<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-05-202505C122202306210-00-TRA-DOC-SL-ARRET-C-0621-23-202504202-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="2/07/2025 11:46:49" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="QDJNLwGcz84d7tqDdIHVv3UjwbRyalHbmaY5h4RRtRdrcBldF4psQxr231j0WST8Fl662IibVa9eN0vb1sOuhRs+fOh0I43X6J81m4FX3lxylJsCUOAm8g1Q8q/OIw8OmsftDEiTYi/JLtO27sI/0SbbyAr998ZpdKLmgFuyKEQ=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="drnovma" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0621" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="drnovma" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_green" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 14-05-25 16:07:16" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="f96b2ed24d574f7cae311d50fe02aba4" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0621" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="PV" name="NatureAff"/>
    <meta content="PV" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 22. 5. 2025 – Zadeva C‑621/23 P</div>
      <div id="rId21" style="default">Luossavaara-Kiirunavaara/Komisija</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SODIŠČA (peti senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 22. maja 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Pritožba – Okolje – Direktiva 2003/87/ES – Sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji – Brezplačna dodelitev pravic – Člen 10a(1) – Pojem ‚nadomestni proizvodi‘ – Nacionalni izvedbeni ukrepi – Člen 11(1) – Seznami naprav, zajetih v Direktivi 2003/87, ki so jih Komisiji predložile države članice – Sklep (EU) 2021/355 – Predlog zadevne države članice, da se v referenčno vrednost za sintrano rudo vključi podnaprava, ki proizvaja pelete železove rude – Odločba o zavrnitvi – Določitev referenčnih vrednosti s strani Komisije – Splošni cilj spodbujanja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov – Neobstoj obveznosti rezultata – Člen 296 PDEU – Obveznost obrazložitve odločb institucij Evropske unije“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑621/23 P,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 6. oktobra 2023,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      Luossavaara-Kiirunavaara AB s sedežem v kraju Luleå (Švedska), ki jo zastopajo A. Bryngelsson, A. Johansson in F. Sjövall, advokater,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-7" title="page-1">
      pritožnica,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      drugi stranki v postopku sta
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-9" title="page-1">
      Evropska komisija, ki jo zastopata B. De Meester in G. Wils, agenta,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-10" title="page-1">
      tožena stranka v postopku na prvi stopnji,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      Kraljevina Švedska, ki jo zastopata C. Meyer-Seitz in R. Shahsavan Eriksson, agentki,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-12" title="page-1">
      intervenientka v postopku na prvi stopnji,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-13" title="page-1">
      SODIŠČE (peti senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      v sestavi M. L. Arastey Sahún (poročevalka), predsednica senata, D. Gratsias, E. Regan, J. Passer in B. Smulders, sodniki,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-15" title="page-1">
      generalna pravobranilka: J. Kokott,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-1">
      sodni tajnik: A. Calot Escobar,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-1">
      na podlagi pisnega postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-1">
      po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 14. novembra 2024
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-20" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Luossavaara-Kiirunavaara AB s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 26. julija 2023, Luossavaara‑Kiirunavaara/Komisija (T‑244/21, EU:T:2023:428, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to zavrnilo njeno tožbo za razglasitev ničnosti člena 1(3) Sklepa Komisije (EU) 2021/355 z dne 25. februarja 2021 v zvezi z nacionalnimi izvedbenimi ukrepi za prehodno brezplačno dodeljevanje pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu s členom 11(3) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2021, L 68, str. 221, v nadaljevanju: sporni sklep).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva 2003/87/ES</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1 Direktive 2003/87/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 631), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 (UL 2018, L 76, str. 3) (v nadaljevanju: Direktiva 2003/87), določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-1">
      „Ta direktiva vzpostavlja sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Uniji (v nadaljnjem besedilu „EU ETS“), da bi pospešila zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-1">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2 Direktive 2003/87, naslovljen „Področje uporabe“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-2">
      „1.  Ta direktiva se uporablja za emisije iz dejavnosti, naštetih v Prilogi I, in toplogredne pline, naštete v Prilogi II.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-29" title="page-2">
      2.  Ta direktiva se uporablja brez poseganja v kakršne koli zahteve na podlagi Direktive [Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 3, str. 80)].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-30" title="page-2">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 10a te direktive, naslovljen „Prehodna pravila na ravni Unije za usklajeno brezplačno dodelitev“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-2">
      „Na [Evropsko] komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za dopolnitev te direktive glede popolnoma harmoniziranih pravil na ravni [Evropske] unije za dodelitev pravic iz odstavkov 4, 5, 7 in 19 tega člena.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-33" title="page-2">
      Ukrepi iz prvega pododstavka, kolikor je mogoče, določijo ex-ante referenčne vrednosti celotne Unije za zagotovitev, da se dodelitev opravi na način, ki spodbuja tehnologije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti ob upoštevanju najučinkovitejših tehnologij, nadomestnih proizvodov, alternativnih proizvodnih postopkov, soproizvodnje z visokim izkoristkom, energetsko učinkovite predelave odpadnih plinov, uporabe biomase ter zajemanja in shranjevanja CO2, kjer so na voljo takšne zmogljivosti, da ne spodbuja povečanja emisij. Pravice v zvezi z morebitno proizvodnjo električne energije se ne dodelijo brezplačno, razen ko gre za primere, ki spadajo pod člen 10c, in električno energijo, proizvedeno iz odpadnih plinov.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-2">
      Načeloma se za vsak sektor in del sektorja referenčne vrednosti izračunajo za proizvode in ne vhodne materiale, da se izboljša zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in prihranek energetske učinkovitosti v vsakem proizvodnem postopku zadevnega sektorja in dela sektorja.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-35" title="page-2">
      Komisija bi se morala pri opredeljevanju načel za oblikovanje ex-ante referenčnih vrednosti v posameznih sektorjih in delih sektorjev posvetovati z ustreznimi udeleženci, skupaj z zadevnimi sektorji in deli sektorjev.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-36" title="page-2">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 10b navedene direktive, naslovljen „Prehodni ukrepi za podporo nekaterim energetsko intenzivnim industrijskim panogam v primeru premestitve emisij CO2“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-38" title="page-3">
      „Za sektorje in dele sektorjev, katerih produkt, ki je rezultat množenja njihove intenzivnosti trgovanja s tretjimi državami, opredeljene kot količnik med skupno vrednostjo izvoza tretjim državam, ki se ji prišteje vrednost uvoza iz tretjih držav, in skupno velikostjo trga za Evropski gospodarski prostor (letni promet in skupni uvoz iz tretjih držav), z intenzivnostjo emisij, izmerjeno v kg CO2, deljeno z njihovo bruto dodano vrednostjo (v eurih), preseže vrednost 0,2, se šteje, da zanje obstaja tveganje premestitve emisij CO2. Takim sektorjem in delom sektorjev se za obdobje do leta 2030 brezplačno dodeli 100 % količine pravic, določene v skladu s členom 10a.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 11 navedene direktive, naslovljen „Nacionalni izvedbeni ukrepi“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-40" title="page-3">
      „1.  Vsaka država članica objavi in Komisiji do 30. septembra 2011 predloži seznam naprav, ki jih zajema ta direktiva na njenem ozemlju, in kakršnih koli brezplačnih dodelitev posameznim napravam na njenem ozemlju, izračunanih v skladu s pravili iz členov 10a(1) in 10c.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-41" title="page-3">
      Seznam naprav, ki jih zajema ta direktiva, za obdobje petih let, ki se začne 1. januarja 2021, se predloži do 30. septembra 2019, seznami za vsako nadaljnje obdobje petih let pa se predložijo vsakih pet let od posamezne predložitve seznama. Vsak seznam vključuje informacije o proizvodni dejavnosti, prenosih toplote in plinov, proizvodnji električne energije in emisijah na ravni podnaprave za pet koledarskih let pred predložitvijo seznama. Brezplačne dodelitve se namenijo le napravam, za katere so zagotovljene te informacije.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-42" title="page-3">
