in dobrine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140130">30. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Diakité</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑285/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:39">EU:C:2014:39</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Pomemben del mednarodnega humanitarnega prava je na voljo v štirih Ženevskih konvencijah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Ženevska konvencija o izboljšanju usode ranjenih in bolnih pripadnikov oboroženih sil na bojišču z dne <DATE ISO="19490812">12. avgusta 1949</DATE>, <HT TYPE="ITALIC">Zbirka pogodb Združenih narodov</HT> (v nadaljevanju: U. N. T. S.), zvezek 75, str. 31 (v nadaljevanju: Prva ženevska konvencija); Ženevska konvencija o izboljšanju usode ranjenih in bolnih pripadnikov oboroženih sil na morju z dne <DATE ISO="19490812">12. avgusta 1949</DATE>, U. N. T. S., zvezek 75, str. 85 (v nadaljevanju: Druga ženevska konvencija); Ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki z dne <DATE ISO="19490812">12. avgusta 1949</DATE>, U. N. T. S., zvezek 75, str. 135 (v nadaljevanju: Tretja ženevska konvencija), in Ženevska konvencija o zaščiti civilnih oseb v času vojne z dne <DATE ISO="19490812">12. avgusta 1949</DATE>, U. N. T. S., zvezek 75, str. 287 (v nadaljevanju: Četrta ženevska konvencija).</P></NOTE> in njihovih treh dopolnilnih protokolih<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Dopolnilni protokol k Ženevskim konvencijam z dne <DATE ISO="19490812">12. avgusta 1949</DATE> o zaščiti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov (Protokol I) z dne <DATE ISO="19770608">8. junija 1977</DATE>, U. N. T. S., zvezek 1125, str. 3 (v nadaljevanju: Protokol I); Dopolnilni protokol k Ženevskim konvencijam z dne <DATE ISO="19490812">12. avgusta 1949</DATE> o zaščiti žrtev oboroženih spopadov, ki nimajo mednarodnega značaja (Protokol II) z dne <DATE ISO="19770608">8. junija 1977</DATE>, U. N. T. S., zvezek 1125, str. 609 (v nadaljevanju: Protokol II), in Dopolnilni protokol k Ženevskim konvencijam z dne <DATE ISO="19490812">12. avgusta 1949</DATE> o sprejetju dodatnega razpoznavnega znaka (Protokol III) z dne <DATE ISO="20051208">8. decembra 2005</DATE>, U. N. T. S., zvezek 2404, str. 261.</P></NOTE>. Eno od temeljnih načel, določenih v teh konvencijah in dopolnilnih protokolih, je razlikovanje med civilnim prebivalstvom in vojaškimi borci ter civilnimi objekti in vojaškimi cilji. V njih so določene osnovne pravice vojnih ujetnikov (civilistov in vojaškega osebja), zaščita ranjenih in bolnih ter zaščita civilistov (neborcev) in njihove pravice na vojnem območju in okoli njega. Evropska unija ni pogodbenica teh konvencij ali njihovih dopolnilnih protokolov. Vendar so njihove pogodbenice vse države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 2, ki je skupen vsem Ženevskim konvencijam (in ima naslov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Uporaba Konvencije<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>), določa zlasti:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Poleg določb, ki se izvajajo v obdobju miru, se ta konvencija uporablja za vse primere napovedane vojne ali drugega oboroženega spopada, ki lahko izbruhne med dvema ali več visokimi pogodbenicami, tudi če ena od njih ne priznava vojnega stanja.</ALINEA><ALINEA>Konvencija se uporablja tudi za vse primere zasedbe dela ali celotnega ozemlja visoke pogodbenice, tudi če ta zasedba ne naleti na oboroženi odpor.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Vendar v skladu s členom 3, ki je skupen vsem Ženevskim konvencijam (in ima naslov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Spopadi, ki niso mednarodne narave<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>) in kodificira pravilo mednarodnega običajnega prava, velja:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej na primer Meddržavno sodišče (v nadaljevanju: ICJ), Vojaške in paravojaške dejavnosti v Nikaragvi in proti njej (Nikaragva proti Združenim državam Amerike) (Military and Paramilitary Activities in and against Nicaragua (Nicaragua v. United States of America)), utemeljenost, sodba, ICJ Reports, 1986, str. 14, točki 218 in 219; Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), <HT TYPE="ITALIC">Updated Commentary on the First Geneva Convention</HT> (2016), na voljo na spletnem naslovu https://www.icrc.org (v nadaljevanju: <HT TYPE="ITALIC">2016 ICRC Commentary</HT>), skupni člen 3, točka 155; in ICJ, Zakonitost grožnje z uporabo jedrskega orožja (Legality of the Threat of Use of Nuclear Weapons), svetovalno mnenje, ICJ Reports, 1996, str. 226 (v nadaljevanju: ICJ, Jedrsko orožje), točki 78 in 79.</P></NOTE></TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>V primeru oboroženega spopada, ki ni mednarodne narave in izbruhne na ozemlju ene od visokih pogodbenic, vsaka stran v spopadu uporablja vsaj naslednje določbe:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(1)</NO.P><TXT>Z osebami, ki pri sovražnostih ne sodelujejo neposredno, vključno s pripadniki oboroženih sil, ki so odložili orožje, in osebami, ki ne morejo sodelovati v boju zaradi bolezni, ran, pridržanja ali drugega vzroka, je treba v vseh okoliščinah ravnati humano, brez vsakršnega sovražnega razlikovanja na podlagi rase, barve kože, religije ali veroizpovedi, spola, rojstva ali premoženjskega stanja ali drugih podobnih meril. Zato so zoper zgoraj navedene osebe vedno in povsod prepovedana in se prepovedujejo naslednja dejanja:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>napadi na življenje in telesno integriteto, zlasti vse vrste umora, pohabljanje, kruto ravnanje in mučenje;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>jemanje talcev;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 1 Protokola I (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Splošna načela in področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>), ki se nanaša na zaščito žrtev mednarodnih oboroženih spopadov in poleg tega kodificira mednarodno običajno pravo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>ICJ je ugotovilo, da ko se pravila v Protokolu I sprejmejo, le izražajo predhodno običajno pravo: ICJ, Jedrsko orožje, točka 84.</P></NOTE> določa zlasti:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="001.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ta protokol, s katerim se dopolnjujejo Ženevske konvencije […], se uporablja v situacijah iz [skupnega člena 2].</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Situacije iz prejšnjega odstavka vključujejo oborožene spopade, v katerih se narodi bojujejo zoper kolonialno prevlado in tujo zasedbo in rasistične režime, pri čemer uveljavljajo svojo pravico do samoodločbe, kot je določena v Ustanovni listini Združenih narodov in Deklaraciji o načelih mednarodnega prava o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državami v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 51(2) Protokola I določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>so prepovedana nasilna dejanja ali grožnje z nasiljem, katerih glavni cilj je širjenje strahu med civilnim prebivalstvom<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Protokol II se nanaša na zaščito žrtev nemednarodnih oboroženih spopadov. ICJ se še ni opredelilo, ali navedeni protokol kodificira pravila mednarodnega običajnega prava.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 1 Protokola II (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Področje uporabe <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT><QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta protokol, s katerim se razvija in dopolnjuje [skupni člen 3], ne da bi spreminjal njegove veljavne pogoje uporabe, se uporablja za vse oborožene spopade, ki niso zajeti s členom 1 [Protokola I], in ki potekajo na ozemlju visoke pogodbenice med njenimi oboroženimi silami in odpadniškimi oboroženimi silami ali drugimi organiziranimi oboroženimi skupinami, ki pod odgovornim poveljstvom izvajajo takšno kontrolo nad delom njenega ozemlja, ki jim omogoča izvajanje nenehnih in usmerjenih vojaških operacij ter uporabo tega protokola.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Ta protokol se ne uporablja za situacije notranjih nemirov in napetosti, kot so upori, izolirani ali sporadični akti nasilja in druga podobna nasilna dejanja, ker to niso oboroženi spopadi.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 4 Protokola II (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Temeljna jamstva<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>) zlasti določa, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>vedno in povsod<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> prepovedano za talce zajemati osebe, ki v sovražnostih in terorističnih dejanjih proti njim ne sodelujejo neposredno oziroma so v njih prenehale sodelovati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Člen 4(1) v povezavi s členom 4(2)(c) in (d) Protokola II.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 6 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Kazenski pregon<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>) določa minimalna jamstva, ki se uporabljajo za pregon in kaznovanje kaznivih dejanj v zvezi z nemednarodnimi oboroženimi spopadi. V skladu z njim si morajo organi na oblasti po prenehanju sovražnosti prizadevati, da osebam, ki so sodelovale v oboroženih spopadih, ali tistim, ki jim je bila odvzeta svoboda iz razlogov v zvezi z oboroženimi spopadi, ne glede na to, ali so zaprte ali pridržane, zagotovijo čim večjo amnestijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Člen 6(5) Protokola II.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>V drugem stavku člena 13(2) Protokola II so prepovedana <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>nasilna dejanja ali grožnje z nasiljem, katerih glavni cilj je širjenje strahu med civilnim prebivalstvom<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>. Nekatera mednarodna kazenska sodišča so ugotovila, da je to pravilo mednarodnega običajnega prava, katerega kršitev povzroči individualno kazensko odgovornost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, Pritožbeni senat, Tožilec/Stanislav Galić, sodba, IT‑98/29-A (<DATE ISO="20061130">30. november 2006</DATE>), točke 86, 90 in 98 (enaka ugotovitev je bila sprejeta v zvezi s členom 51(2) Protokola I); Posebno sodišče za Sierro Leone, Obravnavni senat II, Tožilec/Brima in drugi, sodba, SCSL-04-16-T (<DATE ISO="20070620">20. junij 2007</DATE>), točke od 662 do 666. Glej tudi <HT TYPE="ITALIC">2016 ICRC Commentary</HT>, skupni člen 3, točka 525.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Mednarodno pravo o boju proti terorizmu in jemanju talcev</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Resolucija 1373 (2001)</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Varnostni svet Združenih narodov je Resolucijo 1373 (2001) (v nadaljevanju: Resolucija 1373 (2001))<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>S/RES/1373 (2001).</P></NOTE> sprejel <DATE ISO="20010928">28. septembra 2001</DATE> po napadih, ki so se 11. septembra istega leta zgodili v Združenih državah. Točka 1 določa, da vse države:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>(a)</NO.P><TXT>preprečujejo in kaznujejo financiranje terorističnih dejanj;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>namerno prispevanje ali zbiranje, na kakršen koli način, posredno ali neposredno, denarnih sredstev svojih državljanov ali na svojem ozemlju z namero, da se denarna sredstva uporabijo, ali ob vednosti, da bodo uporabljena za izvajanje terorističnih dejanj, opredelijo kot kaznivo dejanje;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><?PAGE NO="5"?><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>prepovejo svojim državljanom ali vsaki osebi ali subjektu, ki se nahaja na njihovem ozemlju, da dajo neposredno ali posredno na voljo denarna sredstva, finančno premoženje ali gospodarske vire ali finančne ali druge z njimi povezane storitve osebam, ki izvajajo ali poskušajo izvajati teroristična dejanja, jih omogočajo ali sodelujejo pri njihovem izvajanju, organizacijam, ki so v lasti ali pod nadzorom, neposredno ali posredno, takih oseb, ter osebam in organizacijam, ki delujejo v imenu ali pod vodstvom takih oseb […].<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>V točki 3(d) so vse države pozvane, naj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>čim prej postanejo pogodbenice ustreznih mednarodnih konvencij in protokolov v zvezi s terorizmom, vključno z Mednarodno konvencijo o zatiranju financiranja terorizma z dne <DATE ISO="19991209">9. decembra 1999</DATE><QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej točko 20 v nadaljevanju.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Večstranske in regionalne protiteroristične konvencije</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Države se (še) niso dogovorile o celoviti in splošno veljavni opredelitvi pojma teroristično dejanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Potekajo prizadevanja, da bi se v okviru <HT TYPE="ITALIC">ad hoc</HT> odbora, ustanovljenega z Resolucijo Generalne skupščine 51/210 z dne <DATE ISO="19961217">17. decembra 1996</DATE>, izpogajal osnutek celovite konvencije o mednarodnem terorizmu. Vendar je napredek počasen, deloma zaradi težav pri doseganju soglasja o opredelitvi pojma terorizem in o tem, ali naj ta pojem zajema dejavnosti oboroženih sil med oboroženim spopadom, ki jih ureja mednarodno humanitarno pravo, in dejavnosti narodnoosvobodilnih gibanj. Glej zlasti Šesti odbor Generalne skupščine ZN, Povzetek zapisnikov srečanj odbora na sedemdeseti seji, A/C.6/70/SR.1, 2, 3, 4, 5, 27 in 29.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Mednarodna konvencija o zatiranju terorističnih bombnih napadov (v nadaljevanju: konvencija o terorističnih bombnih napadih) je bila podpisana <DATE ISO="19971215">15. decembra 1997</DATE> v New Yorku.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>U. N. T. S., zvezek 2149, str. 256.</P></NOTE> Čeprav sama Evropska unija ni pogodbenica te konvencije, pa so njene pogodbenice vse države članice Evropske unije. V zadnji uvodni izjavi konvencije o terorističnih bombnih napadih je navedeno, da dejavnosti vojaških sil držav urejajo pravila mednarodnega prava, ki niso vključena v to konvencijo, ter da izključitev posameznih dejanj iz te konvencije ne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>upravičuje nezakonitih dejanj in da ta dejanja zaradi take izključitve tudi drugače ne postanejo zakonita […]<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Člen 19(2) določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>[d]ejavnosti oboroženih sil med oboroženim spopadom, kot se ti izrazi razumejo po mednarodnem humanitarnem pravu, ki jih to pravo ureja, ne ureja [konvencija o bombnih napadih], in če dejavnosti oboroženih sil države pri opravljanju njenih uradnih dolžnosti urejajo druga pravila mednarodnega prava, jih [ta konvencija] [prav tako] ne ureja<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Mednarodna konvencija o zatiranju financiranja terorizma (v nadaljevanju: konvencija o financiranju terorizma) je bila podpisana <DATE ISO="19991209">9. decembra 1999</DATE> v New Yorku.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>U. N. T. S., zvezek 2178, str. 197.</P></NOTE> Čeprav sama Evropska unija ni pogodbenica te konvencije, pa so njene pogodbenice vse države članice Evropske unije. Člen 2(1) konvencije o financiranju terorizma določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Oseba stori kaznivo dejanje v smislu te konvencije, če kakor koli neposredno ali posredno, nezakonito in naklepno zagotovi ali zbere sredstva z namenom, da se uporabijo, ali z vednostjo, da se bodo v celoti ali delno uporabila za storitev:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>dejanja, ki je v kateri koli mednarodni pogodbi iz priloge določeno kot kaznivo dejanje,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Navedeni seznam med drugim vključuje Mednarodno konvencijo proti jemanju talcev (glej tudi točko 25 v nadaljevanju) (točka 4) in Mednarodno konvencijo o zatiranju terorističnih bombnih napadov (točka 9).