      2. Pristojni organi do 28. februarja vsako leto izdajo količino pravic, ki naj bi se dodelile v zadevnem letu, izračunanih v skladu s členoma 10, 10a in 10c.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-43" title="page-3">
      3. Države članice ne smejo izdati brezplačnih pravic iz odstavka 2 napravam, katerim je Komisija zavrnila vpis na seznam iz odstavka 1.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V Prilogi I k Direktivi 2003/87 so naštete vrste dejavnosti, za katere se ta direktiva uporablja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva 2009/29/ES</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodnih izjavah 24 in 25 Direktive 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (UL 2009, L 140, str. 63) je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-47" title="page-4">
      „(24) […] Če druge razvite države in drugi veliki onesnaževalci, ki izpuščajo toplogredne pline, ne bodo sodelovali pri [mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah, ki bi dosegel cilj omejitve zvišanja temperature ozračja za 2 °C ], bi lahko to vodilo v povečanje emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, kjer industrija ne bi bila izpostavljena enakim omejitvam emisij CO2 („premestitev emisij CO2“) in hkrati nekaterim energetsko intenzivnim sektorjem in delom sektorjev Skupnosti, izpostavljenim mednarodni konkurenci, povzročilo gospodarsko škodo. To bi lahko preprečilo okoljsko celovitost in pozitivni učinek ukrepov Skupnosti. [Evropska] skupnost bi se morala s tveganjem premestitve emisij CO2 soočiti tako, da bo brezplačno dodelila 100 % pravic sektorjem ali delom sektorjev, ki bodo izpolnili ustrezna merila. […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-48" title="page-4">
      (25) Komisija bi morala zato do 30. junija 2010 proučiti stanje in se posvetovati z vsemi zadevnimi socialnimi partnerji ter glede na rezultat mednarodnih pogajanj predložiti poročilo skupaj z vsemi ustreznimi predlogi. V zvezi s tem bi morala Komisija do 31. decembra 2009 ugotoviti, kateri energetsko intenzivni industrijski sektorji ali deli sektorjev predstavljajo tveganje premestitve emisij CO2. Njena analiza bi morala temeljiti na oceni, v kolikšni meri industrija ne more stroška nakupa potrebnih pravic vključiti v ceno proizvodov brez velikih izgub tržnih deležev naprav zunaj Skupnosti, ki ne sprejemajo primerljivih ukrepov za zmanjšanje njihovih emisij. Energetsko intenzivne industrije, pri katerih je bilo ugotovljeno visoko tveganje premestitve emisij CO2, bi lahko prejele večjo količino brezplačno dodeljenih pravic; […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Delegirana uredba (EU) 2019/331</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/331 z dne 19. decembra 2018 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2019, L 59, str. 8) določa referenčne vrednosti, zlasti za proizvode, ki so podlaga za brezplačno dodelitev pravic do emisije toplogrednih plinov za naprave in podnaprave v Uniji, ki uporabljajo zadevne proizvode. Delegirana uredba 2019/331 določa tudi vrednosti teh referenčnih vrednosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodni izjavi 3 te delegirane uredbe je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-52" title="page-4">
      „V skladu s členom 10a(1) [Direktive 2003/87] je treba s prehodnimi, popolnoma usklajenimi ukrepi na ravni Unije za brezplačno dodelitev pravic do emisije, kolikor je mogoče, določiti ex-ante referenčne vrednosti za zagotovitev, da se brezplačna dodelitev pravic do emisije opravi na način, ki spodbuja tehnologije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetsko učinkovite tehnologije ob upoštevanju najučinkovitejših tehnologij, nadomestnih proizvodov, alternativnih proizvodnih procesov, soproizvodnje z visokim izkoristkom, energetsko učinkovite predelave odpadnih plinov, uporabe biomase ter, kjer so take zmogljivosti na voljo, zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida. Ob tem pa navedeni ukrepi ne smejo spodbujati povečanja emisij. Da bi se spodbude za sežiganje odpadnih plinov, ki ni sežiganje zaradi varnosti, zmanjšale, bi bilo treba število pravic, dodeljenih brezplačno za ustrezne podnaprave, zmanjšati za pretekle emisije iz sežiganja odpadnih plinov, ki ni sežiganje zaradi varnosti in ni namenjeno proizvodnji izmerljive toplote, neizmerljive toplote ali električne energije. Vendar bi se moralo to zmanjšanje ob upoštevanju posebne obravnave v skladu s členom 10a(2) [Direktive 2003/87] in za zagotovitev prehoda uporabljati šele po letu 2026.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Priloga I k navedeni delegirani uredbi, naslovljena „Referenčne vrednosti“, v točki 1 opredeljuje referenčne vrednosti za proizvode in meje sistema brez upoštevanja zamenljivosti goriva in električne energije tako:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table>
      <tbody>
        <tr class="table">
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-54" title="page-5">
              „Referenčna vrednost za proizvod
            </p>
          </td>
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-55" title="page-5">
              Opis zajetih proizvodov 
            </p>
          </td>
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-56" title="page-5">
              Opis zajetih procesov in emisij (meje sistema)
            </p>
          </td>
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-57" title="page-5">
              Izhodišče za določitev letne stopnje zmanjšanja za posodobitev referenčne vrednosti<br/>(pravice/t)
            </p>
          </td>
        </tr>
        <tr class="table">
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-58" title="page-5">
              […]
            </p>
          </td>
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-59" title="page-1">
              
            </p>
          </td>
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-60" title="page-1">
              
            </p>
          </td>
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-61" title="page-1">
              
            </p>
          </td>
        </tr>
        <tr class="table">
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-62" title="page-5">
              Sintrana ruda
            </p>
          </td>
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-63" title="page-5">
              Aglomeriran proizvod z vsebnostjo železa, ki vsebuje zmleto rudo, talila in reciklažni materiali z železom, s kemičnimi in fizičnimi lastnostmi, kot so raven bazičnosti, mehanska trdnost in prepustnost, ki so potrebne za izvedbo postopka redukcije železove rude na železu in potrebnih talilnih materialih. Izražen v tonah sintrane rude, pridobljene v napravi za sintranje.
            </p>
          </td>
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-64" title="page-5">
              Zajeti so vsi postopki, neposredno ali posredno povezani s sintrnim prahom, vžigom, napravami za pripravo surovin, neposredno redukcijo železa, ohlajanjem sintriranih kovinskih delcev, neposredno redukcijo železa s hlajenjem in obrati za proizvodnjo pare.
            </p>
          </td>
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-65" title="page-5">
              0,171
            </p>
          </td>
        </tr>
      </tbody>
    </table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-66" title="page-5">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sklep 2011/278/EU</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sklep Komisije 2011/278/EU z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2011, L 130, str. 1) je bil z učinkom od 1. januarja 2021 razveljavljen z Delegirano uredbo 2019/331.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V točki 4 obrazložitve tega sklepa je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-70" title="page-6">
      „Komisija je, kolikor je mogoče, pripravila referenčne vrednosti za proizvode in vmesne proizvode, s katerimi med seboj trgujejo naprave, ki se proizvajajo z dejavnostmi iz Priloge I k Direktivi [2003/87]. Načeloma naj bi bila za en proizvod določena ena referenčna vrednost. Če je proizvod neposredni nadomestek drugega proizvoda, morata za oba veljati ista referenčna vrednost za proizvod in s tem povezan opis proizvoda.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sporni sklep </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V točkah obrazložitve od 1 do 5, 12 in 13 spornega sklepa je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-73" title="page-6">
      „(1)  Od leta 2013 se pravice do emisije upravljavcem naprav, ki so vključene v sistem Unije za trgovanje z emisijami (EU ETS), dodeljujejo na dražbi. Upravičeni upravljavci bodo še naprej prejemali brezplačne pravice v obdobju trgovanja 2021–2030. Število pravic, ki jih prejme posamezni upravljavec, se določi na podlagi usklajenih pravil na ravni Unije, ki so navedena v [Direktivi 2003/87] in Delegirani uredbi [2019/331] 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-74" title="page-6">
      (2)  Od držav članic se je v skladu s Prilogo IV k Delegirani uredbi [2019/331] zahtevalo, da Komisiji do 30. septembra 2019 predložijo svoje nacionalne izvedbene ukrepe, ki naj vsebujejo seznam naprav na njihovem ozemlju, ki so zajete v [Direktivi 2003/87], skupaj z informacijami o proizvodni dejavnosti, prenosih toplote in plinov, proizvodnji električne energije in emisijah na ravni podnaprav za pet koledarskih let izhodiščnega obdobja (2014–2018).
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-75" title="page-6">
      (3)  Za zagotovitev kakovosti in primerljivosti podatkov so države članice svoje nacionalne izvedbene ukrepe predložile z uporabo elektronske predloge, ki jo je zagotovila Komisija v skladu s členom 14(1) [Delegirane uredbe 2019/331] in je vključevala ustrezne podatke za vsako napravo. Države članice so predložile tudi metodološko poročilo, ki opredeljuje postopek zbiranja podatkov, ki so ga izvedli njihovi organi.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-76" title="page-6">
      (4)  Zaradi številnih predloženih informacij in podatkov je Komisija najprej preverila popolnost vseh nacionalnih izvedbenih ukrepov. Kjer je Komisija ugotovila nepopolnosti, je od zadevnih držav članic zahtevala dodatne informacije. Kot odgovor na to zahtevo so zadevni organi predložili dodatne informacije za dopolnitev predloženih nacionalnih izvedbenih ukrepov.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-77" title="page-6">
      (5)  Komisija je nato ocenila nacionalne izvedbene ukrepe na podlagi meril iz [Direktive 2003/87] in Delegirane uredbe [2019/331], pri čemer je upoštevala smernice Komisije za države članice, objavljene med januarjem in aprilom 2020. Ta preverjanja skladnosti so bila druga faza ocene nacionalnih izvedbenih ukrepov.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-78" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-79" title="page-7">
      (12)  Švedska je predlagala vključitev naprave, katere emisije izvirajo iz apnene peči, v kateri se žge apneno blato kot ostanek od predelave kemikalij za kuhanje v obratih za proizvodnjo sulfatne celuloze. Postopek pridobivanja apna iz apnenega blata je zajet v opredelitvah meja sistema za sulfatno celulozo iz kratkih/dolgih vlaken. Zadevna naprava torej dovaja vmesni proizvod, ki je zajet z referenčno vrednostjo za proizvode. Glede na to, da emisij ne bi smeli šteti dvakrat, kot je navedeno v členu 16(7) Delegirane uredbe [2019/331], je treba podatke o brezplačni dodelitvi za to napravo zavrniti.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-80" title="page-7">
      (13)  Švedska je predlagala, da bi tri naprave uporabljale drugačne podnaprave z referenčno vrednostjo od tistih, ki so jih uporabljale v 3. fazi nacionalnih izvedbenih ukrepov za proizvodnjo peletov železove rude. Švedska je za proizvodnjo peletov železove rude predlagala uporabo podnaprave z referenčno vrednostjo za sintrano rudo, medtem ko so bile v 3. fazi uporabljene referenčne vrednosti za toploto in gorivo. Referenčna vrednost za sintrano rudo pa je opredeljena v Prilogi I k Delegirani uredbi [2019/331] in opredelitvi proizvodov ter procesov in emisij, ki jih zajema navedena referenčna vrednost za proizvode, sta prilagojeni proizvodnji sintrane rude in ne vključujeta peletov železove rude. Poleg tega člen 10a(2) [Direktive 2003/87] zahteva posodobitev referenčnih vrednosti za 4. fazo in ne predvideva nobenih prilagoditev razlage opredelitev referenčnih vrednosti. Predložene podatke v zvezi s proizvodnjo peletov železove rude na podlagi podnaprave za sintrano rudo je zato treba zavrniti.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1(3) tega sklepa določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-82" title="page-7">
      „Podatki, ki ustrezajo podnapravam z referenčno vrednostjo za proizvode naprav, navedenih v Prilogi III k temu sklepu, vključenih na seznamih naprav, zajetih v [Direktivi 2003/87], ki so bili Komisiji predloženi v skladu s členom 11(1) Direktive 2003/87/ES, se zavrnejo.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V Prilogi III k navedenemu sklepu, naslovljeni „Naprave, ki namesto referenčnih vrednosti za toploto ali gorivo uporabljajo referenčno vrednost za proizvod za sintrano rudo“, so v zvezi s tem navedene identifikacijske oznake teh naprav: </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table>
      <tbody>
        <tr class="table">
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-84" title="page-7">
              „SE000000000000497
            </p>
          </td>
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-85" title="page-7">
              SE000000000000498
            </p>
          </td>
          <td class="table" valign="top">
            <p class="tbl-txt" id="para-86" title="page-7">
              SE000000000000499“
            </p>
          </td>
        </tr>
      </tbody>
    </table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje spora </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje spora, kot izhaja iz točk od 2 do 6 izpodbijane sodbe, je mogoče povzeti, kot sledi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je švedska rudarska družba v državni lasti. Proizvaja zlasti železovo rudo, glavno surovino za proizvodnjo jekla. Obravnavana zadeva se nanaša na tri od njenih naprav, navedenih v Prilogi III k spornemu sklepu, in sicer na naprave z identifikacijskimi oznakami SE-497, SE-498 in SE-499, ki so v Kiruni, Malmbergetu (Gällivare) in Svappavaari na Švedskem (v nadaljevanju: zadevne naprave).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za zadevne naprave velja ETS EU, uveden z Direktivo 2003/87.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz spornega sklepa, je prodaja na dražbi od leta 2013 postala pravilo za dodelitev pravic do emisije upravljavcem naprav, ki so zajete z ETS. Vendar pa bodo upravljalci, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, še naprej prejemali brezplačne pravice v obdobju trgovanja 2021–2030, ki se imenuje tudi „četrto obdobje trgovanja“. V tem obdobju se število pravic, ki jih prejme posamezni upravljavec, določi na podlagi harmoniziranih pravil, ki so navedena v Direktivi 2003/87 in Delegirani uredbi 2019/331.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kraljevina Švedska je leta 2019 prek Naturvårdsverket (agencija za varstvo okolja, Švedska) za pripravo prehodne brezplačne dodelitve za navedeno obdobje, ki se začne 1. januarja 2021, Komisiji v skladu s členom 11 Direktive 2003/87 predložila seznam naprav, ki jih zajema navedena direktiva, in brezplačne pravice, dodeljene vsaki napravi. V tem okviru je ta država članica predlagala, naj se podnaprave zadevnih naprav vključijo na seznam za brezplačno dodelitev pravic na podlagi referenčne vrednosti za proizvod za sintrano rudo, kot je opredeljena v točki 1 Priloge I k Delegirani uredbi 2019/331 (v nadaljevanju: referenčna vrednost za sintrano rudo), medtem ko so bile v zvezi s tem pred tem uporabljene referenčne vrednosti za toploto in gorivo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija se je po analizi informacij, ki jih je predložila Kraljevina Švedska, glede na merila iz Direktive 2003/87 in Delegirane uredbe 2019/331 odločila, da zavrne predlog te države članice iz razlogov, navedenih v točki 13 obrazložitve spornega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je 4. maja 2021 v tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti spornega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je v utemeljitev tožbe navedla šest tožbenih razlogov, od katerih se je prvi nanašal na kršitev Priloge I k Delegirani uredbi 2019/331 in člena 10a(1) Direktive 2003/87, drugi na kršitev načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, tretji na kršitev obveznosti in zavez Unije na podlagi mednarodnega okoljskega prava, četrti na kršitev obveznosti pristojne institucije, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne elemente obravnavanega primera, peti pa na kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 296 PDEU. Nazadnje, pritožnica je s šestim tožbenim razlogom, navedenim podredno, predlagala, naj se na podlagi člena 277 PDEU ugotovi ničnost Delegirane uredbe 2019/331 v delu, v katerem se uporablja za sporni sklep.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo vse tožbene razloge, ki jih je navedla pritožnica, in s tem tožbo v celoti zavrnilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlogi strank v pritožbenem postopku</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica s pritožbo Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">izpodbijano sodbo v celoti razveljavi;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">razglasi ničnost člena 1(3) spornega sklepa in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisiji naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pritožbo zavrne ter</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pritožnici naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kraljevina Švedska Sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica navaja pet pritožbenih razlogov, od katerih se prvemu in tretjemu pridružuje Kraljevina Švedska.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi pritožbeni razlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi pritožbeni razlog je razdeljen na dva dela in se v bistvu nanaša na to, da je Splošno sodišče napačno razlagalo izraz „nadomestni proizvodi“ iz člena 10a(1) Direktive 2003/87.