</P></NOTE> ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>vsakega drugega dejanja, katerega cilj je povzročiti smrt ali hudo telesno poškodbo civilista ali katere koli druge osebe, ki ne sodeluje aktivno v sovražnostih v oboroženem spopadu, in je namen takšnega dejanja po naravi ali vsebini prestrašiti ljudi oziroma prisiliti vlado ali mednarodno organizacijo, da stori ali opusti kakšno dejanje.<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>V skladu s členom 8(1) konvencije o financiranju terorizma morajo države pogodbenice v skladu s svojimi notranjepravnimi načeli zaradi morebitnega odvzema sredstev sprejeti ustrezne ukrepe za identifikacijo, odkrivanje, zamrznitev ali zaseg kakršnih koli sredstev, uporabljenih ali namenjenih za storitev kaznivih dejanj iz člena 2, in premoženjske koristi, pridobljene s takimi kaznivimi dejanji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Člen 21 določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>[n]ič v tej konvenciji ne vpliva na druge pravice, obveznosti in odgovornosti držav in posameznikov po mednarodnem pravu, še posebej ne na cilje Ustanovne listine Združenih narodov, mednarodnega humanitarnega prava in drugih ustreznih konvencij<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Mednarodna konvencija o zatiranju dejanj jedrskega terorizma (v nadaljevanju: konvencija o jedrskem terorizmu) je bila sprejeta <DATE ISO="20050413">13. aprila 2005</DATE> v New Yorku.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>U. N. T. S., zvezek 2445, str. 89.</P></NOTE> Čeprav Evropska unija ni pogodbenica te konvencije, pa velika večina držav članic je.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.</P></NOTE> Člen 4(2) konvencije o jedrskem terorizmu določa, da zadevna konvencija ne ureja niti dejavnosti oboroženih sil med oboroženim spopadom v smislu, ki ga imajo ti izrazi po mednarodnem humanitarnem pravu, ki ureja te dejavnosti, niti dejavnosti oboroženih sil države pri opravljanju njihovih uradnih dolžnosti, kolikor to urejajo druga pravila mednarodnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Regionalne konvencije vključujejo nedavno konvencijo Sveta Evrope (v nadaljevanju: SE) o preprečevanju terorizma.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>CETS št. 196.</P></NOTE> Evropska unija je navedeno konvencijo podpisala, ni pa je še ratificirala. Poleg tega jo je podpisala ali ratificirala velika večina držav članic, ne pa vse.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Naslednjih 22 držav članic je pogodbenic te konvencije: Avstrija, Bolgarija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska.</P></NOTE> Člen 26(5) Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Konvencija ne ureja dejavnosti oboroženih sil med oboroženim spopadom v skladu z opredelitvami mednarodnega humanitarnega prava, ki jih ureja to pravo, prav tako pa ne ureja dejavnosti vojaških sil pogodbenice pri izvajanju njihovih uradnih dolžnosti, če jih urejajo druga pravila mednarodnega prava.<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Mednarodna konvencija proti jemanju talcev</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Mednarodno konvencijo proti jemanju talcev (v nadaljevanju: konvencija o talcih) je Generalna skupščina ZN sprejela <DATE ISO="19791217">17. decembra 1979</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P><HT TYPE="ITALIC">Zbirka pogodb Združenih narodov</HT>, zvezek 1316, str. 205.</P></NOTE> Člen 12 konvencije o talcih določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>[v] okviru, v katerem se [Ženevske konvencije in njihovi protokoli] uporabljajo za določeno dejanje jemanja talcev, in v okviru, v katerem morajo države članice te konvencije [o talcih] v skladu z omenjenimi konvencijami kazensko preganjati ali izročiti tistega, ki je vzel talce, se […] konvencija [o talcih] ne uporablja za dejanja jemanja talcev, izvršena med oboroženimi spopadi v smislu [Ženevskih konvencij in njihovih protokolov] […]<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravo Unije</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pogodba o delovanju Evropske unije</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Četrti odstavek člena 263 PDEU določa, da lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>[f]izične ali pravne osebe […] pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>. V prvem odstavku so opredeljene vrste aktov, ki jih Sodišče lahko nadzira. Med njimi so akti Sveta. V drugem odstavku so določene podlage za nadzor, za katerega je pristojno Sodišče. V skladu s šestim odstavkom se postopki sprožijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>[…] v dveh mesecih od objave akta ali njegovega uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Listina Evropske unije o temeljnih pravicah</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>V prvem odstavku člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="326" PAGE.FIRST="391" DATE.PUB="2012">UL 2012, C 326, str. 391</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>) je navedeno, da ima <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>[v]sakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, […] pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s pogoji, določenimi v tem členu<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Člen 48(1) določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>[o]bdolženec velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni dokazana v skladu z zakonom<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>. V skladu s členom 48(2) je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>[v]sakemu obdolžencu […] zagotovljena pravica do obrambe<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Skupno stališče 2001/931/SZVP</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Uvodna izjava 2 Skupnega stališča 2001/931/SZVP<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Skupno stališče Sveta z dne <DATE ISO="20011227">27. decembra 2001</DATE> o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 18, zvezek 1, str. 217), kakor je bilo spremenjeno.</P></NOTE> se sklicuje na Resolucijo 1373 (2001) o določitvi široke strategije za boj proti terorizmu in zlasti proti financiranju terorizma. V uvodni izjavi 5 je navedeno, da mora Evropska unija sprejeti dodatne ukrepe za izvajanje Resolucije 1373 (2001).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Člen 1(1) določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>[t]o skupno stališče […] uporablja v skladu z določbami navedenih členov za osebe, skupine in subjekte, vpletene v teroristična dejanja in naštete v Prilogi<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Člen 1(2) določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>osebe, skupine in subjekti, vpletene v teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> pomenijo:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>osebe, ki izvajajo, ali poskušajo izvajati teroristična dejanja, ali sodelujejo pri njih, ali omogočajo njihovo izvajanje,</P></ITEM><ITEM><P>skupine in subjekte, ki so v lasti ali pod nadzorom, neposredno ali posredno, takih oseb; ter osebe, skupine in subjekte, ki delujejo v imenu ali pod vodstvom takih oseb, skupin in subjektov, vključno z denarnimi sredstvi, izvedenimi ali pridobljenimi iz premoženja v lasti ali pod nadzorom, posredno ali neposredno, takih oseb ter pridruženih oseb, skupin in subjektov<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.</P></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V skladu s členom 1(3) je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>teroristično dejanje<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>[…] eno od naslednjih naklepnih dejanj, ki glede na svoj značaj ali pomen lahko resno škodijo državi ali mednarodni organizaciji in so opredeljena kot kršitev nacionalnega prava ter katerih cilj je:</P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>resno ustrahovanje prebivalstva, ali</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="8"?><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>nezakonita prisila na vlado ali mednarodno organizacijo, da ukrepa ali da se odreče ukrepanju, ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(iii)</NO.P><TXT>resno destabiliziranje ali uničevanje temeljnih političnih, ustavnih, gospodarskih ali družbenih struktur države ali mednarodne organizacije:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>napad na človeško življenje, ki lahko povzroči smrt;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>napad na fizično integriteto osebe;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>ugrabitev ali jemanje talcev;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>veliko uničenje vladnih ali državnih objektov, prometnega sistema, objektov infrastrukture, vključno z informacijskim sistemom, pritrjenih ploščadi na epikontinentalnem pasu, javnih krajev ali zasebne lastnine, ki bi lahko ogrozilo človeško življenje ali povzročilo gospodarske izgube;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT>zaseg letal, ladij ali drugih sredstev javnega ali blagovnega prometa;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(f)</NO.P><TXT>izdelovanje, posest, pridobivanje, prenos ali uporaba orožja, razstreliva ali jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja in preskrba z njim ter tudi raziskovanje in razvijanje biološkega in kemičnega orožja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(g)</NO.P><TXT>sproščanje nevarnih snovi ali povzročanje požarov, eksplozij ali poplav, ki povzroča ogrožanje človeškega življenja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(h)</NO.P><TXT>motenje ali prekinitev preskrbe z vodo, električno energijo ali drugimi temeljnimi naravnimi viri, ki povzroča ogrožanje človeškega življenja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>grožnja izvršitve dejanj, naštetih od (a) do (h);</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(j)</NO.P><TXT>vodenje teroristične skupine;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(k)</NO.P><TXT>sodelovanje pri dejavnostih teroristične skupine, vključno s preskrbo informacij ali materialnih virov ali financiranjem njenih dejavnosti, v vednosti, da bo tako sodelovanje prispevalo k zločinski dejavnosti skupine.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2 in 3 je morala (takratna) Evropska skupnost v okviru meja pristojnosti, ki jih je na njo prenašala (takratna) Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>odredi[ti] zamrznitev denarnih sredstev in drugega finančnega premoženja ali gospodarskih virov oseb, skupin in subjektov, naštetih v Prilogi<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>, in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>zagotovi[ti], da se denarna sredstva, finančno premoženje ali gospodarski viri ali finančne ali druge storitve s tem v zvezi ne dajo na voljo, neposredno ali posredno, v korist oseb, skupin in subjektov, naštetih v Prilogi<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Uredba Sveta št. 2580/2001</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Uvodni izjavi 3 in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20011227">27. decembra 2001</DATE> o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 18, zvezek 1, str. 207), kakor je bila nazadnje spremenjena.</P></NOTE> vključujeta sklicevanje na Resolucijo 1373 (2001). V uvodni izjavi 5 je navedeno, da je ukrepanje Skupnosti potrebno za uveljavljanje vidikov skupne zunanje in varnostne politike (v nadaljevanju: SZVP), ki izhajajo iz Skupnega stališča 2001/931. V skladu z uvodno izjavo 14 lahko seznam iz člena 2(3)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej točko 38 v nadaljevanju.</P></NOTE> vključuje osebe in organizacije, ki imajo povezave ali stike s tretjimi državami, in tudi tiste, ki so na drugačen način v ospredju vidikov SZVP iz Skupnega stališča 2001/931.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V členu 1(2) je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>zamrznitev denarnih sredstev, drugega finančnega premoženja in gospodarskih virov<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> opredeljena kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>[…] preprečitev vsakršnega gibanja, prenosa, spremembe, uporabe ali kakršnega koli ravnanja s sredstvi, kar bi povzročilo spremembe njihove količine, zneska, lokacije, lastništva, posedovanja, vrste, namembnosti ali druge spremembe, ki bi omogočile uporabo sredstev[,] vključno z upravljanjem portfeljev<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>. Člen 1(4) določa, da ima izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>teroristično dejanje<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> v Uredbi št. 2580/2001 enak pomen kot v členu 1(3) Skupnega stališča 2001/931.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej točko 32 zgoraj.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Člen 2(1) določa, da razen izjem, dopustnih v skladu s členoma 5 in 6:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Člena 5 in 6 se nanašata na pripis obresti zaradi zamrznjenih računov, posebna dovoljenja za uporabo zamrznjenih računov in izplačila z njih ter posebna dovoljenja za odmrznitev denarnih sredstev, drugega finančnega premoženja ali drugih gospodarskih virov za dostop do takega premoženja ali virov in opravljanje finančnih storitev.</P></NOTE></TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>(a)</NO.P><TXT>se zamrznejo vsa denarna sredstva, drugo finančno premoženje in gospodarski viri, ki pripadajo fizični ali pravni osebi, skupini ali organizaciji, navedeni na [seznamu iz člena 2(3)], ki so v njeni lasti ali s katerimi ta razpolaga;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>se nobena denarna sredstva, drugo finančno premoženje in gospodarski viri ne dajo v razpolaganje, bodisi neposredno ali posredno, ali v korist fizični ali pravni osebi, skupini ali organizaciji s [seznama iz člena 2(3)].<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(2) (in razen izjem, dopustnih v skladu s členoma 5 in 6) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>[…] je fizični ali pravni osebi, skupini ali organizaciji s [seznama iz člena 2(3)] prepovedano omogočati finančne storitve ali storitve v njeno korist<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(3) mora Svet določiti, pregledati in spremeniti seznam oseb, skupin in organizacij, za katere velja Uredba št. 2580/2001 (v nadaljevanju: seznam iz člena 2(3)), v skladu z določbami člena 1(4), (5) in (6) Skupnega stališča 2001/931. V njem je navedeno, da seznam iz člena 2(3) vsebuje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>(i)</NO.P><TXT>fizične osebe, ki izvajajo ali poskušajo izvajati kakršno koli teroristično dejanje, sodelujejo pri njem ali omogočajo njegovo izvajanje;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>pravne osebe, skupine ali organizacije, ki izvajajo ali poskušajo izvajati kakršno koli teroristično dejanje, sodelujejo pri njem ali omogočajo njegovo izvajanje;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(iii)</NO.P><TXT>pravne osebe, skupine ali organizacije, ki so bodisi v lasti ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, skupin ali organizacij, navedenih v točkah (i) in (ii), bodisi jih te nadzorujejo; ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(iv)</NO.P><TXT>fizične ali pravne osebe, skupine ali organizacije, ki delujejo v imenu ali pod vodstvom ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, skupin ali organizacij, navedenih v točkah (i) in (ii)<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>V skladu s členom 9 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>[v]saka država članica določi sankcije, ki se jih uvede, zaradi kršitve določb te uredbe<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, pri čemer morajo biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>[t]ake sankcije […] učinkovite, sorazmerne in odvračilne<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej tudi uvodno izjavo 12.