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica s prvim delom prvega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče v točki 88 izpodbijane sodbe napačno ugotovilo, da mora pritožnica dokazati, da so peleti železove rude „neposredno zamenljivi“ s sintrano rudo, medtem ko izraza „neposredno“ ni niti v Direktivi 2003/87, niti v spornem sklepu, niti v Delegirani uredbi 2019/331. Zato naj bi Splošno sodišče kršilo člen 10a(1) Direktive 2003/87 s tem, da je uporabilo razlago tega člena, katere učinek je sprememba pravnega merila, ki se uporablja za nadomestne proizvode pri določitvi referenčnih vrednosti za dodelitev pravic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pojasnjuje, prvič, da besedilo te določbe ne omogoča take razlage. Čeprav namreč izraz „nadomestek“ označuje proizvod, ki lahko za določeno uporabo nadomesti drug proizvod, to ne spremeni dejstva, da nadomestek ni nujno enak ali primerljiv z zadevo, ki jo nadomešča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako naj bi Sodišče v sodbi z dne 26. julija 2017, ArcelorMittal Atlantique et Lorraine (C‑80/16, EU:C:2017:588, točka 45), v bistvu razsodilo, da če lahko en proizvod za isto uporabo nadomesti drug proizvod, sta zadevna proizvoda „nadomestna proizvoda“ v smislu člena 10a(1) Direktive 2003/87, kar naj bi veljalo za sintrano rudo in pelete, ki se uporabljajo v napravi, obravnavani v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, pritožnica ob opiranju na kontekst, v katerega je umeščena navedena določba, meni, da jo je treba razlagati široko in da se zato izraz „nadomestni proizvodi“ iz te določbe ne more nanašati zgolj na iste proizvode, ki izhajajo iz različnih proizvodnih metod.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, to razlago naj bi potrjeval cilj člena 10a Direktive 2003/87, in sicer zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ob upoštevanju najučinkovitejših tehnologij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica meni, da ob upoštevanju tega cilja proizvoda, ki povzroča manj emisij, kot so peleti železove rude, kot drug nadomestljiv proizvod, kot je sintrana ruda, ni mogoče izključiti iz referenčne vrednosti za sintrano rudo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrtič, pritožnica trdi, da je treba izraz „nadomestni proizvodi“ v smislu člena 10a(1) te direktive razlagati ob upoštevanju, prvič, podcilja ohranitve celovitosti notranjega trga in pogojev konkurence ter, drugič, načela enakega obravnavanja. To naj bi pomenilo, da tega izraza ni mogoče razlagati na način, ki bi izkrivljal konkurenco ali različno obravnaval naprave v podobnih položajih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica z drugim delom prvega pritožbenega razloga Splošnemu sodišču, na prvem mestu, očita, da je napačno uporabilo pravo s tem, da je v točki 69 izpodbijane sodbe presodilo, da iz izraza „kolikor je to mogoče“ iz člena 10a(1) Direktive 2003/87 izhaja, da ta določba Komisiji ne nalaga nobene obveznosti rezultata.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko naj bi bilo treba ta izraz razlagati tako, da se nanaša na samo dejstvo, da je mogoče sprejeti referenčno vrednost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če Komisija sprejme tako referenčno vrednost, ne more odstopiti od obveznosti določitve njene vsebine, tako da bi spodbudila zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in uporabo energetsko učinkovitih tehnologij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, Splošno sodišče naj bi v točkah od 93 do 99 izpodbijane sodbe test zamenljivosti proizvodov napačno nadomestilo s testom „podobnosti“ med njimi, pri čemer se je oprlo na neupoštevne razlike med sintrano rudo in peleti železove rude, zaradi česar naj bi se izraz „nadomestni proizvodi“ v smislu člena 10a(1) Direktive 2003/87 razlagal preozko in v nasprotju z njegovim običajnim pomenom. Poleg tega naj Splošno sodišče tega izraza ne bi razlagalo v skladu s ciljem, ki mu sledi določba, katere del je, v obravnavanem primeru zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in ob spoštovanju načela enakega obravnavanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija meni, da prvi pritožbeni razlog ni utemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal"> Drugi del prvega pritožbenega razloga</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z drugim delom prvega pritožbenega razloga, ki ga je treba preučiti na prvem mestu, je treba opozoriti, da je Splošno sodišče v točki 69 izpodbijane sodbe razsodilo, da je treba splošni cilj spodbujanja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov z dajanjem prednosti tehnologijam z nizkimi emisijami pred tehnologijami, ki so s tega vidika manj učinkovite, doseči, „kolikor je mogoče“, kot je navedeno v členu 10a(1) Direktive 2003/87, uvodni izjavi 4 Sklepa 2011/278 ali uvodni izjavi 3 Delegirane uredbe 2019/331. Po mnenju Splošnega sodišča Komisija torej v zvezi s tem nima obveznosti rezultata. Ena tehnologija ali dejavnost bi lahko sama po sebi imela prednosti v primerjavi z drugo v smislu učinkovitosti, vendar bi lahko za to drugo tehnologijo ali dejavnost obstajali tudi lastni interesi, ki bi se lahko kot taki upoštevali v okviru ureditve v okviru celovite presoje, pri kateri se ena primerja z drugo. Poleg tega bi lahko glede na vsebino sektorskih poročil zadevna alternativna tehnologija ali dejavnost, čeprav manj učinkovita, vseeno omogočila recikliranje materialov, ki bi sicer postali odpadki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točki 70 izpodbijane sodbe ugotovilo, da bi morala Komisija pri presoji več tehnologij ali dejavnosti upoštevati vse parametre, ki so zanje značilni, namesto da se je osredotočila le na enega od njih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s členom 10a(1), drugi pododstavek, prvi stavek, Direktive 2003/87 ukrepi, ki jih Komisija sprejme v skladu s prvim pododstavkom tega člena 10a(1), kolikor je mogoče, določijo ex-ante referenčne vrednosti celotne Unije za zagotovitev, da se dodelitev opravi na način, ki spodbuja tehnologije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti ob upoštevanju najučinkovitejših tehnologij, nadomestnih proizvodov, alternativnih proizvodnih postopkov, soproizvodnje z visokim izkoristkom, energetsko učinkovite predelave odpadnih plinov, uporabe biomase ter zajemanja in shranjevanja CO2, kjer so na voljo takšne zmogljivosti, da ne spodbuja povečanja emisij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je generalna pravobranilka navedla v točki 80 sklepnih predlogov, je v samem besedilu te določbe navedeno, da mora Komisija pri sprejetju zadevnih ukrepov upoštevati različne elemente.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav se člen 10a(1), drugi pododstavek, prvi stavek, Direktive 2003/87 izrecno nanaša na cilj spodbujanja uporabe učinkovitih tehnologij za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ostaja dejstvo, da je treba v skladu s sodno prakso Sodišča ta glavni cilj doseči ob spoštovanju vrste podciljev. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 5 in 7 Direktive 2003/87, so ti podcilji med drugim ohranitev gospodarskega razvoja in zaposlovanja ter celovitosti notranjega trga in pogojev konkurence (sodba z dne 22. junija 2016, DK Recycling und Roheisen/Komisija, C‑540/14 P, EU:C:2016:469, točka 49 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju teh preudarkov je treba ugotoviti, da Splošno sodišče s tem, da je v točki 69 izpodbijane sodbe presodilo, da mora Komisija v okviru priprave referenčnih vrednosti uresničevati splošni cilj spodbujanja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, kolikor je mogoče, ni napačno uporabilo prava, saj ta obveznost nima narave obveznosti rezultata.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba drugi del prvega pritožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi del prvega pritožbenega razloga</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za preučitev prvega dela prvega pritožbenega razloga, s katerim pritožnica izpodbija preučitev zamenljivosti zadevnih proizvodov, opravljeno v izpodbijani sodbi, je treba opozoriti, da se je Splošno sodišče v točkah 86 in 87 te sodbe oprlo na točko 4 obrazložitve Sklepa 2011/278 in točko 47 sodbe z dne 26. julija 2017, ArcelorMittal Atlantique in Lorraine (C‑80/16, EU:C:2017:588), za ugotovitev, v točki 88 izpodbijane sodbe, da je pritožnica pravilno trdila, da če bi bilo dokazano, da so peleti železove rude neposredno zamenljivi s sintrano rudo, bi bilo treba načeloma zagotoviti, da sta ta proizvoda zajeta z isto referenčno vrednostjo za proizvod in z opredelitvijo ustreznega proizvoda.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točkah od 93 do 99 izpodbijane sodbe v okviru proste presoje dejstev preučilo neposredno zamenljivost navedenih proizvodov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V točki 94 te sodbe je ugotovilo, da se kljub nekaterim podobnostim med sintrano rudo in peleti železove rude, saj se ta proizvoda lahko uporabljata za proizvodnjo jekla v plavžih s tehničnimi prilagoditvami, če se preide z enega na drugega, navedena proizvoda vseeno razlikujeta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med temi razlikami se je Splošno sodišče v točki 95 izpodbijane sodbe sklicevalo na dejstvo, da proizvodnja vsakega od teh dveh izdelkov temelji na različnem substratu, zaradi česar se je vsebnost železa v sintranih finih delcih, med 55 in 58 %, na splošno razlikovala od vsebnosti železa v peletih železove rude, med 62 in 66 %.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točki 96 izpodbijane sodbe ugotovilo, prvič, da je pritožnica pri proizvodnji peletov železove rude potrebovala manjše količine koksnega prahu od tistih, ki se uporabljajo za proizvodnjo sintrane rude, in drugič, da so bili v okviru zadnjenavedene proizvodnje železovi ostanki reciklirani neposredno kot vhodne surovine, medtem ko je bilo treba za proizvodnjo peletov železove rude v zvezi s tem najti drugo rešitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točki 97 te sodbe poudarilo druge razlike med tema proizvodoma glede njune sestave in značilnosti ter proizvodnega postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točki 98 navedene sodbe dodalo, da ker je bila intenzivnost emisij toplogrednih plinov pri proizvodnji sintrane rude približno šest- do sedemkrat večja kot pri proizvodnji peletov železove rude, bi vključitev novih kategorij naprav v referenčno vrednost za sintrano rudo lahko povzročila znatno neravnovesje za naprave, za katere velja ta referenčna vrednost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točki 99 izpodbijane sodbe ugotovilo, da te razlike zadostujejo za to, da je Komisija na podlagi svoje široke diskrecijske pravice utemeljeno menila, da pri določitvi naprav, na katere se nanaša referenčna vrednost za sintrano rudo, ni neposredne zamenljivosti med peleti železove rude in sintrano rudo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da ima Komisija, kot je Sodišče že razsodilo v točkah 31 in 37 sodbe z dne 26. julija 2017, ArcelorMittal Atlantique et Lorraine (C‑80/16, EU:C:2017:588), in kot je Splošno sodišče samo navedlo v točkah od 13 do 15 izpodbijane sodbe, široko diskrecijsko pravico pri določitvi referenčnih vrednosti v sektorju ali podsektorju na podlagi člena 10a(2) Direktive 2003/87. Ta njena aktivnost namreč med drugim vključuje njene izbire ter zapletene tehnične in gospodarske ocene. Zato je lahko ukrep, sprejet na tem področju, nezakonit samo, če je očitno neprimeren.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je v tej sodbi preučilo veljavnost Sklepa 2011/278, ki je bil sprejet na podlagi Direktive 2003/87, in spornega sklepa, ki določa referenčne vrednosti za proizvode, ki so zdaj navedeni v Prilogi I k Delegirani uredbi 2019/331.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V točki 13 obrazložitve spornega sklepa je po eni strani navedeno, da je referenčna vrednost za sintrano rudo opredeljena v Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) 2019/331, pri čemer sta opredelitev proizvodov ter procesov in emisij, ki jih zajema navedena referenčna vrednost za proizvode, prilagojeni proizvodnji sintrane rude in ne vključujeta peletov železove rude. Po drugi strani je v tej točki obrazložitve navedeno, da člen 10a(2) Direktive 2003/87 zahteva posodobitev referenčnih vrednosti za četrto fazo in ne predvideva nobenih prilagoditev razlage opredelitev referenčnih vrednosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je bilo v točki 4 obrazložitve Sklepa 2011/278 navedeno, da če je proizvod neposredni nadomestek drugega proizvoda, morata za oba veljati ista referenčna vrednost za proizvod in s tem povezan opis proizvoda.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru je Sodišče v točki 40 sodbe z dne 26. julija 2017, ArcelorMittal Atlantique in Lorraine (C‑80/16, EU:C:2017:588), preučilo vprašanje, ali so proizvodi, obravnavani v tej zadevi, neposredno zamenljivi, pri čemer se je sklicevalo na njihove značilnosti in sestavo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava s tem, da je v točkah od 94 do 98 izpodbijane sodbe upoštevalo značilnosti in sestavo sintrane rude in peletov železove rude, da bi preverilo, ali sta ta proizvoda neposredno zamenljiva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je torej v točki 99 izpodbijane sodbe pravilno v bistvu presodilo, da se je lahko Komisija ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki jo ima ta institucija, s spornim sklepom zakonito odločila, da za pelete železove rude, proizvedene v zadevnih napravah, ne bo uporabila referenčne vrednosti za sintrano rudo, ker ti proizvodi zaradi njihovih različnih značilnosti in sestave niso neposredno zamenljivi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Preizkus, potreben za sprejetje take odločitve, ki vključuje presojo značilnosti, sestave in proizvodnje zadevnega proizvoda, je namreč zapletena tehnična presoja, v okviru katere ima Komisija široko diskrecijsko pravico (sodba z dne 26. julija 2017, ArcelorMittal Atlantique et Lorraine, C‑80/16, EU:C:2017:588, točka 44).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te ugotovitve ne ovrže trditev pritožnice, da je Sodišče v točki 42 sodbe z dne 26. julija 2017, ArcelorMittal Atlantique et Lorraine (C‑80/16, EU:C:2017:588), ugotovilo, da je Komisija lahko upravičeno štela, da so peleti in sintrana ruda, obravnavani v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, zamenljivi proizvodi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je namreč Splošno sodišče v bistvu navedlo v točkah od 106 do 112 izpodbijane sodbe, je Sodišče to ugotovitev podalo v posebnih okoliščinah navedene zadeve, v kateri je šlo, kot je razvidno iz točk 42, od 44 do 46 in 48 sodbe z dne 26. julija 2017, ArcelorMittal Atlantique et Lorraine (C‑80/16, EU:C:2017:588), za integrirano jeklarno, ki je vsebovala hkrati enoto za proizvodnjo peletov in enoto za proizvodnjo sintrane rude, ki sta bili povezani za dobavo mešanice, ki neposredno napaja plavže, pri čemer se ta mešanica lahko zaradi svojih lastnosti uporablja kot neposredni nadomestek za sintrano rudo v navedenih plavžih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar glede na spis, ki je na voljo Sodišču, za to zadevo ni značilen poseben kontekst, ki bi bil povsem podoben tistemu v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 26. julija 2017, ArcelorMittal Atlantique et Lorraine (C‑80/16, EU:C:2017:588).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s trditvijo pritožnice iz točke 35 te sodbe, s katero v bistvu navaja, da Splošno sodišče ni upoštevalo cilja člena 10a Direktive 2003/87, in sicer zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, z upoštevanjem najučinkovitejših tehnologij, je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče v točki 68 izpodbijane sodbe navedlo, da je sicer eden od ciljev Direktive 2003/87, kot izhaja zlasti iz njenega člena 10a(1), drugi pododstavek, res spodbujanje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov z dajanjem prednosti nizkoemisijskim tehnologijam pred tehnologijami, ki so s tega vidika manj učinkovite, tako da mora biti namen sprejetih ukrepov, katerih cilj je določitev ex-ante referenčnih vrednosti, spodbujanje uporabe najučinkovitejših tehnologij za zmanjšanje emisij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar, kot je Splošno sodišče pravilno navedlo v točki 99 izpodbijane sodbe in kot je razvidno iz preučitve drugega dela prvega pritožbenega razloga, Direktiva 2003/87 sledi različnim ciljem, saj je treba v skladu s členom 1 te direktive zmanjšanje emisij toplogrednih plinov doseči „na stroškovno in ekonomsko učinkovit način“. Kot je Splošno sodišče poudarilo v točki 69 te sodbe, je treba ta cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v skladu s členom 10a(1), drugi pododstavek, te direktive, „kolikor je mogoče“, doseči tako, da ima lahko tehnologija ali dejavnost, ki je manj učinkovita, kar zadeva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, v okviru celovite presoje lastne prednosti, kar zadeva stroškovno učinkovitost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem pa je Splošno sodišče v točki 96 izpodbijane sodbe v okviru proste presoje dejstev ugotovilo, da so se železovi ostanki, ki so nastali pri proizvodnji sintrane rude, reciklirali neposredno kot vhodne surovine, medtem ko v okviru proizvodnje peletov železove rude ni tako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Splošno sodišče v točki 98 izpodbijane sodbe prav tako v okviru proste presoje dejstev navedlo, da bi lahko vključitev novih kategorij naprav v referenčno vrednost za sintrano rudo povzročila znatno neravnovesje za naprave, ki so bile takrat zajete s to referenčno vrednostjo, ker je intenzivnost emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča proizvodnja sintrane rude, približno od šest- do sedemkrat večja od intenzivnosti, povezane s proizvodnjo peletov iz železove rude.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tveganje takega znatnega neravnotežja je treba razumeti zlasti ob upoštevanju uvodne izjave 24 Direktive 2009/29, v kateri je poudarjeno, da je Unija sprejela ukrepe, da bi preprečila, prvič, povečanje emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, v katerih za zadevno industrijo ne bi veljale omejitve, primerljive s tistimi, ki veljajo v Uniji na področju emisij CO2 (premestitev emisij CO2), in drugič, gospodarske neugodnosti za nekatere energetsko intenzivne sektorje in dele sektorjev Unije, izpostavljene mednarodni konkurenci. Zakonodajalec Unije meni, da bi ta pojav lahko ogrozil okoljsko celovitost in učinkovitost ukrepov Unije. Navedeni zakonodajalec se je zaradi soočitve z navedenim tveganjem premestitve emisij CO2 odločil, da dodeli 100 % pravic sektorjem ali delom sektorjev, ki bodo izpolnili zahtevana merila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ni pa sporno, da je Komisija tako sektorja pridobivanje železove rude kot tudi proizvodnjo surovega železa, jekla in ferozlitin opredelila kot sektorja, za katera v smislu člena 10b(1) Direktive 2003/87 obstaja tveganje premestitve emisij CO2.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru je Komisija sprejela sporni sklep, v katerem je v uvodni izjavi 13 navedeno, da je referenčna vrednost za sintrano rudo opredeljena v Prilogi I k Delegirani uredbi 2019/331, opredelitev proizvodov ter opredelitev procesov in emisij, zajetih s to referenčno vrednostjo za proizvod, pa sta prilagojeni za proizvodnjo sintrane rude in ne vključujeta peletov železove rude.