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Uvodna izjava 3 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Okvirni sklep Sveta z dne <DATE ISO="20020613">13. junija 2002</DATE> o boju proti terorizmu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 18), kakor je bil spremenjen.</P></NOTE> se sklicuje na dejstvo, da so vse ali nekatere države članice pristopile k več konvencijam, ki se nanašajo na terorizem. V uvodni izjavi 6 je navedeno, da bi bilo treba v vseh državah članicah uskladiti opredelitev terorističnih kaznivih dejanj, vključno s tistimi kaznivimi dejanji, ki so povezana s terorističnimi skupinami. V skladu z uvodno izjavo 11 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>[t]a okvirni sklep ne velja za ukrepe oboroženih sil v času oboroženih spopadov, ki jih ureja mednarodno humanitarno pravo v smislu teh pojmov v okviru omenjenega prava, in za ukrepe oboroženih sil države, ki se izvršujejo po uradni dolžnosti[,] v kolikor jih urejajo druga pravila mednarodnega prava<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Na priporočilo Evropskega parlamenta je bila dodana uvodna izjava, v kateri se teroristične skupine razlikujejo od skupin v Evropski uniji, ki se zoperstavljajo totalitarnim režimom in zatiranju v tretjih državah ali ki tako zoperstavljanje podpirajo. Cilj je bil zagotoviti, da zadnjenavedene skupine niso opredeljene kot teroristične, hkrati pa omogočiti, da se lahko preganjajo in kaznujejo za kazniva dejanja na podlagi nacionalne kazenske zakonodaje: glej Evropski parlament, Poročilo o predlogu Komisije za okvirni sklep Sveta o boju proti terorizmu (COM(2001) 521).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Člen 1(1) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da se namerna dejanja, na katera se nanašajo spodnje točke (a) do (i) in ki so po nacionalni zakonodaji določena kot kazniva dejanja, ki lahko zaradi svojega značaja ali vsebine hudo škodujejo državi ali mednarodni organizaciji, kadar so storjena z namenom:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>da bi resno zastraševala prebivalstvo, ali</P></ITEM><ITEM><P>nezakonito izsiljevala vlado ali mednarodno organizacijo, da izvede ali opusti kakršno koli dejanje, ali</P></ITEM><ITEM><P>da bi resno rušila ali uničevala temeljne politične, ustavne, gospodarske ali socialne strukture države ali mednarodne organizacije,</P></ITEM></LIST><P>šteje za teroristična kazniva dejanja:</P><P>[namerna dejanja iz točk od (a) do (i) so enaka tistim iz točk od (a) do (i) člena 1(3) Skupnega stališča 2001/931<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej točko 32 zgoraj.</P></NOTE>].<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Uvrstitev organizacije LTTE na seznam iz člena 2(3)</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Organizacija LTTE je bila na seznam, priložen Skupnemu stališču 2001/231/SZVP, prvič uvrščena s Skupnim stališčem Sveta 2006/380/SZVP<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Skupno stališče z dne <DATE ISO="20060529">29. maja 2006</DATE> o posodobitvi Skupnega stališča 2001/931 in razveljavitvi Skupnega stališča 2006/231 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="144" PAGE.FIRST="25" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 144, str. 25</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>. Istega dne je bila s Sklepom Sveta 2006/379/ES vključena na seznam iz člena 2(3).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sklep z dne <DATE ISO="20060529">29. maja 2006</DATE> o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 in razveljavitvi Sklepa 2005/930/ES (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="144" PAGE.FIRST="21" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 144, str. 21</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Na njem je ostala zaradi več sklepov in uredb, vključno z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 610/2010<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Izvedbena uredba z dne <DATE ISO="20100712">12. julija 2010</DATE> o izvajanju člena 2(3) Uredbe št. 2580/2001 in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 1285/2009 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="178" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2010">UL 2010, L 178, str. 1</REF.DOC.OJ>). Glej člen 1 in točko 2.17 seznama iz Priloge.</P></NOTE>, pri čemer je vsak(-a) od njih razveljavil(-a) in nadomestil(-a) predhodni sklep oziroma uredbo. Najnovejši seznam je na voljo v Prilogi k Izvedbeni uredbi Sveta (EU) 2015/2425<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Izvedbena uredba z dne <DATE ISO="20151221">21. decembra 2015</DATE> o izvajanju člena 2(3) Uredbe št. 2580/2001 in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1325 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="334" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 334, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Nizozemsko pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(1) Sanctieregeling terrorisme 2007‑II (odlok o sankcijah na področju terorizma iz leta 2007-II, v nadaljevanju: Sanctieregeling 2007) je Minister van Buitenlandse Zaken (minister za zunanje zadeve, v nadaljevanju: minister) pooblaščen, da s soglasjem Minister van Justitie (v nadaljevanju: minister za pravosodje) in Minister van Financiën (v nadaljevanju: minister za finance) sprejme sklep o uvrstitvi na seznam v zvezi z osebami ali organizacijami, ki po njegovem mnenju pripadajo osebam ali skupini, za katere se uporablja Resolucija VSZN 1373 (2001). Če se sprejme taka odločitev, se zamrznejo vsa sredstva, ki pripadajo takim osebam ali skupinam (člen 2(2)); prepovedano je zagotavljanje finančnih storitev zanje ali v njihovo korist (člen 2(3)) ali neposredno ali posredno dajanje na voljo sredstev tem osebam ali organizacijam (člen 2(4)).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče navaja, da se s členom 2 odloka Sanctieregeling 2007 uveljavlja Resolucija 1373 (2001), pri čemer se zadevni člen ne sklicuje na Uredbo št. 2580/2001, Skupno stališče 2001/931 ali druge akte, s katerimi se osebe ali skupine uvrščajo na seznam iz člena 2(3).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in predložena vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>A, B, C in D prebivajo na Nizozemskem. Minister jih je s sklepi z dne <DATE ISO="20100608">8. junija 2010</DATE> (v nadaljevanju: ugotovitveni sklepi) označil kot fizične osebe, za katere se uporablja odlok Sanctieregeling 2007. Zato so bila njihova sredstva zamrznjena. S sklepi z dne <DATE ISO="20101125">25. novembra 2010</DATE>, <DATE ISO="20101208">8. decembra 2010</DATE> in <DATE ISO="20110110">10. januarja 2011</DATE> (v nadaljevanju: izpodbijani sklepi) je zavrnil ugovore, ki so jih A, B, C in D vložili zoper zadevne ugotovitvene sklepe. Ugotovitveni sklepi so temeljili na dejstvu, da A, B, C in D pripadajo skupini oseb, na katero se nanaša Resolucija 1373 (2001). Minister je navedeno ugotovitev sprejel ob upoštevanju naslednjih dejstev: (i) A, B, C in D so bili vključeni v zbiranje sredstev za organizacijo LTTE; (ii) organizacija LTTE je uvrščena na seznam iz člena 2(3) in (iii) zoper A, B, C in D je bil pri kazenskem oddelku Rechtbank ’s‑Gravenhage (okrožno sodišče, Haag) uveden kazenski postopek, med drugim zaradi njihove domnevne kršitve členov 2(1), 2(2) in 3 Uredbe št. 2580/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Rechtbank ’s‑Gravenhage (okrožno sodišče, Haag) je v sodbah z dne <DATE ISO="20111021">21. oktobra 2011</DATE> glede obsodbe treh od štirih pritožnikov zaradi kršitve Uredbe št. 2580/2001 ugotovilo, da so B, C in D opravljali dejavnosti (zbiranja sredstev) za organizacijo LTTE, vendar jih je oprostilo obtožbe sodelovanja v teroristični skupini. Menilo je, da se z določbami o terorizmu iz nizozemskega kazenskega zakonika izvaja Okvirni sklep 2002/475 ter da je bil spor med šrilanško vlado in<?PAGE NO="12"?> organizacijo LTTE nemednarodni oboroženi spopad v smislu člena 1 Protokola II.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej točko 10 zgoraj.</P></NOTE> Zato ob upoštevanju uvodne izjave 11 Okvirnega sklepa 2002/475 obtožbe zoper B, C in D niso vključevale sodelovanja v teroristični skupini. Vendar je Rechtbank ’s‑Gravenhage (okrožno sodišče, Haag) B, C in D obsodilo zaradi kršitve členov 2(1), 2(2) in 3 Uredbe št. 2580/2001. Menilo je, da ga sklep Sveta zavezuje k uvrstitvi organizacije LTTE na seznam iz člena 2(3). Poleg tega je ugotovilo, da se sklepi, s katerimi je bila organizacija LTTE vključena na seznam iz člena 2(3) in ki so se uporabljali v času, ko so bila storjena domnevna kazniva dejanja, pred Splošnim sodiščem niso izpodbijali. Rechtbank ’s‑Gravenhage (okrožno sodišče, Haag) se je zato v izhodišču oprlo na predpostavko, da so bili navedeni sklepi veljavni. V času pisanja so se pritožbe zoper navedene sodbe obravnavale na Gerechtshof Den Haag (regionalno pritožbeno sodišče, Haag).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Medtem so upravni oddelki Rechtbank Zwolle-Lelystad (okrožno sodišče, Zwolle-Lelystad), Rechtbank ’s‑Gravenhage (okrožno sodišče, Haag) in Rechtbank Alkmaar (okrožno sodišče, Alkmaar) pritožbe A, B, C in D zoper izpodbijane odločbe zavrnili kot neutemeljene. A, B, C in D so se nato zoper navedene sodbe pritožili na predložitveno sodišče. Izpodbijajo svojo vključenost v zbiranje sredstev za organizacijo LTTE. Trdijo, da je kazenski oddelek sodišča Rechtbank ’s‑Gravenhage (okrožno sodišče, Haag) razsodil, da organizacija LTTE <HT TYPE="ITALIC">ni</HT> teroristična skupina, ker je bil njen spor s šrilanško vlado nemednarodni oboroženi spopad.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Po mnenju predložitvenega sodišča je bila organizacija LTTE uvrščena na seznam iz člena 2(3) zaradi vrste napadov in ugrabitev med letoma 2005 in 2009. Predložitveno sodišče dalje navaja, da so se navedena dejanja očitno zgodila v Šrilanki ter da so bila povezana s sporom med šrilanško vlado in organizacijo LTTE. Meni, da je minister upravičeno domneval, da so bili A, B, C in D vključeni v zbiranje sredstev za organizacijo LTTE. Vendar predložitveno sodišče dvomi o veljavnosti uvrstitve organizacije LTTE na seznam iz člena 2(3) v času sprejetja odločb ministra z dne <DATE ISO="20101125">25. novembra 2010</DATE> in <DATE ISO="20101208">8. decembra 2010</DATE> ter dveh odločb z dne <DATE ISO="20110110">10. januarja 2011</DATE>. Poleg tega ni prepričano, ali bi A, B, C in D imeli procesno upravičenje za izpodbijanje veljavnosti Izvedbene uredbe št. 610/2010 pred Splošnim sodiščem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega je predložitveno sodišče zaprosilo Sodišče za smernice o naslednjih vprašanjih:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>1.</NO.P><TXT>Ali bi bili pritožniki v tem postopku – med drugim na podlagi člena 47 [Listine] – nedvomno upravičeni, da v svojem imenu na podlagi člena 263 PDEU pri Splošnem sodišču vložijo tožbo za razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe št. 610/2010 v delu, v katerem je bila organizacija LTTE z njo uvrščena na [seznam iz člena 2(3)]?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Ali so dejavnosti oboroženih sil med oboroženimi spopadi v smislu mednarodnega humanitarnega prava – tudi ob upoštevanju uvodne izjave 11 Okvirnega sklepa 2002/475 – lahko teroristična kazniva dejanja v smislu navedenega okvirnega sklepa?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>Če je odgovor na vprašanje 2(a) pritrdilen: ali so dejavnosti oboroženih sil v času oboroženih spopadov v smislu mednarodnega humanitarnega prava lahko teroristična dejanja v smislu Skupnega stališča 2001/931 in Uredbe št. 2580/2001?</TXT></NP></ITEM></LIST></P></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali so dejanja, ki so bila podlaga Izvedbene uredbe št. 610/2010 v delu, v katerem je bila z njo organizacija LTTE uvrščena na [seznam iz člena 2(3)], dejanja oboroženih sil v času oboroženih spopadov v smislu mednarodnega humanitarnega prava?</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="13"?><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ali je – med drugim ob upoštevanju odgovorov na vprašanja 1, 2(a), 2(b) in 3 – Izvedbena uredba št. 610/2010 v delu, v katerem je bila z njo organizacija LTTE uvrščena na [seznam iz člena 2(3)], neveljavna?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Če je odgovor na vprašanje 4 pritrdilen: ali neveljavnost v tem primeru zajema tudi prejšnje in poznejše sklepe Sveta o posodobitvi [seznama iz člena 2(3)] v delu, v katerem je bila z navedenimi sklepi organizacija LTTE uvrščena na zadevni seznam?<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili A, B, C in D, nizozemska in španska vlada ter vlada Združenega kraljestva, Svet in Evropska komisija. Iste stranke – razen vlade Združenega kraljestva – so na obravnavi <DATE ISO="20160308">8. marca 2016</DATE> podale ustna stališča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Uvodne pripombe</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Organizacija LTTE je leta 2011 pred Splošnim sodiščem izpodbijala uvrstitev na seznam iz člena 2(3), pri čemer je med drugim trdila, da se Uredba št. 2580/2001 ne uporablja za razmere oboroženega spopada, ker navedeni spori (in torej tudi dejanja, ki iz njih izvirajo) spadajo le na področje mednarodnega humanitarnega prava. Splošno sodišče je navedeni pritožbeni razlog zavrnilo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141016">16. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>LTTE/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑208/11 in T‑508/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:885">EU:T:2014:885</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0083">83</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Organizacija LTTE je tožbi pri Splošnem sodišču (11. aprila oziroma <DATE ISO="20110928">28. septembra 2011</DATE>) vložila po tem, ko so bili sprejeti ugotovitveni sklepi (z dne <DATE ISO="20100608">8. junija 2010</DATE>) in izpodbijani sklepi (z dne <DATE ISO="20101125">25. novembra 2010</DATE>, <DATE ISO="20101208">8. decembra 2010</DATE> in <DATE ISO="20110110">10. januarja 2011</DATE>).</P></NOTE> vendar pa je iz drugih (procesnih) razlogov za nične razglasilo več izvedbenih uredb, podobnih Izvedbeni uredbi št. 610/2010, in sicer v delih, v katerih so se nanašale na organizacijo LTTE. Pritožba Sveta zoper navedeno sodbo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodba Svet/LTTE (C‑599/14 P, v obravnavi na Sodišču), v kateri sem sklepne predloge predstavila <DATE ISO="20160922">22. septembra 2016</DATE>.</P></NOTE> ni usmerjena v analizo pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> v upoštevni zakonodaji Unije, ki jo je opravilo Splošno sodišče. Vendar se navedena analiza nanaša na glavno vprašanje, ki ga je glede tega postavilo predložitveno sodišče, in sicer ali so omejevalni ukrepi, ki jih je Unija sprejela zoper organizacijo LTTE, združljivi z mednarodnim humanitarnim pravom. Zato se bom sklicevala nanjo, kjer je to ustrezno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Dalje, ukrepi glede zamrznitve sredstev, obravnavani v postopku v glavni stvari, temeljijo na odloku Sanctieregeling 2007, s katerim se izvaja Resolucija 1373 (2001). Odlok Sanctieregeling 2007 se ne sklicuje na nobenega od pravnih aktov Unije, v zvezi s katerimi se v vprašanjih za predhodno odločanje zahtevajo smernice. Poleg tega se ne zdi, da so sami A, B, C in D uvrščeni na seznam iz člena 2(3). Ali so v teh okoliščinah vprašanja od 2 do 5 upoštevna za reševanje spora v postopku v glavni stvari?