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker namreč, kot je pritožnica priznala v pritožbi, proizvodnja peletov železove rude povzroča manj emisij toplogrednih plinov kot proizvodnja sintrane rude, proizvajalci teh peletov v skladu z referenčnimi vrednostmi za toploto in gorivo iz navedene uvodne izjave 13 prejmejo brezplačno količino pravic, ki je temu ustrezno manjša. Iz tega sledi, kot je generalna pravobranilka v bistvu navedla v točki 108 sklepnih predlogov, da če bi bila proizvodnja peletov železove rude vključena v referenčno vrednost za sintrano rudo, bi bila ta referenčna vrednost nižja, tako da bi bila proizvodnja sintrane rude upravičena le do dela pravic do emisije, zahtevanih za to proizvodnjo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot pa je generalna pravobranilka v bistvu poudarila v točki 107 sklepnih predlogov, brezplačna dodelitev pravic do emisije za proizvodnjo na eni strani peletov železove rude in na drugi strani sintrane rude ustreza odločitvi zakonodajalca Unije na področju varstva okolja v zvezi z bojem proti „premestitvi emisij CO2“, navedeni v točki 73 te sodbe, da bi se zagotovilo, prvič, da niti proizvajalcem peletov železove rude niti proizvajalcem sintrane rude ne bi bilo treba pridobiti pravic do emisije, kadar uporabljajo najučinkovitejše metode, in drugič, da zaradi stroškov pravic do emisije ne bodo ustavili svoje proizvodnje ali jo prenesli iz Unije v tretje države.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju teh preudarkov je Splošno sodišče v točki 99 izpodbijane sodbe pravilno presodilo, da je Komisija v okviru svoje široke diskrecijske pravice in ob upoštevanju različnih ciljev, ki jim sledi Direktiva 2003/87, utemeljeno menila, da podnaprava za proizvodnjo peletov železove rude ne more spadati pod referenčno vrednost za sintrano rudo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz teh razlogov tudi trditve pritožnice v zvezi z enakim obravnavanjem gospodarskih subjektov na notranjem trgu in ohranitvijo pogojev neizkrivljene konkurence ne morejo omajati presoje Splošnega sodišča iz točke 98 izpodbijane sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba prvi del prvega pritožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba prvi pritožbeni razlog v celoti zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi pritožbeni razlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče v točkah od 93 do 99 izpodbijane sodbe napačno uporabilo pravo, ker je obrazložitev v zvezi s presojo zamenljivosti, ki jo je Komisija podala v spornem sklepu, nadomestilo s svojo obrazložitvijo v zvezi s to presojo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, pritožnica trdi, da razlogov, navedenih v točkah od 93 do 99 izpodbijane sodbe, ni v besedilu spornega sklepa. Edini razlogi, navedeni v utemeljitev tega sklepa, naj bi bili, da je referenčna vrednost prilagojena za proizvodnjo sintrane rude in da člen 10a(1) Direktive 2003/87 ne določa nobene prilagoditve razlage opredelitev referenčnih vrednosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, trdi, da tudi če bi bilo treba korespondenco med Komisijo in Kraljevino Švedsko šteti za del obrazložitve spornega sklepa, v tej korespondenci niso navedene nekatere značilnosti, ki jih je Splošno sodišče vseeno upoštevalo, in sicer izvor železove rude, obogatitev, vsebnost železa in razlikovanje med hematitom/magnetitom, manjša količina koksovega prahu, potrebnega za proizvodnjo peletov železove rude, ali dejstvo, da bi vključitev naprav za proizvodnjo teh peletov v referenčno vrednost za železovo rudo lahko povzročila znatno neravnovesje za naprave, ki so bile takrat zajete s to referenčno vrednostjo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, pritožnica ob sklicevanju na sodbo z dne 6. oktobra 2021, Sigma Alimentos Exterior/Komisija (C‑50/19 P, EU:C:2021:792), trdi, da je Splošno sodišče neodvisno od spornega sklepa in na podlagi lastne razlage ex post facto podalo obrazložitev spornega sklepa na podlagi specifičnih elementov, ki so bili prvič navedeni v okviru postopka pred njim. Zato je Splošno sodišče s tem, da je obrazložitev spornega sklepa nadomestilo s svojo obrazložitvijo, napačno uporabilo pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija predlaga, naj se drugi pritožbeni razlog zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točkah od 93 do 99 izpodbijane sodbe, na katere se nanaša drugi pritožbeni razlog, preučilo trditev pritožnice, navedeno v okviru prvega razloga iz njene tožbe, ki se je nanašal na to, da naj bi Komisija kršila Prilogo I k Delegirani uredbi 2019/331 in člen 10a(1) Direktive 2003/87 v zvezi z neposredno zamenljivostjo zadevnih proizvodov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pred to preučitvijo je bila na eni strani v točki 89 izpodbijane sodbe navedena ugotovitev, da iz spornega sklepa ni razvidno, da bi Komisija opravila podrobno analizo neposredne zamenljivosti teh dveh proizvodov. Po drugi strani je Splošno sodišče v točki 90 izpodbijane sodbe v okviru svoje suverene presoje dejstev in dokazov navedlo korespondenco med Kraljevino Švedsko in Komisijo, po kateri je ta institucija švedskim organom jasno navedla, da peleti železove rude niso neposredno zamenljivi s sintrano rudo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točki 91 izpodbijane sodbe menilo, da je treba v tem okviru presoditi različne trditve, ki so jih stranke navedle v podporo neposredni zamenljivosti peletov železove rude in sintrane rude ali proti njej.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je pritožnica v okviru prvega razloga v tožbi res trdila, da obrazložitev izključitve proizvodnje peletov železove rude iz referenčne vrednosti za sintrano rudo iz točke 13 obrazložitve spornega sklepa ni „prepričljiva“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar se trditve, navedene v utemeljitev tega prvega tožbenega razloga, niso nanašale na to, da je Komisija kršila obveznost obrazložitve na podlagi člena 296, drugi odstavek, PDEU, temveč na neskladnost spornega sklepa s Prilogo I k Delegirani uredbi 2019/331 in členom 10a(1) Direktive 2003/87 ob upoštevanju odločitve Komisije, da zavrne vključitev proizvodnje peletov železove rude v referenčno vrednost za sintrano rudo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko je bila kršitev obveznosti obrazložitve, ki jo je imela Komisija, zatrjevana v okviru petega razloga v tožbi, ki ga je Splošno sodišče preučilo v točkah od 149 do 160 izpodbijane sodbe. Na te točke pa se nanaša peti pritožbeni razlog.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato pritožnica s trditvami, ki jih je navedla v okviru drugega pritožbenega razloga in ki se nanašajo na to, da naj bi Splošno sodišče pri preučitvi obveznosti obrazložitve, ki jo ima Komisija, napačno uporabilo pravo, ne more izpodbiti argumentacije iz izpodbijane sodbe, ki se nanaša na utemeljenost spornega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba drugi pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretji pritožbeni razlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče v točkah 116 in 117 izpodbijane sodbe napačno uporabilo pravo, ker naj bi izkrivilo dokaze, in sicer izvedensko mnenje S. Kalla, tehničnega in metalurškega direktorja jeklarske družbe SSAB Europe, odgovornega za proizvodnjo družbe SSAB na Švedskem in Finskem (v nadaljevanju: mnenje S. Kalla).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem pojasnjuje, da dokazi, ki jih je Splošno sodišče omenilo v navedenih točkah izpodbijane sodbe, ne morejo zadostovati za utemeljitev ugotovitve Splošnega sodišča iz točke 99 te sodbe v zvezi z neobstojem neposredne zamenljivosti peletov železove rude in sintrane rude.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica je v utemeljitev svojega pritožbenega razloga predložila dve preglednici, v katerih so v enem stolpcu navedene točke izpodbijane sodbe, v katerih se je Splošno sodišče oprlo na to mnenje izvedenca in v katerih naj bi v tem okviru izkrivilo njegove navedbe, v drugem stolpcu pa ustrezni odlomki mnenja S. Kalla, kot so bili predloženi Splošnemu sodišču.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica tako trdi, prvič, da je Splošno sodišče v točki 117 izpodbijane sodbe napačno razlagalo točki 15 in 19 mnenja S. Kalla, ker je v tej točki izpodbijane sodbe med drugim menilo, da je iz tega mnenja razvidno, da so za prehod napajanja naprave s sintrano rudo na napajanje naprave s peleti železove rude v različnih obsegih potrebni preskusi in prilagoditve. Po mnenju tožeče stranke pa je bilo v mnenju S. Kalla navedeno, da je mogoče zlahka spremeniti uporabljene deleže teh dveh proizvodov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">99</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, Splošno sodišče naj bi v točki 116 izpodbijane sodbe menilo, da prehod z napajanja s sintrano rudo na napajanje s peleti železove rude ni „tako preprost, kot da se pritisne samo gumb“, medtem ko naj bi bilo v mnenju S. Kalla izrecno navedeno, da „se vnos surovin samodejno izračuna in spremeni“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">100</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče v tej točki 116 prav tako menilo, da „so potrebne pomembne prilagoditve, da se omogoči prehod z enega napajanja na drugo“. Ta ugotovitev naj prav tako ne bi bila v skladu z mnenjem S. Kalla, da „ker se sintrana ruda proizvaja na območju jeklarne, se take prilagoditve lahko izvedejo v zelo kratkem času“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">101</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija predlaga, naj se tretji pritožbeni razlog zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">102</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točkah od 100 do 118 izpodbijane sodbe preučilo, ali je Komisija storila očitno napako pri presoji s tem, da je izključila, da bi proizvodnja peletov železove rude lahko spadala pod referenčno vrednost za sintrano rudo, in s tem, da v nasprotju z rešitvijo, ki jo je Sodišče podalo v točki 42 sodbe z dne 26. julija 2017, ArcelorMittal Atlantique et Lorraine (C‑80/16, EU:C:2017:588), glede integrirane jeklarne, obravnavane v zadevi, v kateri je bila izdana zadnjenavedena sodba, ni priznala, da so taki peleti zamenljivi s sintrano rudo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">103</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točki 114 izpodbijane sodbe izključilo obstoj take očitne napake pri presoji, pri čemer se je po eni strani oprlo na ugotovitev iz točke 99 te sodbe, ki jo je pritožnica neuspešno grajala v okviru prvega razloga te pritožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">104</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po drugi strani je Splošno sodišče, prvič, v točki 115 izpodbijane sodbe ugotovilo, da primeri izključne uporabe peletov železove rude za napajanje plavžev, ki jih je navedla pritožnica, kažejo na to, da gre za nadomestne ali le preizkušene rešitve, ki so poleg tega razmeroma stare.