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko Sodišče odločanje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki ga predloži nacionalno sodišče, zavrne le, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej novejšo sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160608">8. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Hünnebeck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑479/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:412">EU:C:2016:412</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Vendar ne vidim razloga za uporabo navedene sodne prakse v obravnavani zadevi. Po eni strani ni sporno, da so bili sporni ukrepi glede zamrznitve sredstev zoper A, B, C in D uvedeni, ker so ti zbirali sredstva za organizacijo LTTE, uvrščeno na seznam iz člena 2(3). Kot sem pojasnila, so se z navedenim seznamom v takratnem pravu Skupnosti uveljavljali vidiki SZVP, ki izhajajo iz Skupnega stališča 2001/931, s katerim se je izvajala Resolucija 1373 (2001). Kot je navedeno v predložitveni odločbi, je bilo po drugi strani v eni od trditev za izpodbijanje navedenih ukrepov, ki so bile predložene predložitvenemu sodišču, navedeno, da organizacije LTTE ni mogoče šteti za teroristično skupino in da je bila zato napačno uvrščena na seznam iz člena 2(3). Predložitveno sodišče pojasnjuje, da bi<?PAGE NO="14"?> morali biti sporni ukrepi glede zamrznitve sredstev razglašeni za nične, če bo navedena trditev sprejeta kot utemeljena, ter da so A, B, C in D v tem primeru morda upravičeni tudi do odškodnine za vsa obdobja, ko je bila organizacija LTTE vključena na seznam iz člena 2(3). Menim, da to zadostuje za ugotovitev, da so vprašanja od 2 do 5 povezana s postopkom v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Čeprav je predložitveno sodišče drugo vprašanje razdelilo na dva dela, je z navedenim vprašanjem Sodišče dejansko zaprošeno za smernice o naslednjem vprašanju: ali – ob upoštevanju uvodne izjave 11 Okvirnega sklepa 2002/475 – <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> v smislu Skupnega stališča 2001/931 in Uredbe št. 2580/2001 potencialno zajemajo dejanja oboroženih sil v času oboroženih spopadov v smislu mednarodnega humanitarnega prava, na primer v času spora med organizacijo LTTE in šrilanško vlado? Pri odgovoru na zadevno vprašanje bom izhajala iz predpostavke, da je bil navedeni spor nemednarodni oboroženi spopad v smislu mednarodnega humanitarnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sicer bi bilo zadevno vprašanje hipotetično.</P></NOTE> To zlasti pomeni, da ni bil situacija notranjih nemirov in napetosti, za katero se ne uporablja niti člen 3, ki je skupen vsem Ženevskim konvencijam, niti Protokol II. Pri teh predpostavkah se opiram na pojasnilo predložitvenega sodišča, da sta minister in sodišče Rechtbank ’s‑Gravenhage ugotovila, da je bil spor nemednarodni oboroženi spopad v smislu člena 1 Protokola II. Poleg tega je to tudi stališče Sveta v tem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Tretje in četrto vprašanje se v bistvu nanašata na veljavnost Uredbe št. 610/2010. Ob domnevi, da je odgovor na drugo vprašanje (kot je povzeto v prejšnji točki) nikalen, ali je Svet napačno štel, da so napadi in ugrabitve, ki jih je organizacija LTTE izvedla med letoma 2005 in 2009, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, ki utemeljujejo uvrstitev zadevne skupine na seznam iz člena 2(3)? Kaj pa, če bi bil – nasprotno – odgovor na vprašanje iz prejšnje točke pritrdilen? Peto vprašanje se pojavi samo, če je Izvedbena uredba št. 610/2010 neveljavna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Prvo vprašanje se očitno razlikuje od drugih vprašanj, zato ga bom obravnavala posebej. Nanaša se na dopustnost, zato ga je treba preučiti najprej.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Ali bi bila neposredna tožba, ki bi jo vložili A, B, C in D za razveljavitev Uredbe št. 610/2010, nedvomno dopustna (prvo vprašanje)?</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>A, B, C in D pri Splošnem sodišču niso vložili neposredne tožbe na podlagi člena 263 PDEU, s katero bi zahtevali razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe št. 610/2010. Namesto tega so se pred nizozemskimi sodišči sklicevali na neveljavnost navedene uredbe. Predložitveno sodišče sprašuje, ali to lahko storijo. Če je odgovor nikalen, vprašanj v zvezi z veljavnostjo Izvedbene uredbe št. 610/2010 ni treba obravnavati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110217">17. februarja 2011</DATE>, <NAME.CASE>Bolton Alimentari</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑494/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:87">EU:C:2011:87</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Splošno pravilo v skladu s pravom Unije je, da ima vsaka stranka pravico, da se v okviru nacionalnega postopka pred sodiščem sklicuje na nezakonitost določb iz aktov Unije, ki so podlaga za neko odločbo ali akt nacionalnega prava, ki je bil uporabljen zoper njo, in da nacionalno sodišče pozove, naj navedeno vprašanje predloži Sodišču.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121127">27. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Pringle</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑370/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:756">EU:C:2012:756</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: sodba Pringle, točka 39 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Medtem ko nacionalna sodišča lahko ugotovijo, da je akt Unije veljaven, ga ne morejo razglasiti za neveljavnega.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19871022">22. oktobra 1987</DATE>, <NAME.CASE>Foto-Frost</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑314/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1987:452">EU:C:1987:452</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbi z dne <DATE ISO="20060110">10. januarja 2006</DATE>, IATA in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>ELFAA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑344/04</NO.CASE>, ZOdl., <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:10">EU:C:2006:10</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, Inuit Tapiriit Kanatami in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Parlament in Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑583/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:625">EU:C:2013:625</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: sodba Inuit I, točka 95).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Vendar obstaja izjema od tega splošnega pravila. Sodišče je v sodbi TWD razsodilo, da stranka, ki ima na podlagi sedanjega člena 263 PDEU nedvomno pravico, da sproži postopek za izpodbijanje ukrepa Unije neposredno pred sodišči Evropske unije, in ki zamudi rok iz navedenega člena, pozneje ne more vložiti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>posredne<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> tožbe glede veljavnosti navedenega ukrepa z izpodbijanjem njegove<?PAGE NO="15"?> zakonitosti pred nacionalnim sodiščem niti ne more zahtevati, naj se navedeno vprašanje predloži temu sodišču v okviru postopka predhodnega odločanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940309">9. marca 1994</DATE>, <NAME.CASE>TWD Textilwerke Deggendorf</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:90">EU:C:1994:90</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: sodba TWD, točki 17 in 18). Pri navedeni zadevi je šlo za odločbo Komisije, ki je bila naslovljena na državo članico in ki se je izrecno sklicevala na prejemnika individualne pomoči (TWD); država članica je odločbo sporočila navedenemu prejemniku.</P></NOTE> V sodbi Pringle je Sodišče razsodilo, da se ta izjema uporablja, če <HT TYPE="ITALIC">bi</HT> navedena stranka <HT TYPE="ITALIC">nedvomno</HT> imela procesno upravičenje v smislu člena 263 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej sodbo Pringle, točka 41 in navedena sodna praksa.</P></NOTE> To bom imenovala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>izjema na podlagi sodbe TWD<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>. Če se ta izjema uporablja in stranka v predpisanem roku ni vložila neposredne tožbe, postane zadevni akt Unije za navedeno osebo pravnomočen. Zato aktov, ki imajo pravne učinke, ni mogoče izpodbijati v nedogled,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010215">15. februarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>Nachi Europe</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑239/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:101">EU:C:2001:101</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> s čimer se zagotavlja pravna varnost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodba TWD, točka 16.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Izjema na podlagi sodbe TWD je bila opredeljena pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Takrat je bilo v četrtem odstavku člena 230 ES določeno, kdaj imajo posamezniki procesno upravičenje pred sodišči Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>V tem okviru se v predložitveni odločbi opozarja na sodbo Sodišča v zadevi E in F<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100629">29. junija 2010</DATE>, <NAME.CASE>E in F</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑550/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:382">EU:C:2010:382</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: sodba E in F).</P></NOTE>. Navedena zadeva se je nanašala na posameznika, ki sta izpodbijala zakonitost vključitve neke skupine (katere člana sta domnevno bila) na seznam iz člena 2(3). Sodišče, ki je uporabilo četrti odstavek člena 230 ES in preučilo morebitno uporabo izjeme na podlagi sodbe TWD, je ugotovilo, da E in F <HT TYPE="ITALIC">nista</HT> imela nesporne pravice do vložitve neposredne tožbe, ker (i) sama nista bila navedena na seznamu iz člena 2(3); (ii) v predložitveni odločbi ni bilo navedeno, da bi bila na podlagi svojega položaja v skupini pooblaščena, da organizacijo zastopata pred Splošnim sodiščem; in (iii) ju zadevna uvrstitev na seznam ni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>neposredno in posamično zadeva[la]<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>: vključitev skupine na navedeni seznam je bila splošna in je v povezavi z Uredbo št. 2580/2001 prispevala k temu, da se je nedoločenemu številu oseb naložilo spoštovanje posebnih omejevalnih ukrepov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodba E in F, točke od 49 do 52 in navedena sodna praksa.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Čeprav je bila sodba v navedeni zadevi razglašena junija 2010, se je nanašala na zadeve, ki so se pojavile pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Predložitveno sodišče ni prepričano, ali sodba E in F tudi po začetku veljavnosti navedene pogodbe pomeni, da se lahko A, B, C in D pred nizozemskimi sodišči sklicujejo na neveljavnost Izvedbene uredbe št. 610/2010.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>V skladu s četrtim odstavkom člena 263 PDEU lahko posameznik vloži tožbo (i) zoper nanj naslovljeni akt (v nadaljevanju: prvi del), (ii) zoper akt, ki se nanj neposredno in posamično nanaša (v nadaljevanju: drugi del), in (iii) zoper predpis, ki se nanj neposredno nanaša, vendar ne potrebuje izvedbenih ukrepov (v nadaljevanju: tretji del).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Prvi in drugi del četrtega odstavka člena 263 PDEU ustrezata četrtemu odstavku člena 230 ES. Sodišče je potrdilo, da imata pogoja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>neposrednega nanašanja<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>posamičnega nanašanja<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> v navedeni določbi še naprej enak pomen kot v členu 230 ES.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Sodba Inuit I, točki 70 in 71.</P></NOTE> Zato pogoj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>neposrednega nanašanja<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> pomeni, da mora izpodbijani ukrep (i) imeti neposredne učinke na pravni položaj posameznika in (ii) da naslovnikom tega ukrepa, ki so zadolženi za njegovo izvedbo, ne dopušča nobene diskrecijske pravice,<?PAGE NO="16"?> saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na pravilih Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Glej med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980505">5. maja 1998</DATE>, <NAME.CASE>Glencore Grain/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑404/96 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:196">EU:C:1998:196</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040629">29. junija 2004</DATE>, <NAME.CASE>Front national/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑486/01 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:394">EU:C:2004:394</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <DATE ISO="20090910">10. septembra 2009</DATE>, Komisija/Ente per le Ville vesuviane in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Ente per le Ville vesuviane/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑445/07 P in C‑455/07 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:529">EU:C:2009:529</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), ter z dne <DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE>, Confederazione Cooperative Italiane in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Anicav in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑455/13 P, C‑457/13 P in C‑460/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:616">EU:C:2015:616</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Pogoj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>posamičnega nanašanja<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> je izpolnjen, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>samo če se [izpodbijani akt] [na tožnike] nanaša zaradi njihovih značilnosti ali zaradi dejstva, ki jih posamično opredeljuje glede na vse druge osebe in jih zato individualizira enako kot naslovnika<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20150428">28. aprila 2015</DATE>, T &amp; L Sugars in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Sidul Açúcares/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑456/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:284">EU:C:2015:284</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: sodba T &amp; L Sugars, točka 63 in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>V Lizbonski pogodbi se je z razširitvijo dostopa do Splošnega sodišča z dodatkom tretjega dela<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sodba Inuit I, točke od 55 do 57; glej tudi točki 70 in 71.</P></NOTE> poskušalo zagotoviti učinkovito sodno varstvo fizičnih ali pravnih oseb, ki bi sicer – glede na to, da nimajo individualnega interesa (in čeprav bi se zadevni akt nanje nanašal neposredno) – sodni nadzor nad regulativnim aktom, za katerega niso potrebni izvedbeni ukrepi, dosegle šele s tem, da bi kršile določbe navedenega akta, in sicer s sklicevanjem na njihovo nezakonitost v postopku pred nacionalnimi sodišči.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Sodba T &amp; L Sugars, točka 29 in navedena sodna praksa, ter sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Telefónica/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑274/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:852">EU:C:2013:852</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: sodba Telefónica, točka 27). Glej tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>Final report of the discussion circle on the Court of Justice<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>, CONV 636/03, točka 21.</P></NOTE> Tretji del četrtega odstavka člena 263 PDEU je zato treba razlagati tako, da se zagotavlja ta višja stopnja sodnega varstva. Posamezniki nikakor ne bi smeli uživati <HT TYPE="ITALIC">nižje stopnje</HT> varstva, kot so jo uživali pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Kako bi bilo torej treba razlagati izjemo na podlagi sodbe TWD glede na to, da je bil dostop do sodišč Unije razširjen?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi Pringle potrdilo, da izjema na podlagi sodbe TWD ostaja upoštevna tudi po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Sklicevalo se je na procesno upravičenje na podlagi četrtega odstavka člena 263 PDEU, ne da bi razlikovalo med različnimi podlagami za tako procesno upravičenje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Sodba Pringle, točka 41 in navedena sodna praksa. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160428">28. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>Borealis Polyolefine in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑191/14, C‑192/14, C‑295/14, C‑389/14 in od C‑391/14 do C‑393/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:311">EU:C:2016:311</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) (iz obrazložitve te sodbe je razvidno, da je Sodišče v zvezi s tretjim delom implicitno sprejelo uporabo izjeme na podlagi sodbe TWD).</P></NOTE> Navedlo je, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>ni jasno, ali je tožeča stranka v postopku v glavni stvari brez kakršnega koli dvoma smela [zoper sklep o spremembi Pogodb] vložiti ničnostno tožbo na podlagi člena 263 PDEU<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Sodba Pringle, točka 42. Vprašanje je bilo, ali je bil zadevni sklep sprejet oziroma ali bi ga bilo treba sprejeti v skladu s poenostavljenim postopkom za spremembo iz člena 48(6) PEU.</P></NOTE> V zadevnih okoliščinah je to bila logična ugotovitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Menim, da ni utemeljenega razloga za to, da se izjema na podlagi sodbe TWD v zvezi s tretjim delom razlaga drugače kot v zvezi s prvim in drugim delom, ali za prepričanje, da se ne bi smela uporabljati tudi za tretji del.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Izjema na podlagi sodbe TWD ima zelo omejen obseg – v primeru kakršnega koli dvoma glede njene dopustnosti se <HT TYPE="ITALIC">ne</HT> uporablja. Ali v nekem danem primeru obstaja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>dvom<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>, je vprašanje, ki mora biti v praksi rešljivo brez nepotrebne zapletenosti, saj mora biti odvetnik, ki zastopa posameznika, temu zmožen z gotovostjo svetovati, kako naj se pritoži. Posamezniku mora biti poleg tega omogočeno hitro ukrepanje, saj mora biti pozoren na dvomesečni rok za začetek postopka na podlagi člena 263 PDEU. Menim, da morajo biti zadeve odvisne od stanja sodne prakse in položaja zadevnega posameznika v trenutku, ko se mora odločiti, ali naj vloži neposredno tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Če je posameznik upravičeno dvomil o dopustnosti neposredne tožbe, se izjema na podlagi sodbe TWD ne uporabi, Sodišče pa bi moralo dovoliti izpodbijanje veljavnosti na podlagi postopka iz člena 267 PDEU. To bo zagotovilo učinkovito sodno varstvo, kot se zahteva s členom 47 Listine.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Ta ugotovitev je smiselna tudi z vidika vodenja zadeve: preširoka uporaba izjeme na podlagi sodbe TWD ni v interesu sodišč Unije, saj bi to spodbudilo poplavo previdnostnih neposrednih tožb, ki bi jih Splošno sodišče moralo obravnavati in verjetno ustrezno ugotoviti njihovo nedopustnost. Zaželeno je, da nacionalna sodišča izločijo ugovore zoper veljavnost, ki se na prvi pogled ne zdijo prepričljivi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče ob uporabi navedene utemeljitve za obravnavano zadevo sprašuje, ali bi bila tožba, ki bi jo A, B, C in D vložili pri Splošnem sodišču, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>nedvomno<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/> dopustna. Iz zgoraj navedenih razlogov je to pravo merilo, ki ga je treba uporabiti. Drugače rečeno, odločitev A, B, C in D za vložitev tožbe pred nacionalnim sodiščem namesto pred sodiščem Unije se bo izkazala za utemeljeno, bodisi če (i) je jasno, da niso imeli procesnega upravičenja za sprožitev postopka na podlagi člena 263 PDEU, bodisi (ii) če so v zvezi s tem upravičeno dvomili.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Ne le, da ni nikakršnih dvomov glede tega, ali bi A, B, C in D lahko izpodbijali Izvedbeno uredbo št. 610/2010 na podlagi prvega ali drugega dela četrtega odstavka člena 263 PDEU, temveč se zdi jasno tudi, da bi Splošno sodišče tako tožbo zavrnilo kot nedopustno. Na A, B, C in D ni bil naslovljen noben akt Unije. Prav tako se uvrstitev na seznam v Izvedbeni uredbi št. 610/2010 nanje ni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>neposredno in posamično nanaša[la]<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>. Če pritožnik ne izpolnjuje nobenega od teh dveh pogojev, zadevnega akta ne more izpodbijati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Sodba Inuit I, točki 75 in 76.</P></NOTE> V Izvedbeni uredbi št. 610/2010 ni ničesar, kar bi omogočalo identifikacijo A, B, C in D. Čeprav bi se navedena uredba lahko posamično nanašala na druge osebe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Kot so osebe in subjekti s seznama na podlagi člena 2(3).</P></NOTE> pa v njej ni opredeljeno, kdo je član skupin in subjektov, navedenih v Prilogi k zadevni uredbi, ali kdo so osebe, ki so kako drugače povezane z njimi. A, B, C in D zato ne bi mogli dokazati, da se uvrstitev na seznam nanje nanaša <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>posamično<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>V zvezi s tretjim delom menim, da so A, B, C in D upravičeno dvomili o dopustnosti tožbe za razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe št. 610/2010 na podlagi navedenega dela (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>predpis[i], ki se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Izvedbena uredba št. 610/2010 je regulativni akt, to je splošen akt, ki ni zakonodajni akt<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Sodba Inuit I, točka 60.</P></NOTE> (kar pomeni pravni akt, sprejet po zakonodajnem postopku<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Člen 289(3) PDEU.</P></NOTE>). Sprejet je bil na podlagi člena 2(3) Uredbe št. 2580/2001, ki določa, da mora Svet soglasno in v skladu s členom 1(4), (5) in (6) Skupnega stališča 2001/931 določiti, pregledati in spremeniti sezname iz člena 2(3). Navedeni postopek ni bil zakonodajni postopek. Tudi Izvedbena uredba št. 610/2010 se je delno nanašala na nedoločljivo kategorijo posameznikov in pravnih oseb:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Glej na primer sodbo z dne <DATE ISO="19930615">15. junija 1993</DATE>, Abertal in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑213/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:238">EU:C:1993:238</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> zaradi uvrstitve organizacije LTTE na seznam morajo vse osebe spoštovati prepovedi iz členov 2(1)(b) in 2(2) Uredbe št. 2580/2001.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Glej točki 36 in 37 zgoraj. Glej tudi sodbo E in F, točka 51 in navedena sodna praksa.</P></NOTE> Tudi če bi se zadevni akt posamično nanašal na organizacijo LTTE, bi bil torej v zvezi z A, B, C in D splošen akt.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Glej v tem smislu sodbi z dne <DATE ISO="20080903">3. septembra 2008</DATE>, Kadi in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Al Barakaat International Foundation/Svet in Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑402/05 P in C‑415/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:461">EU:C:2008:461</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 241 do 244), in z dne <DATE ISO="20130423">23. aprila 2013</DATE>, Gbagbo in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑478/11 P do C‑482/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:258">EU:C:2013:258</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Zato je očitno, da se je Izvedbena uredba št. 610/2010 nanašala na A, B, C in D. Ali ni sporno, da se je nanje nanašala neposredno in da ni vključevala izvedbenih ukrepov?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Teoretična podlaga pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>neposredno nanašanje<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/> je vsaj delno pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>vzročnost<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/>. Med spornim aktom in domnevno izgubo ali škodo mora obstajati neposredna vzročna povezava, ki utemeljuje odobritev pravnega sredstva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Glej v zvezi s tem sodbo z dne <DATE ISO="19840711">11. julija 1984</DATE>, Commune de Differdange in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>222/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:266">EU:C:1984:266</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 10 do 12).</P></NOTE> Razlogi politike, na katerih temelji ta zahteva, so jasni: če je potreben dodaten ukrep za zagotovitev polnega učinka spornega akta, je treba pred sodišči izpodbijati zadevni ukrep, ne pa prvotnega akta.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>V točki 65 sem opisala merilo v obliki, v kateri ga je Sodišče v novejši sodni praksi uporabilo za opredelitev obstoja neposrednega nanašanja. Vendar pa to ni edina različica, ki jo je mogoče najti v sodni praksi. Sodišče je v sodbi Les Verts presodilo, da ukrep izpolnjuje merilo, če zadevni ukrepi pomenijo popoln sklop pravil, ki so sama po sebi zadostna <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>in ne potrebujejo izvedbenih določb<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19860423">23. aprila 1986</DATE>, <NAME.CASE>Les Verts/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑294/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:166">EU:C:1986:166</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ta različica je v zelo podobni obliki ponovljena v tretjem delu. Čeprav je vključitev besede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>in<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/> domnevno tavtološka, se zdi namen očiten. Če želimo ugotoviti, ali se ukrep neposredno nanaša na pritožnika v položaju, v kakršnem so A, B, C in D, je treba opredeliti, ali so za ta ukrep potrebni izvedbeni ukrepi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Glej v zvezi s tem sodbo Telefónica, točke od 27 do 29.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče navaja, da je po njegovem mnenju težko pridobiti natančne smernice iz nedavne sodne prakse Sodišča v zvezi z natančnim pomenom in uporabo izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>izvedbeni ukrepi<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/> v obravnavani zadevi. Čeprav je res, da se v sodni praksi navedeni izraz ne poskuša opredeliti s pojmi, se mi vseeno zdi, da sta v njem dva elementa, po katerih se je mogoče deloma zgledovati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Prvič, Sodišče je v sodbi T &amp; L Sugars menilo, da – v zadevi, ki vključuje nacionalne ukrepe, potrebne za izvajanje dveh izvedbenih uredb Komisije – natančna narava zadevnih ukrepov ne vpliva na to, kako kakovostni so kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>izvedbeni ukrepi<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>. V nadaljevanju je navedlo, da te ugotovitve ne omaja njihova domnevna mehanična narava. Namesto tega se uporabi merilo, ali ukrepi Unije ustvarjajo pravne učinke za pritožnika samo prek aktov, ki jih (v navedeni zadevi) sprejmejo nacionalni organi: če je tako, so navedeni akti izvedbeni ukrepi v smislu tretjega dela.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Glej točke od 40 do 42. Zadevni mehanizem je opredeljen v točki 3 sodbe, v kateri so povzete točke od 39 do 45 izpodbijane sodbe Splošnega sodišča. Družba T &amp; L je trdila, da je bila državam članicam prepuščena le vloga <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>poštnega nabiralnika<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/> (točka 18). Komisija je trdila, da so bili zadevni nacionalni ukrepi pomembni in nujni (točka 24).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Drugič, Sodišče je v sodbi Telefónica menilo, da bi bilo treba za opredelitev, ali neki predpis vključuje take ukrepe, zadevo presojati glede na položaj zadevne osebe. Vprašanje, ali zadevni akt potrebuje izvedbene ukrepe v razmerju do drugih posameznikov, ni upoštevno, omejiti bi se bilo treba izključno na predmet tožbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Glej točki 30 in 31.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>O zadevi je torej treba odločati zgolj ob upoštevanju položaja A, B, C in D v okviru predmeta njihove tožbe pred nacionalnim sodiščem, in sicer Izvedbene uredbe št. 610/2010 in – glede na očitno povezavo med zadevnima uredbama – Uredbe št. 2580/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Če zgoraj navedeno navežemo na položaj A, B, C in D v postopku v glavni stvari, ali je mogoče ugotoviti, da je Uredba št. 2580/2001 v povezavi z Izvedbeno uredbo št. 610/2010 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>neposredno vplivala<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/> na A, B, C in D? Jasno je, da zadevni uredbi nanje nista posamično vplivali, saj njihovih imen ni na seznamu iz člena 2(3).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Sodišče v sodbi T &amp; L Sugars menilo, da zadevna zakonodaja ne vpliva neposredno na pravni položaj pritožnic in da se nanju ne nanaša neposredno, saj nista bili izrecno vključeni med stranke, v zvezi s katerimi se uporablja zadevna zakonodaja (pritožnici sta bili podjetji, ki se ukvarjata z rafiniranjem trsnega sladkorja, zakonodaja pa je zajemala proizvajalce sladkorja) (glej točko 37).</P></NOTE> Vendar je mogoče vsaj trditi, da so bili prizadeti v tem smislu, da je učinek uvrstitve stranke na navedeni seznam ta, da nobena oseba, za katero se uporablja pravo Unije, ne sme zbirati sredstev v korist stranke ali ji jih dajati na voljo. Taka ugotovitev ne bi bila nujno v neskladju z zakonodajo ali sodno prakso. Na tej podlagi bi bilo mogoče trditi, da bi morali A, B, C, in D Izvedbeno uredbo št. 610/2010 izpodbijati neposredno pred Splošnim sodiščem v skladu s tretjim delom člena 263 PDEU. Težava v zvezi s takim pristopom je, da (kolikor je mogoče razbrati iz dejstev, ki so na voljo Sodišču) se A, B, C in D niso zavedali, da so bila njihova sredstva zamrznjena na podlagi seznama iz člena 2(3), dokler niso bili uvrščeni v ugotovitvene sklepe, ki jih je sprejel minister. Do takrat se ni v zvezi z njimi zgodilo nič neugodnega, zato ni bilo ničesar, kar bi morda želeli izpodbijati. Zato ne morem ugotoviti, da so bili na tej podlagi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>nedvomno<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/> upravičeni do sprožitve postopka pred Splošnim sodiščem.