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">105</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Teh ugotovitev pritožnica v okviru te pritožbe ni izpodbijala.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">106</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, Splošno sodišče se je v točkah 116 in 117 izpodbijane sodbe oprlo na poročilo svetovalne družbe CRU in na mnenje S. Kalla, da bi utemeljilo svojo ugotovitev, da Komisija ni storila očitne napake pri presoji, ker ni menila, da je v obravnavani zadevi mogoče pelete železove rude šteti za nadomestke sintrane rude.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">107</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba ugotoviti, prvič, da je Splošno sodišče na podlagi preučitve zamenljivosti navedenih proizvodov, ki jo je to sodišče opravilo v točkah od 94 do 99 izpodbijane sodbe in ki je bila neuspešno grajana s prvim pritožbenim razlogom, ter glede na ugotovitev iz točke 115 izpodbijane sodbe, ki se, kot je razvidno iz točke 105 te sodbe, v fazi te pritožbe ni grajala, lahko upravičeno ugotovilo, da Komisija s sprejetjem spornega sklepa ni storila nobene očitne napake pri presoji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">108</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani in vsekakor, v zvezi s trditvijo, da je Splošno sodišče izkrivilo dokaze v točkah 116 in 117 izpodbijane sodbe je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso presoja dejstev, razen v primeru izkrivljanja teh elementov, ni pravno vprašanje, ki bi bilo kot tako predmet nadzora Sodišča. Za tako izkrivljenje gre, če se brez upoštevanja novih dokazov ugotovi, da je presoja obstoječih dokazov očitno napačna ali očitno v nasprotju z njihovim besedilom. Vendar mora to izkrivljanje očitno izhajati iz listin v spisu, ne da bi bilo treba na novo presojati dejstva in dokaze (sodba z dne 27. aprila 2023, Fondazione Cassa di Risparmio di Pesaro in drugi/Komisija, C‑549/21 P, EU:C:2023:340, točka 73 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">109</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je iz točke 15 mnenja S. Kalla, priloženega k tožbi, sicer res razvidno, da bi bila sprememba deležev peletov železove rude oziroma sintrane rude za napajanje plavžev preprosta in naj bi do nje pogosto prišlo v večini jeklarn. Vendar je v točki 22 tega mnenja pojasnjeno, da če so spremembe v zvezi s tem velike ali se nanašajo na surovino, ki ni bila nikoli uporabljena v zadevnem obratu, se pred njimi običajno opravijo preskusi za oceno njihovega vpliva na proces, produktivnost in skupne stroške. Poleg tega je iz točke 25 navedenega mnenja razvidno, da je za trajno spremembo obrata zaradi uporabe napajanja, ki ga sestavljajo izključno peleti železove rude, lahko treba posodobiti notranjo logistiko, da se prilagodi novemu toku surovin, da bi se dodatno optimizirali postopki, ki se izvajajo v zadevni napravi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">110</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sporni sklep pa se nanaša na to, da je Komisija zavrnila vključitev peletov železove rude v referenčno vrednost za sintrano rudo v zvezi z zadevnimi napravami, in ne na poseben primer integrirane jeklarne, kot je naveden v točki 42 sodbe z dne 26. julija 2017, ArcelorMittal Atlantique et Lorraine (C‑80/16, EU:C:2017:588).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">111</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah Splošno sodišče ni izkrivilo mnenja S. Kalla s tem, da je v točki 117 izpodbijane sodbe v bistvu ugotovilo, da je iz tega mnenja, kljub ugotovitvi v njem, da so peleti železove rude neposredni nadomestki sintrane rude, razvidno, da so za prehod s sintrane rude na pelete železove rude v različnih deležih potrebni preizkusi in prilagoditve ter pripravljalna dela, vključno s prilagoditvijo notranje logistike novemu toku surovin.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">112</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba tretji pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrti pritožbeni razlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">113</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica s četrtim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je v točki 148 izpodbijane sodbe presodilo, da je Komisija v nasprotju s tem, kar je pritožnica trdila v utemeljitev četrtega razloga iz tožbe, spoštovala svojo obveznost, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne vidike obravnavanega primera.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">114</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trdi, da Komisija pred sprejetjem spornega sklepa ni opravila take natančne in nepristranske preučitve. Splošno sodišče naj bi namreč v točki 89 izpodbijane sodbe ugotovilo, da iz tega sklepa ni razvidno, da bi Komisija opravila podrobno analizo neposredne zamenljivosti med zadevnima proizvodoma. Zlasti naj bi bilo za oceno preprostosti ali relativne težavnosti, povezane z nadzorom nizkosti obremenitve plavža ob zamenjavi vhodnih materialov, potrebno posvetovanje s strokovnjakom za metalurgijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">115</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija predlaga, naj se ta pritožbeni razlog zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">116</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v okviru preučitve prvega razloga, navedenega na prvi stopnji, v točki 89 izpodbijane sodbe ugotovilo, da iz spornega sklepa dejansko ne izhaja, da je Komisija opravila podrobno analizo neposredne zamenljivosti med obema proizvodoma, saj se je ta institucija omejila na preučitev besedila referenčne vrednosti v zvezi s sintrano rudo in opozorila, da se od nje ne zahteva, da „prilagodi razlago opredelitev referenčnih vrednosti“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">117</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je Splošno sodišče v točki 90 izpodbijane sodbe navedlo korespondenco med Komisijo in Kraljevino Švedsko, ki je tej instituciji pred sprejetjem spornega sklepa predložila predloge, v katerih so bili upoštevani interesi upravljavcev zadevnih naprav, in je bila tako tesno povezana s postopkom, ki se je končal s sprejetjem tega sklepa. Komisija je v tej korespondenci švedskim organom jasno navedla, da po njenem mnenju peleti železove rude niso neposredno zamenljivi s sintrano rudo, zlasti zaradi tistega, kar je Sodišče odločilo v sodbi z dne 26. julija 2017, ArcelorMittal Atlantique et Lorraine (C‑80/16, EU:C:2017:588).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">118</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vsebino te korespondence je Splošno sodišče v točki 147 izpodbijane sodbe lahko pravilno ugotovilo, da Komisiji ni mogoče očitati, da ni izpolnila svoje obveznosti, da v upravnem postopku skrbno in nepristransko preuči take trditve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">119</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da Splošno sodišče s tem, da je v točki 148 izpodbijane sodbe odločilo, da je treba četrti razlog iz tožbe zavrniti, ni napačno uporabilo prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">120</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba četrti pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Peti pritožbeni razlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">121</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica s petim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da je napačno uporabilo pravo s tem, da je v točki 160 izpodbijane sodbe presodilo, da je Komisija izpolnila svojo obveznost obrazložitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">122</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica trdi, da bi moral sporni sklep ob upoštevanju tehnične zapletenosti ocene zamenljivosti vsebovati zadostno obrazložitev znanstvenih razlogov, ki utemeljujejo njegovo sklepno ugotovitev. V zvezi s tem trdi, da je bila Komisija v spornem sklepu dolžna pojasniti ne le razloge, zaradi katerih so peleti železove rude in sintrana ruda zamenljivi ali ne, ampak tudi razloge, zaradi katerih je menila, da v obravnavanem primeru ni tako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">123</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnica se v zvezi s tem sklicuje na sodbi Splošnega sodišča z dne 2. julija 1992, Dansk Pelsdyravlerforening/Komisija (T‑61/89, EU:T:1992:79, točka 131), in z dne 14. maja 1998, Stora Kopparbergs Bergslags/Komisija (T‑354/94, EU:T:1998:104, točka 126), ter na sodbi Sodišča z dne 26. novembra 1981, Michel/Parlament (195/80, EU:C:1981:284, točka 22), in z dne 16. novembra 2000, Stora Kopparbergs Bergslags/Komisija (C‑286/98 P, EU:C:2000:630), ter trdi, da mora biti v skladu s to sodno prakso obrazložitev sklepa Komisije navedena v samem besedilu tega sklepa, saj pojasnil, ki jih je ta institucija predložila po sprejetju sklepa, razen v izjemnih okoliščinah, ni mogoče upoštevati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">124</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razlogov, ki jih je Splošno sodišče navedlo v točkah od 157 do 159 izpodbijane sodbe, pa ni mogoče šteti za „izjemne okoliščine“ v smislu navedene sodne prakse.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">125</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega pritožnica izpodbija dejstvo, da je dopise, ki jih je Komisija poslala Kraljevini Švedski, mogoče šteti za upoštevne za sporni sklep, in trdi, da tudi če bi bili, ne pomenijo zadostne predstavitve znanstvenih razlogov, s katerimi bi bilo mogoče utemeljiti ugotovitev o neobstoju zamenljivosti med zadevnima proizvodoma.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">126</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija predlaga zavrnitev petega pritožbenega razloga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">127</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točki 154 izpodbijane sodbe najprej pravilno opozorilo na to, da mora biti iz obrazložitve, ki se zahteva s členom 296 PDEU, jasno in nedvoumno razvidno razlogovanje institucije, ki je avtor izpodbijanega akta, tako da se lahko zadevne osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa, zato da lahko branijo svoje pravice, in da lahko sodišče Unije opravi nadzor.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">128</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je nato v točki 155 te sodbe pravilno dodalo, da se ne zahteva, da so v obrazložitvi navedeni vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, ker se vprašanja, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve iz člena 296 PDEU, ne sme presojati le glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njegov kontekst in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">129</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, Splošno sodišče je v točki 156 izpodbijane sodbe, ne da bi napačno uporabilo pravo, poudarilo, da je spoštovanje obveznosti obrazložitve na podlagi člena 296 PDEU v zvezi s sklepom o nacionalnih izvedbenih ukrepih za prehodno brezplačno dodelitev pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu s členom 11(3) Direktive 2003/87 še toliko bolj temeljnega pomena, ker v tem okviru izvajanje diskrecijske pravice Komisije na podlagi zadnjenavedene določbe vključuje zapletene ekonomske in ekološke ocene ter je nadzor zakonitosti in utemeljenosti teh ocen, ki ga opravi sodišče Unije, omejen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">130</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi teh načel je Splošno sodišče v točkah od 157 do 159 izpodbijane sodbe menilo, da v obravnavani zadevi pritožnica ni mogla utemeljeno trditi, da ni mogla razumeti razlogov, zaradi katerih je Komisija menila, da je referenčna vrednost za sintrano rudo prilagojena proizvodnji sintrane rude in ne more vključevati proizvodnje peletov železove rude, kot je želela Kraljevina Švedska.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">131</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je Splošno sodišče, na prvem mestu, v točki 158 izpodbijane sodbe menilo, da je iz spisa, ki ga je imelo na voljo, razvidno, da je pritožnica lahko izpodbijala utemeljenost spornega sklepa v delu, ki se nanaša nanjo, ne glede na to, ali gre za besedilo referenčne vrednosti za sintrano rudo, za vpliv, ki bi ga lahko na njeno razlago imeli različni cilji veljavne ureditve, ali za dejstvo, da je Komisija implicitno, vendar nujno menila, da v obravnavanem primeru ni bilo primerno za zadevne naprave sprejeti enake rešitve, kot jo je prej sprejela v zvezi z napravo družbe Tata Steel (nekdanja Corus) v IJmuidnu (Nizozemska), ki je del integrirane jeklarne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">132</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, Splošno sodišče je v točki 159 izpodbijane sodbe poudarilo, da je iz tožbe in zlasti iz vsebine različnih razlogov, navedenih v utemeljitev te tožbe, razvidno, da je bila pritožnica prav tako dobro seznanjena z različnimi korespondencami v postopku, v katerem je bil sprejet sporni sklep, med Kraljevino Švedsko in Komisijo, ki so bile del konteksta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">133</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem, kot je Splošno sodišče pravilno presodilo v točki 155 izpodbijane sodbe, se v skladu z ustaljeno sodno prakso ne zahteva, da se v obrazložitvi akta institucije Unije podrobno navedejo vse upoštevne dejanske in pravne okoliščine, ker je treba vprašanje, ali obrazložitev takega akta izpolnjuje zahteve iz člena 296 PDEU, presojati ne le glede na besedilo tega akta, ampak tudi glede na njegov kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje (glej v tem smislu sodbe z dne 12. septembra 2017, Anagnostakis/Komisija, C‑589/15 P, EU:C:2017:663, točka 29; z dne 20. januarja 2022, Romunija/Komisija, C‑899/19 P, EU:C:2022:41, točka 68, in z dne 23. januarja 2025, Neos/Ryanair in Komisija, C‑490/23 P, EU:C:2025:32, točka 34.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">134</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je v točki 13 obrazložitve spornega sklepa pojasnjeno, da je Kraljevina Švedska dejansko predlagala uporabo podnaprave, zajete z referenčno vrednostjo za sintrano rudo, za proizvodnjo peletov železove rude, medtem ko so bile v tretji fazi uporabljene referenčne vrednosti za toploto in gorivo. Vendar je Komisija v isti točki obrazložitve opozorila, prvič, da je referenčna vrednost za sintrano rudo opredeljena v Prilogi I k Delegirani uredbi 2019/331, drugič, da sta opredelitvi proizvodov ter procesov in emisij, zajetih s to referenčno vrednostjo za proizvod, prilagojeni proizvodnji sintrane rude in ne vključujejo proizvodnje peletov železove rude, in tretjič, da člen 10a(2) Direktive 2003/87 zahteva posodobitev referenčnih vrednosti za četrto fazo in ne določa nobene prilagoditve razlage opredelitev referenčnih vrednosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">135</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba ugotoviti, prvič, da pritožnica s pritožbo izpodbija le sklep, v skladu s katerim proizvodnja peletov železove rude ne spada pod referenčno vrednost za sintrano rudo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">136</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani normativni kontekst, v katerem je bil sprejet sporni sklep, naveden v točki 13 obrazložitve tega sklepa in v točkah od 73 do 77 te sodbe, v povezavi s pojasnili iz te točke obrazložitve zadostuje za razumevanje razlogov, zaradi katerih je Komisija odločila, da proizvodnja peletov železove rude ne spada v okvir referenčne vrednosti za sintrano rudo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">137</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba poleg dejstva, da je bila Kraljevina Švedska, ki je Komisiji predložila predloge, v katerih so bili upoštevani interesi upravljavcev zadevnih naprav, tesno vključena v postopek, ki se je končal s sprejetjem spornega sklepa, ugotoviti, da je pritožnica glede na svoja pisanja pred Splošnim sodiščem lahko učinkovito izpodbijala utemeljenost tega sklepa (glej po analogiji sodbo z dne 10. septembra 2024, Komisija/Irska in drugi, C‑465/20 P, EU:C:2024:724, točka 393).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">138</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na te preudarke je treba ugotoviti, da obrazložitev spornega sklepa izpolnjuje zahteve iz člena 296 PDEU in da Splošno sodišče s tem, da je zavrnilo peti razlog iz tožbe, ki se je nanašal na to, da je Komisija kršila obveznost obrazložitve, ni napačno uporabilo prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">139</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba peti pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">140</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker nobeden od pritožbenih razlogov, ki jih je navedla pritožnica, ni bil sprejet, je treba pritožbo v celoti zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">141</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">142</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je Komisija predlagala, naj se pritožnici naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojo pritožbo ni uspela, nosi svoje stroške in stroške Komisije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">143</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče lahko v skladu s členom 184(4) Poslovnika v zvezi z intervenientko na prvi stopnji, ki ni vložila pritožbe, vendar je sodelovala pri pisnem ali ustnem delu postopka pred Sodiščem, odloči, da nosi svoje stroške. V obravnavanem primeru je treba odločiti, da Kraljevina Švedska, ki je sodelovala v pisnem delu postopka pred Sodiščem, nosi svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-241" title="page-24">
      Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožba se zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Luossavaara-Kiirunavaara AB poleg svojih stroškov nosi stroške Evropske komisije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kraljevina Švedska nosi svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-245" title="page-25">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: angleščina.</p>
</body>
</html>