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="19"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Podredno, ali velja trditev – kot meni predložitveno sodišče – da so izvedbeni ukrepi dejansko potrebni, saj morajo države članice v skladu s členom 9 Uredbe št. 2580/2001 opredeliti sankcije, ki jih je treba uvesti v primeru kršitve določb zadevne uredbe? V takem primeru bi bil položaj jasen: od A, B, C in D se ne bi smelo zahtevati, naj sprožijo postopek pred Splošnim sodiščem. Dejansko se zdi, da na nobeni podlagi ne bi imeli procesnega upravičenja, da to storijo. Taka trditev bi upoštevala besedilo zakonodaje, ne pa – vsaj domnevno – sodne prakse, navedene v točki 82 zgoraj, ki nakazuje, da je treba upoštevati posebne okoliščine zadeve, ne pa splošnih. Pri tem ne gre za vprašanje sankcij, ki jih želijo A, B, C in D izpodbijati v tožbi pred nacionalnimi sodišči. Gre za njihovo vključitev v sklep, sprejet na podlagi odloka Sanctieregeling 2007. Tudi glede tega ne morem ugotoviti, da ni dvomov v zvezi s to zadevo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Kakšno je torej stališče v zvezi s samim odlokom Sanctieregeling 2007? Predložitveno sodišče navaja, da je bil člen 2 odloka Sanctieregeling 2007 sprejet za uveljavitev Resolucije 1373 (2001), pri čemer se zadevni člen ne sklicuje na Uredbo št. 2580/2001, Skupno stališče 2001/931 ali druge akte, s katerimi se osebe ali skupine uvrščajo na seznam iz člena 2(3). V predložitveni odločbi je nato kljub temu navedeno, da je tudi minister ugotovitvene sklepe izrecno utemeljil s predpostavko, da je organizacija LTTE teroristična skupina, ker je uvrščena na seznam iz člena 2(3), in z dejstvom, da je bil zoper A, B, C in D uveden kazenski postopek, med drugim zaradi njihove domnevne kršitve členov 2(1), 2(2) in 3 Uredbe št. 2580/2001.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Glej točko 45 zgoraj.</P></NOTE> Ali je na tej podlagi mogoče ugotoviti, da odlok Sanctieregeling 2007 in odredbe, sprejete v skladu z njim, pomenijo izvedbeni ukrep za namene člena 263 PDEU? Če se izrazim nevtralno, se mi položaj spet ne zdi jasen in posledično ni nedvoumen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Večji del preučevanja prava in velik del njegove uporabe temelji na gotovosti. To je cilj, ki se poskuša doseči s pravom, saj morajo tisti, v zvezi s katerimi se uporablja, jasno poznati svoje pravice in obveznosti. Vendar je Sodišče z uporabo izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>nedvomno<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> v sodni praksi priznalo dejstvo, da tega ideala včasih ni mogoče doseči. Izjema na podlagi sodbe TWD se zaradi pravne varnosti uporablja prav (in izključno) v situacijah, v katerih <HT TYPE="ITALIC">ni</HT> dvoma, ali bi bila tožba, ki bi jo pri Splošnem sodišču vložila konkretna zasebna stranka, dopustna. Po mojem mnenju v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Iz tega sledi, da se izjema na podlagi sodbe TWD ne uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Na prvo vprašanje zato odgovarjam, da neposredna tožba, s katero bi A, B, C in D izpodbijali veljavnost Izvedbene uredbe št. 610/2010 v delu, v katerem se nanaša na organizacijo LTTE, ne bi bila nedvomno dopustna. Iz tega sledi, da so se A, B, C in D pred nacionalnim sodiščem upravičeno sklicevali na neveljavnost navedene uredbe in zahtevali vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Razlaga Skupnega stališča 2001/931 in Uredbe št. 2580/2001 (vprašanja od drugega do petega)</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Pristojnost Sodišča za razlago Skupnega stališča 2001/931</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Najprej se postavlja vprašanje, ali je Sodišče pristojno za razlago Skupnega stališča 2001/931, ki je akt SZVP. Z drugim pododstavkom člena 24(1) PEU se načeloma izključuje pristojnost Sodišča na tem področju, razen njegove pristojnosti za nadzor nad spoštovanjem člena 40 PEU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Navedena določba, ki se nanaša na razmerja med SZVP in drugimi pristojnostmi Unije, v obravnavani zadevi ni upoštevna.</P></NOTE> in nadzor nad zakonitostjo nekaterih sklepov, kot to določa drugi pododstavek člena 275 PDEU. Člen 275 PDEU zlasti določa, da je Sodišče pristojno za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>odločanje o tožbah, vloženih v skladu s pogoji četrtega<?PAGE NO="20"?> pododstavka člena 263 [PDEU], v katerih se nadzira zakonitost sklepov, ki predvidevajo omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam, ki jih je Svet sprejel na podlagi poglavja 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji,<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> kot so ukrepi SZVP, s katerimi je bila organizacija LTTE razvrščena kot teroristična skupina ali organizacija.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Glej točko 42 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Na prvi pogled to ne zajema razlage zakonitosti takih aktov pri sprejetju predhodne odločbe ali nadzora nad tako zakonitostjo. Vendar se strinjam s stališčem, ki ga je v nedavnih sklepnih predlogih v zadevi Rosneft zavzel generalni pravobranilec M. Wathelet, in sicer da v zaključenem sistemu pravnih sredstev in postopkov, ki je namenjen zagotavljanju nadzora nad zakonitostjo aktov Unije, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>nadzor zakonitosti<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/>, na katerega se sklicuje člen 24(1), drugi pododstavek, zadnji stavek, PEU, ne vključuje samo ničnostnih tožb, ampak tudi mehanizem predloga za sprejetje predhodne odločbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Watheleta v zadevi Rosneft (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑72/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:381">EU:C:2016:381</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 38 in od 62 do 66).</P></NOTE> Pravni red Evropske unije, ki temelji na vladavini prava,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Člen 21(1) PEU.</P></NOTE> mora v okviru prava Unije zagotavljati dostop do učinkovitega pravnega sredstva, ki ga zdaj zagotavlja prvi pododstavek člena 47 Listine. V zvezi s tem imajo predhodne odločbe v zadevah, ki se nanašajo na veljavnost, ključno vlogo za osebe, ki bi – kot pritožniki v postopku v glavni stvari – lahko utrpele škodljive posledice ukrepov SZVP, ki nanje niso naslovljeni posamično, tako da te načeloma niso upravičene, da pred sodišči Unije na podlagi drugega pododstavka člena 275 PDEU zahtevajo razglasitev ničnosti navedenih ukrepov. Kot poleg tega trdi generalni pravobranilec M. Wathelet, pristojnost Sodišča za nadzor nad zakonitostjo omejevalnih ukrepov proti fizičnim ali pravnim osebam, sprejetih na podlagi poglavja 2 naslova V PEU, v okviru predhodnega odločanja nujno vključuje tudi pristojnost za razlago takih aktov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Watheleta v zadevi Rosneft (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑72/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:381">EU:C:2016:381</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 73 do 76).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Kar zadeva ta postopek, se organizacija LTTE pred začetkom veljavnosti Skupnega stališča 2006/380 ni štela za teroristično skupino ali organizacijo na podlagi Skupnega stališča 2001/931. Vendar se je s Skupnim stališčem 2006/380 zgolj posodobil seznam oseb in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi na podlagi Skupnega stališča 2001/931. Zato menim, da je Skupno stališče 2001/931, kakor je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2006/380, sklep, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>predvideva omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam na podlagi poglavja 2 naslova V [PEU]<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/> v smislu člena 24(1), drugi pododstavek, zadnji stavek, PEU in člena 275, drugi odstavek, PDEU. Posledično je Sodišče pristojno, da odgovori na drugo vprašanje, kolikor se z njim poleg razlage Uredbe št. 2580/2001 zahteva tudi razlaga Skupnega stališča 2001/931.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>teroristično dejanje<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/> v Skupnem stališču 2001/931 in Uredbi št. 2580/2001</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>teroristično dejanje<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/> v členu 1 Skupnega stališča 2001/931 in členu 2(3) Uredbe št. 2580/2001 je treba razlagati ob upoštevanju besedila, ciljev in sobesedila navedenih določb; tudi zgodovina navedenega izraza je lahko vir informacij, ki so upoštevne za razlago tega izraza.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Glej sodbi Inuit I, točka 50, in Pringle, točka 135.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Organizacija LTTE je bila na seznam iz člena 2(3) uvrščena, ker je storila dejanja, ki so v Uredbi št. 2580/2001 opredeljena kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/>, pri čemer se tudi sama Uredba sklicuje na opredelitev tega pojma v členu 1(3) Skupnega stališča 2001/931.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Člen 1(4) Uredbe št. 2580/2001.</P></NOTE> V besedilu nobenega od teh dveh aktov Unije ni ničesar, kar bi kazalo, da zadevni pojem ne sme zajemati dejanj, ki se storijo med oboroženim spopadom in ki jih ureja mednarodno humanitarno pravo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="21"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Take razlage ne podpirajo niti cilji Skupnega stališča 2001/931 in Uredbe št. 2580/2001. Cilj teh ukrepov je v bistvu preprečevalen: njihov namen je boj proti terorizmu z odtegnitvijo finančnih sredstev, tako da se zamrznejo sredstva in gospodarski viri posameznikov ali subjektov, za katere se domneva, da so vključeni v teroristične dejavnosti ali dejavnosti, ki so povezane z terorizmom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Glej sodbo z dne <DATE ISO="20121115">15. novembra 2012</DATE>, Al-Aqsa/Svet in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Nizozemska/Al-Aqsa</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑539/10 P in C‑550/10 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:711">EU:C:2012:711</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: sodba Al-Aqsa, točka 67 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Varstvo teh ciljev je enako pomembno v času oboroženih spopadov, ko so dejanja storjena, in v drugih okoliščinah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Iz ločene razlage Skupnega stališča 2001/931 in Uredbe št. 2580/2001 zato izhaja, da je ustrezna široka razlaga pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>. Ali je treba tako razlago preoblikovati ob upoštevanju zakonodaje in mednarodnega prava, v okviru katerih je treba razumeti zadevna akta?</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Okvirni sklep 2002/475</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče izrecno sprašuje (v točki (a) drugega vprašanja), ali je uvodna izjava 11 Okvirnega sklepa 2002/475 upoštevna za razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>teroristično dejanje<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/> iz Skupnega stališča 2001/931 in Uredbe št. 2580/2001. Ali dejstvo, da je namen navedene uvodne izjave izključiti dejanja oboroženih sil v času oboroženih spopadov s področja uporabe zadevnega okvirnega sklepa,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Glej točko 40 zgoraj.</P></NOTE> vpliva na področje uporabe navedenega skupnega stališča in navedene uredbe?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju je odgovor nikalen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Namen Okvirnega sklepa 2002/475, s katerim se usklajuje kazenska zakonodaja držav članic, je zbliževanje opredelitve pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>teroristična kazniva dejanja<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/> v državah članicah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>Uvodna izjava 6 Okvirnega sklepa 2002/475; glej tudi člen 1(1).</P></NOTE> Področje uporabe in cilji tega okvirnega sklepa so zato drugačni od področja uporabe in ciljev Skupnega stališča 2001/931 in Uredbe št. 2580/2001, ki se nanašata na preprečevalne ukrepe zoper terorizem in nista namenjena dopolnitvi nacionalnih kazenskih postopkov ali njihovi podpori.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Glej sodbo Al-Aqsa, točka 67 in navedena sodna praksa.</P></NOTE> Kot trdi Komisija, je v samem besedilu uvodne izjave 11 (zlasti fraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>ta okvirni sklep ne velja za<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/>) jasno navedeno, da je edini namen navedene uvodne izjave pojasniti, da Okvirni sklep 2002/475 ne ureja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>ukrepov<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/> oboroženih sil v času oboroženih spopadov. Uvodna izjava 11 Okvirnega sklepa 2002/475 zato ne zagotavlja smernic o pomenu izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>teroristično dejanje<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/> iz Skupnega stališča 2001/931 in Uredbe št. 2580/2001.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141016">16. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>LTTE/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑208/11 in T‑508/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:885">EU:T:2014:885</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Kot sem navedla, se Svet zoper navedeno točko ni pritožil (glej točko 51 zgoraj).</P></NOTE> Navedeno stališče je vsekakor skladno z ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero uvodna izjava iz preambule nekega akta Unije nima pravno zavezujoče veljave in se nanjo zato ni mogoče sklicevati za to, da bi se odstopilo od dejanskih določb zadevnega akta, niti za to, da bi se te določbe razlagale v smislu, ki je očitno v nasprotju z njihovim besedilom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130411">11. aprila 2013</DATE>, <NAME.CASE>Della Rocca</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑290/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:235">EU:C:2013:235</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Uvodna izjava 11 se ne sklicuje izrecno na določbe normativnega dela Okvirnega sklepa 2002/475, zato nikakor ne more vplivati na razlago drugih aktov Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Razlaga v skladu z mednarodnim pravom</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Kljub temu je še vedno treba upoštevati člen 3(5) PEU, v skladu s katerim Evropska unija prispeva k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava. Zato mora ob sprejetju nekega akta spoštovati mednarodno pravo, vključno z mednarodnim običajnim pravom, ki je zavezujoče za institucije Evropske unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0083"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Air Transport Association of America in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑366/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:864">EU:C:2011:864</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0101">101</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="22"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso zakonodajo Unije razlagati čim bolj v skladu z mednarodnim pravom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0084"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120315">15. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>SCF Consorzio Fonografici</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>navedena sodna praksa). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Mengozzija v zadevi Diakite</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑285/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:500">EU:C:2013:500</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Čeprav Sodišče to zahtevo uporablja predvsem za sporazume, ki formalno zavezujejo Unijo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0085"><P>Glej na primer sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960910">10. septembra 1996</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑61/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:313">EU:C:1996:313</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 52 do 58), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040401">1. aprila 2004</DATE>, <NAME.CASE>Bellio F.lli</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑286/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:212">EU:C:2004:212</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ima širše področje uporabe. Sodišče je v sodbi Poulsen and Diva Navigation presodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>mora [Evropska unija] pri izvajanju svojih pristojnosti spoštovati mednarodno pravo in je zato treba [določbo prava Unije, ki jo je moralo razlagati v navedeni zadevi,] razlagati in njeno področje uporabe omejevati v luči upoštevnih pravil [običajnega] mednarodnega pomorskega prava<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0086"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19921124">24. novembra 1992</DATE>, <NAME.CASE>Poulsen in Diva Navigation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑286/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:453">EU:C:1992:453</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150115">15. januarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Evans</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑179/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:12">EU:C:2015:12</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je v sodbi Intertanko naredilo korak dlje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0087"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080603">3. junija 2008</DATE>, <NAME.CASE>The International Association of Independent Tanker Owners in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:312">EU:C:2008:312</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V njej je odločilo, da okoliščina, da neki mednarodni sporazum zavezuje vse države članice, ne pa Unije, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>lahko kljub temu vpliva […] na razlago […] [določb] sekundarnega prava<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/>, čeprav zadevni sporazum ne kodificira običajnih pravil mednarodnega prava, in da je Sodišče določbe sekundarnega prava dolžno razlagati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>ob upoštevanju<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/> zadevnega sporazuma.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0088"><P>Točka 52.</P></NOTE> Sodišče je to utemeljilo z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>iz običajnega prava izhajajoč[im] načelo[m] dobre vere<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/> in načelom lojalnega sodelovanja iz člena, ki je zdaj člen 4(3) PEU. Cilj je čim večje izogibanje taki razlagi prava Unije, ki državam članicam onemogoča izpolnjevanje njihovih zavez mednarodnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Zato je treba najprej preučiti, ali je Skupno stališče 2001/931 in Uredbo št. 2580/2001 mogoče razlagati v skladu z upoštevnimi pravili mednarodnega prava. Če je odgovor pritrdilen, ni treba ugotavljati, ali navedena pravila spadajo med pravila, glede na katera lahko Sodišče nadzira zakonitost ukrepov, ki jih sprejmejo institucije Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0089"><P>Nadziranje veljavnosti sekundarnega prava Unije na podlagi mednarodnega prava (mednarodnih sporazumov ali običajnih pravil mednarodnega prava) je še vedno izjema, saj zanj veljajo zelo strogi pogoji. V zvezi z mednarodnimi sporazumi glej novejšo sodbo z dne <DATE ISO="20160204">4. februarja 2016</DATE>, C &amp; J Clark International (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑659/13 in C‑34/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:74">EU:C:2016:74</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V zvezi z običajnimi pravili mednarodnega prava glej sodbo z dne <DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, Air Transport Association of America in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑366/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:864">EU:C:2011:864</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 101, 102 in 107).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Razlikovati je treba med pravili mednarodnega humanitarnega prava na eni strani in pravili mednarodnega prava, s katerimi se urejajo protiteroristične dejavnosti ali jemanje talcev, na drugi. V teh sklepnih predlogih bom preučila le tiste vire mednarodnega prava, na katere se sklicuje bodisi v predložitveni odločbi bodisi v trditvah strank.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT>Mednarodno humanitarno pravo</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Prvič, kar zadeva mednarodno humanitarno pravo, lahko Sodišče upravičeno domneva, da so Ženevske konvencije in njihovi protokoli upoštevni, saj sta bili organizacija LTTE in šrilanška vlada v času dejanskega stanja udeleženi v oboroženem spopadu. Poleg tega so pogodbenice teh konvencij in protokolov vse države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0090"><P>Glej točko 4 zgoraj.</P></NOTE> Sodišče jih zato mora upoštevati pri razlagi Skupnega stališča 2001/931 in Uredbe št. 2580/2001, in sicer ne glede na to, ali navedene konvencije in protokoli kodificirajo običajna pravila mednarodnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0091"><P>Glej točko 100 zgoraj in navedeno sodno prakso.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Ne strinjam se s trditvijo pritožnikov v postopku v glavni stvari, da napadov in ugrabitev, ki jih je organizacija LTTE izvedla med letoma 2005 in 2009, na podlagi mednarodnega humanitarnega prava ni mogoče šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/>, ker je bila organizacija LTTE nedržavna oborožena sila, udeležena v nemednarodnem oboroženem spopadu v Šrilanki. Prvič, člen 3, ki je skupen vsem Ženevskim konvencijam in izrecno ureja nemednarodne spopade, prepoveduje – vedno in povsod – napade na življenje in telesno integriteto, zlasti vse vrste umora in zajetja talcev, kadar so storjeni zoper<?PAGE NO="23"?> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>oseb[e], ki pri sovražnostih ne sodelujejo neposredno, vključno s pripadniki oboroženih sil, ki so odložili orožje, in osebami, ki ne morejo sodelovati v boju zaradi bolezni, ran, pridržanja ali drugega vzroka<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0092"><P>Skupni člen 3(1)(a) in (b). Meddržavno sodišče je v sodbi z dne <DATE ISO="19860627">27. junija 1986</DATE>, Nikaragva proti Združenim državam Amerike, razsodilo, da so pravila iz skupnega člena 3 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>minimalno merilo poleg bolj izpopolnjenih pravil, ki jih je prav tako treba uporabljati v zvezi z mednarodnimi spopadi,<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/> in da se v njih upošteva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>osnovno spoštovanje človečnosti<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/> (ICJ Reports, 1984, str. 392, točka 218).</P></NOTE> Navedena določba jasno – čeprav implicitno – prepoveduje teroristična dejanja, ki lahko povzročijo take posledice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0093"><P>Glej v zvezi s tem Gasser, H.‑P., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>Acts of terror, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>terrorism<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="2018" ID="QE0097"/> and international humanitarian law<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/>, <HT TYPE="ITALIC">International Review of the Red Cross</HT>, 2002, str. 560.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Člen 4(2)(d) Protokola II je bolj nedvoumen, saj določa, da udeleženci nemednarodnih oboroženih spopadov ne smejo nikdar in nikjer izvajati terorističnih dejanj zoper osebe, ki v sovražnostih ne sodelujejo neposredno oziroma so v njih prenehale sodelovati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0094"><P>V zvezi z mednarodnimi oboroženimi spopadi glej člen 51(2) Protokola I in člen 33(1) Četrte ženevske konvencije.</P></NOTE> Poleg tega v skladu s členom 13(2) Protokola II ne smejo izvajati nasilnih dejanj ali groziti z nasiljem, da bi s tem predvsem širili strah med civilnim prebivalstvom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Protokol I se uporablja predvsem za mednarodne oborožene spopade<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0095"><P>Glej člen 1(3), ki se sklicuje na člen 2, skupen vsem Ženevskim konvencijam.</P></NOTE> in se zato ne zdi neposredno upošteven za ta postopek. Tudi če bi se navedeni protokol uporabljal za spopad med šrilanško vlado in organizacijo LTTE,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0096"><P>Tako bi bilo, če bi spopad pomenil oboroženi spopad, v katerem bi se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>narodi bojeva[li] zoper kolonialno prevlado in tujo zasedbo ter rasistične režime, pri čemer [bi] uveljavlja[li] svojo pravico do samoodločbe<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/> (člen 1(4) Protokola I).</P></NOTE> bi bil zaključek vseeno enak, saj tudi Protokol I prepoveduje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>nasilna dejanja ali grožnje z nasiljem, katerih glavni cilj je širjenje strahu med civilnim prebivalstvom<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0097"><P>Člen 51(2) Protokola I.</P></NOTE> Mednarodno humanitarno pravo tako <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>prepoveduje teroristična dejanja v mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadih, ne glede na to, ali jih stori državna ali nedržavna stran<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0098"><P>Pfanner, T., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>Scope of Application, Perpetrators of Terror, and International Humanitarian Law<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/>, v: Fernández-Sánchez (ur.), <HT TYPE="ITALIC">International Legal Dimensions of Terrorism</HT> (Martinus Nijhoff Publishers, 2009), str. 289.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Kakšno je stališče glede dejanj, ki so usmerjena zoper osebe, dejavno udeležene v oboroženem spopadu, ali vojaške cilje in ki ne širijo strahu med civilnim prebivalstvom? Borci v mednarodnih oboroženih spopadih imajo pravico do neposrednega sodelovanja v sovražnostih, zato uživajo imuniteto v zvezi z dejanji, ki jih storijo kot borci, če so ta v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Udeleženci nemednarodnih oboroženih spopadov, nasprotno, ne uživajo imunitete, tudi če so njihova dejanja v skladu s členom 3, skupnim vsem Ženevskim konvencijam, ter členoma 4(2)(d) in 13(2) Protokola II.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0099"><P>Vsi organi na oblasti si morajo prizadevati, da navedenim udeležencem po prenehanju sovražnosti zagotovijo čim večjo amnestijo (člen 6(5) Protokola II). <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0102" REF.END="QE0102"/>V zvezi z nemednarodnimi oboroženimi spopadi nista zagotovljena statusa borca in vojnega ujetnika, saj države niso pripravljene zagotoviti imunitete pred pregonom na podlagi nacionalnega prava pripadnikom oboroženih opozicijskih skupin, ki so prijeli za orožje<QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="201C" ID="QE0102"/> (ICRC, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0103" REF.END="QE0103"/>The relevance of IHL in the context of terrorism<QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/>, www.icrc.org/eng/resources/documents/faq/terrorism-ihl-210705.htm, dostop do dokumenta <DATE ISO="20160704">4. julija 2016</DATE>).</P></NOTE> Tako je na primer mogoče zaradi umora soditi borcu nedržavnih oboroženih sil, ki je ubil sovražnega borca – pripadnika državnih sil v nemednarodnem spopadu, ne da bi pri tem kršil mednarodno humanitarno pravo. To izhaja iz načel suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0100"><P>Člen 3(1) Protokola II določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0104" REF.END="QE0104"/>ni mogoče sklicevati na nobeno določbo [zadevnega protokola], da bi se ogrozila suverenost neke države ali odgovornost vlade, da z vsemi legitimnimi sredstvi vzdržuje ali ponovno vzpostavi javni red in mir ali brani narodno enotnost in ozemeljsko celovitost države<QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="201C" ID="QE0104"/>.</P></NOTE> Posledično se udeleženci nemednarodnih spopadov ne izognejo represivnim ali preprečevalnim ukrepom, ki jih neka država v zadevnih okoliščinah šteje za ustrezne,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0101"><P>Navedeni ukrepi se lahko nanašajo na dejanja, ki jih država šteje za teroristična, vendar ne izključno na taka dejanja (lahko bi se na primer nanašali tudi na veleizdajo ali vohunjenje).</P></NOTE> če je pristojna za uvedbo zadevnih ukrepov ter če spoštuje veljavne protiteroristične konvencije in druga pravila mednarodnega prava, ki jo zavezujejo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0102"><P>Glej tudi 2016 ICRC Commentary, <HT TYPE="ITALIC">Common Article 3</HT>, točka 514, in točke od 111 do 121 v nadaljevanju.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="24"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>V skladu z nekaterimi trditvami bi opredelitev dejanj udeležencev nemednarodnega oboroženega spopada kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0105" REF.END="QE0105"/>terorističnih<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/> lahko zmanjšala motiviranost udeležencev za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, saj ti ne bi imeli razloga za spoštovanje (zlasti) člena 3, skupnega vsem Ženevskim konvencijam, ter členov 4(2)(d) in 13(2) Protokola II, če tako spoštovanje na koncu ne bi bilo nagrajeno v smislu kazenske odgovornosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0103"><P>Glej med drugim Pejic, J., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0106" REF.END="QE0106"/>Terrorist Acts and Groups: A Role for International Law?<QUOT.END REF.START="QS0106" CODE="201C" ID="QE0106"/>, <HT TYPE="ITALIC">British Yearbook of International Law</HT>, 2004, str. 75 in 76, ter Sassóli, M., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0107" REF.END="QE0107"/>Terrorism and War<QUOT.END REF.START="QS0107" CODE="201C" ID="QE0107"/>, <HT TYPE="ITALIC">Journal of International Criminal Justice</HT>, 2006, str. 970. Kot ugotavlja Sassóli, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0108" REF.END="QE0108"/>če je vsako dejanje zoper državne sile <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0109" REF.END="QE0109"/>teroristično<QUOT.END REF.START="QS0109" CODE="2018" ID="QE0109"/>, kot menijo nekateri, to slabi [mednarodno humanitarno pravo] in pripravljenost oboroženih skupin za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava<QUOT.END REF.START="QS0108" CODE="201C" ID="QE0108"/>. Glej Sassóli, M., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0110" REF.END="QE0110"/>The Role of Human Rights and International Humanitarian Law in New Types of Armed Conflicts<QUOT.END REF.START="QS0110" CODE="201C" ID="QE0110"/>, v: Ben-Naftali, O. (ur.), <HT TYPE="ITALIC">International Humanitarian law and International Human Rights Law</HT> (Oxford, OUP, 2011, str. 37).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Res je, da je zaščita, ki jo ponuja člen 6(5) Protokola II, sorazmerno šibka: navedena določba je zgolj sistematična<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0104"><P>Z navedenim izrazom želim povedati, da zadevna določba le opisuje cilje in da zato ni njen namen ustvariti pravice ali obveznosti za posameznike.</P></NOTE> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0111" REF.END="QE0111"/>[…] si prizadevajo zagotoviti čim večjo amnestijo […]<QUOT.END REF.START="QS0111" CODE="201C" ID="QE0111"/>), zato tistim, ki med sovražnostmi spoštujejo mednarodno humanitarno pravo, ne zagotavlja nobene nagrade, primerljive <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0112" REF.END="QE0112"/>borčevski<QUOT.END REF.START="QS0112" CODE="201C" ID="QE0112"/> imuniteti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0105"><P>Na diplomatski konferenci, na kateri je bil sprejet Protokol II, je bil zavrnjen predlog Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), v skladu s katerim bi morala sodišča v primeru pregona udeležencev nemednarodnih oboroženih spopadov čim bolj upoštevati dejstvo, da je obtoženec spoštoval določbe Protokola II. Glej ICRC, <HT TYPE="ITALIC">Draft Additional Protocols to the Geneva Conventions of 12 August 1949</HT>, Commentary, Ženeva, 1973, str. 141 (člen 10(5)).</P></NOTE> Dejstvo, da mednarodno humanitarno prava ne nalaga imunitete, lahko ogrozi učinkovitost navedenega prava in poviša stroške njegovega izvrševanja. Vendar to (domnevno) še zdaleč ne optimalno mednarodno pravo kot tako ni sposobno spremeniti veljavnega mednarodnega humanitarnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0106"><P>Glej točko 107 zgoraj.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Vsekakor tudi ob predpostavki, da ima pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0113" REF.END="QE0113"/>teroristično dejanje<QUOT.END REF.START="QS0113" CODE="201C" ID="QE0113"/> v okviru nemednarodnega oboroženega spopada ožji pomen kot v obdobju miru, pritožniki v postopku v glavni stvari niso niti dokazali niti trdili, da napadi in ugrabitve, ki so bili podlaga za uvrstitev organizacije LTTE na seznam iz člena 2(3), niso v celoti ali deloma pomenili kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Zlasti ni nič kazalo na to, da ni bilo nobeno od teh dejanj uperjeno zoper civiliste ali druge osebe, ki niso dejavno sodelovale v sovražnostih med organizacijo LTTE in šrilanško vlado. Pritožniki v postopku v glavni stvari, nasprotno, trdijo, da dejavnosti organizacije LTTE nikakor ni mogoče šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0114" REF.END="QE0114"/>teroristične<QUOT.END REF.START="QS0114" CODE="201C" ID="QE0114"/>, saj je bila zadevna organizacija udeležena v nemednarodnem oboroženem spopadu v smislu mednarodnega humanitarnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0107"><P>Po drugi strani pa bi jih bilo (teoretično) mogoče šteti za vojne zločine. Pritožniki v postopku v glavni stvari so poleg tega bežno izrazili dvom o tem, da je organizacija LTTE dejansko odgovorna za te napade in ugrabitve. Vendar niso predstavili nobenega specifičnega elementa, ki bi lahko omajal zadevno stališče Sveta.</P></NOTE> Iz razlogov, ki sem jih pojasnila, je treba to navedbo zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT>Mednarodno pravo o boju proti terorizmu in jemanju talcev</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>V zvezi z mednarodnim pravom, ki ureja boj proti terorizmu, najprej ugotavljam, da Konvencija o zatiranju dejanj jedrskega terorizma, navedena v predložitveni odločbi, nima nikakršne očitne povezave s postopkom v glavni stvari. Zato je v nadaljevanju ne bom več obravnavala. Poleg tega Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma za Evropsko unijo ni zavezujoča niti je niso ratificirale vse države članice. Navedena konvencija zato ni del mednarodnih pravil, ki bi jih moralo Sodišče ustrezno upoštevati pri razlagi Skupnega stališča 2001/931 in Uredbe št. 2580/2001.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>S Skupnim stališčem 2001/931 in Uredbo št. 2580/2001 se uveljavlja Resolucija 1373 (2001).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0108"><P>Glej točko 34 zgoraj.</P></NOTE> Čeprav sama Evropska unija ni članica Združenih narodov, je Sodišče razsodilo, da mora <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0115" REF.END="QE0115"/>[Evropska unija] […] pripisati poseben pomen temu, da sprejetje resolucij – s strani Varnostnega sveta na podlagi VII. poglavja te listine – v skladu s členom 24 Ustanovne listine Združenih narodov pomeni izvrševanje<?PAGE NO="25"?> poglavitne odgovornosti, ki jo ima ta mednarodni organ za ohranjanje miru in varnosti v svetovnem merilu, to je odgovornosti, ki v okviru tega VII. poglavja vključuje to, da določi, ali obstaja kakšno ogrožanje miru in mednarodne varnosti, ter da sprejme potrebne ukrepe za njuno ohranitev in ponovno vzpostavitev<QUOT.END REF.START="QS0115" CODE="201C" ID="QE0115"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0109"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20080903">3. septembra 2008</DATE>, Kadi in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Al Barakaat International Foundation/Svet in Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑402/05 P in C‑415/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:461">EU:C:2008:461</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0294">294</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče mora zato Skupno stališče 2001/931 in Uredbo št. 2580/2001 razlagati čim bolj v skladu z Resolucijo 1373 (2001). Vendar v navedeni resoluciji ni niti opredeljen pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0116" REF.END="QE0116"/>teroristično dejanje<QUOT.END REF.START="QS0116" CODE="201C" ID="QE0116"/> niti ni omejen njegov obseg glede na mednarodno humanitarno pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Konvencija o terorističnih bombnih napadih je zavezujoča za vse države članice. Glede na elemente, ki so Svet spodbudili k vključitvi organizacije LTTE na seznam iz člena 2(3) in ki se sklicujejo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0117" REF.END="QE0117"/>napade<QUOT.END REF.START="QS0117" CODE="201C" ID="QE0117"/>, ki jih je izvedla organizacija LTTE,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0110"><P>Glej točko 48 zgoraj.</P></NOTE> je morda v postopku v glavni stvari upoštevna tudi navedena konvencija. Pri razlagi Skupnega stališča 2001/931 in Uredbe št. 2580/2001 je zato treba upoštevati konvencijo o terorističnih bombnih napadih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0111"><P>Glej točko 100 zgoraj in navedeno sodno prakso.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>S področja uporabe konvencije o terorističnih bombnih napadih so izključene <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0118" REF.END="QE0118"/>dejavnosti oboroženih sil med oboroženim spopadom<QUOT.END REF.START="QS0118" CODE="201C" ID="QE0118"/>, ki jih ureja mednarodno humanitarno pravo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0112"><P>Člen 19(2).</P></NOTE> Vendar to ne pomeni, da se taka dejanja ne morejo opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0119" REF.END="QE0119"/>teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0119" CODE="201C" ID="QE0119"/> v smislu mednarodnega humanitarnega prava. Navedeno ugotovitev podpira zadnja uvodna izjava konvencije o terorističnih bombnih napadih, v kateri je pojasnjeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0120" REF.END="QE0120"/>izključitev posameznih dejanj [iz zadevne konvencije] ne [u]pravičuje nezakonitih dejanj in da ta dejanja zaradi take izključitve tudi drugače ne postanejo zakonita […]<QUOT.END REF.START="QS0120" CODE="201C" ID="QE0120"/>. Navedena uvodna izjava potrjuje tisto, kar Svet pravilno opisuje kot komplementarnost zgoraj preučenih pravil mednarodnega humanitarnega prava in nekaterih mednarodnih pravil o boju proti terorizmu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Podobna utemeljitev se uporablja za konvencijo o talcih, ki je prav tako upoštevna v tem postopku.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0113"><P>Organizacija LTTE je bila na seznam Unije med drugim uvrščena zaradi ravnanj, ki jih Svet opredeljuje kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0121" REF.END="QE0121"/>ugrabitve<QUOT.END REF.START="QS0121" CODE="201C" ID="QE0121"/>, med letoma 2005 in 2009: glej točko 48 zgoraj. Za namene te analize ne bom pomensko razlikoval med tem izrazom in izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0122" REF.END="QE0122"/>jemanje talcev<QUOT.END REF.START="QS0122" CODE="201C" ID="QE0122"/>, kakor se uporablja v konvenciji o talcih.</P></NOTE> Čeprav ta konvencija za Evropsko unijo ni formalno zavezujoča, so njene pogodbenice vse države članice. Namen člena 12 navedene konvencije je zgolj pojasniti vsebinsko področje uporabe konvencije o talcih. Navedena določba zato nikakor ne vpliva na preprečevanje in zatiranje zajetij talcev, ki se dogajajo v oboroženih spopadih in se zato urejajo z mednarodnim humanitarnim pravom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0114"><P>Glej člen 3(1)(b), skupen vsem Ženevskim konvencijam, in člen 4(2)(c) Protokola II.</P></NOTE> Tudi glede tega se zdi, da se zadevni različni sklopi mednarodnih predpisov dopolnjujejo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Kot je poleg tega na obravnavi potrdila Komisija, ukrepanje držav članic v skladu s Skupnim stališčem 2001/931 in Uredbo št. 2580/2001 načeloma spada na področje uporabe konvencije o financiranju terorizma. Dejansko so navedeni akti Unije namenjeni boju proti mednarodnemu terorizmu s posebnimi finančnimi ukrepi, usmerjenimi zoper osebe, skupine in subjekte, vpletene v teroristična dejanja. Konvencija o financiranju terorizma je poleg tega zavezujoča za vse države članice. Sodišče bi zato moralo Skupno stališče 2001/931 in Uredbo št. 2580/2001 čim bolj razlagati na način, ki ne pomeni tveganja, da bi vse države članice Unije kršile obveznosti, ki izhajajo iz navedene konvencije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>Vendar nobena določba konvencije o financiranju terorizma ne preprečuje, da bi se dejanja nedržavnih oboroženih sil v nemednarodnih spopadih štela za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0123" REF.END="QE0123"/>teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0123" CODE="201C" ID="QE0123"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="26"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>Prvič, kot je menilo Splošno sodišče v sodbi z dne <DATE ISO="20141016">16. oktobra 2014</DATE>, LTTE/Svet<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0115"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>T‑208/11 in T‑508/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:885">EU:T:2014:885</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>, se v členu 2(1)(b) konvencije o financiranju terorizma izrecno predvideva možnost izvršitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0124" REF.END="QE0124"/>terorističnih dejanj<QUOT.END REF.START="QS0124" CODE="201C" ID="QE0124"/> v smislu zadevne konvencije v okviru oboroženega spopada, če sta izpolnjena dva pogoja: (i) zadevno dejanje mora biti namenjeno pobijanju ali povzročitvi hudih telesnih poškodb in (ii) zadevno dejanje mora biti po svoji naravi ali v svojem okviru namenjeno ustrahovanju prebivalstva ali temu, da neko vlado ali mednarodno organizacijo prisili, da izvrši ali opusti neko dejanje. Posledično lahko države pogodbenice (ali dejansko Evropska unija) pri urejanju financiranja terorističnih dejanj v skladu s konvencijo o financiranju terorizma v opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0125" REF.END="QE0125"/>teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0125" CODE="201C" ID="QE0125"/> vključijo dejanja, storjena med oboroženim spopadom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Drugič – in vsekakor – v členu 21 je pojasnjeno, da konvencija o financiranju terorizma ne vpliva na obveznosti, ki so v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom za posameznike zavezujoče. Navedene obveznosti vključujejo popolno prepoved vseh dejanj iz člena 3(1)(a) in (b), skupnega vsem Ženevskim konvencijam, ter členov 4(2)(d) in 13(2) Protokola II.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Razlaga pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0126" REF.END="QE0126"/>teroristično dejanje<QUOT.END REF.START="QS0126" CODE="201C" ID="QE0126"/> iz Skupnega stališča 2001/931 in Uredbe št. 2580/2001, kot da zajema dejanja nedržavnih oboroženih sil v nemednarodnem spopadu, zato ni nič bolj v neskladju z zgoraj preučenimi mednarodnimi pravnimi akti o boju proti terorizmu in jemanju talcev kot z ustreznimi pravili mednarodnega humanitarnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Na točko (b) drugega vprašanja zato odgovarjam, da so dejanja oboroženih sil med nemednarodnimi oboroženimi spopadi, ki jih ureja mednarodno humanitarno pravo, lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0127" REF.END="QE0127"/>teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0127" CODE="201C" ID="QE0127"/> v smislu Skupnega stališča Sveta 2001/931 in Uredbe št. 2580/2001, ki se razlagata ob upoštevanju ustreznih pravil mednarodnega humanitarnega prava ter mednarodnega prava o boju proti terorizmu in jemanju talcev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju trditev, ki so jih Sodišču predložili pritožniki v postopku v glavni stvari,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0116"><P>Glej zlasti točko 110 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> na tretje in četrto vprašanje odgovarjam tudi, da obravnavani predlog za sprejetje predhodne odločbe ni razkril nobenega dejavnika, ki bi vplival na veljavnost Uredbe št. 610/2010 v delu, v katerem se nanaša na organizacijo LTTE. V teh okoliščinah petega vprašanja ni treba obravnavati.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega menim, da bi moralo Sodišče na vprašanja, ki jih je predložilo Raad van State (državni svet, Nizozemska), odgovoriti:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>Izjema, ki je določena v sodni praksi in izhaja iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940309">9. marca 1994</DATE>, <NAME.CASE>TWD Textilwerke Deggendorf</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:90">EU:C:1994:90</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), se v zvezi s tretjim delom četrtega odstavka člena 263 PDEU uporablja.</P></ITEM><ITEM><P>Ni nesporno, da bi bila tožba A, B, C in D dopustna, če bi ti pred Splošnim sodiščem izpodbijali veljavnost Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 610/2010 z dne <DATE ISO="20100712">12. julija 2010</DATE> o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 1285/2009 v delu, v katerem se navedena uredba nanaša na Liberation Tigers of Tamil Eelam (LTTE). Iz tega sledi, da so se A, B, C in D pred nacionalnim sodiščem upravičeno sklicevali na neveljavnost navedene uredbe in zahtevali vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU.</P></ITEM><?PAGE NO="27"?><ITEM><P>Dejanja oboroženih sil med nemednarodnimi oboroženimi spopadi, ki se urejajo z mednarodnim humanitarnim pravom, so lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0128" REF.END="QE0128"/>teroristična dejanja<QUOT.END REF.START="QS0128" CODE="201C" ID="QE0128"/> v smislu Skupnega stališča Sveta 2001/931/SZVP z dne <DATE ISO="20011227">27. decembra 2001</DATE> o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu in Uredbe št. 2580/2001, ki se razlagata ob upoštevanju ustreznih pravil mednarodnega humanitarnega prava ter mednarodnega prava o boju proti terorizmu in jemanju talcev.</P></ITEM><ITEM><P>Z obravnavanim predlogom za sprejetje predhodne odločbe se ni razkril noben dejavnik, ki bi vplival na veljavnost Uredbe št. 610/2010 v delu, v katerem se ta uredba nanaša na LTTE.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>