<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.14-->
  <head>
    <title>2024-12-202412C112202105870-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0587-21-202310599-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="10/02/2025 14:09:47" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="XMC14LkhdMenGR3bco62NQzHcrOKo9bOzXA7k/leQyMLNs9MAJsEM3FsF6LCtEBYx+qLblAEcL7j1ExUc7m4R+lljIBGfUn4skyVbU86Dk0HK+v2Fdv40O1yZCVCWHzSsQmVjFsaJDGrJwBC9ky+DWvzC0MZ9ES2Z8GS/1bh61w=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="mazgomi" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0587" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2021" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="mazgomi" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 20-11-23 20:37:16" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="18bbbd59a98e45cc9b5e3dcccf2ef066" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0587" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="PV" name="NatureAff"/>
    <meta content="PV" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi P. Pikamäeja – Zadeva C-587/21 P</div>
      <div id="rId21" style="default">DD/FRA</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      PRIITA PIKAMÄEJA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 7. decembra 2023 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C-587/21 P
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      DD
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Agenciji Evropske unije za temeljne pravice (FRA)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-8" title="page-1">
      „Pritožba – Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Disciplinski postopek – Izvršitev sodb Sodišča za uslužbence in Splošnega sodišča Evropske unije – Člen 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije – Razglasitev ničnosti opomina – Nepremoženjska škoda – Zastaralni rok, ki ni predpisan z določbo prava Unije – Pojem ‚razumni rok‘ – Začetek teka razumnega roka – Obveznost sodišča Unije, da upošteva okoliščine posamezne zadeve – Člen 32(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 – Dolžnost skrbnega ravnanja – Protislovna obrazložitev“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-9" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik, oseba DD, s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 14. julija 2021, DD/FRA (T-632/19, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, EU:T:2021:434), s katero je Splošno sodišče zavrnilo njegovo tožbo na podlagi člena 270 PDEU za povrnitev nepremoženjske škode, ki jo je domnevno utrpel, in razglasitev ničnosti odločbe direktorja Agencije Evropske unije za temeljne pravice (v nadaljevanju: FRA) z dne 19. novembra 2018, s katero je zavrnil njegov odškodninski zahtevek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta pritožba, ki spada na področje prava javnih uslužbencev Evropske unije, vsebuje osem pritožbenih razlogov, s katerimi pritožnik Splošnemu sodišču očita, da je večkrat napačno uporabilo pravo. V skladu z zahtevo Sodišča se bom v teh sklepnih predlogih osredotočil na drugi pritožbeni razlog, ki se v bistvu nanaša na meje diskrecijske pravice, ki jo ima uprava Unije, ko na podlagi člena 266 PDEU izvršuje sodbo, s katero se odločba, ki jo je sprejela v disciplinskem postopku, razglasi za nično. V tem primeru se nujno postavlja vprašanje, v kolikšnem obsegu mora uprava spoštovati procesne pravice zadevnega uradnika ali uslužbenca, zlasti pravico do izjave. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta zadeva je za Sodišče priložnost, da pojasni svojo sodno prakso na tem področju v interesu pravne varnosti in učinkovitega varstva pravic iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) v zvezi z dobrim upravljanjem, zlasti pravico do izjave. Pri tem se bo moralo Sodišče izreči o upoštevnosti nekaterih določb Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije v različici, ki se uporablja za spor (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), s katerimi se urejajo bistveni vidiki disciplinskega postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 86 Kadrovskih predpisov v naslovu VI, naslovljenem „Disciplinski ukrepi“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-3">
      „1. Uradnik je disciplinsko odgovoren, če namerno ali iz malomarnosti ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi po teh kadrovskih predpisih.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-3">
      2. Kadar organ za imenovanja ali [Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljevanju: OLAF)] izve za dokaze o neizpolnjevanju obveznosti v smislu odstavka 1, lahko sproži upravno preiskavo, s katero se preveri, ali je prišlo d[o] takega neizpolnjevanja obveznosti.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-3">
      3. Disciplinska pravila, postopki in ukrepi ter pravila in postopki glede upravne preiskave so določeni v Prilogi IX.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-4">
      „Po tem, ko je zadevni uradnik obveščen o vseh dokazih v spisu in po njegovem zaslišanju lahko organ za imenovanja na podlagi poročila o preiskavi:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-21" title="page-4">
      (a) odloči, da uradniku ni mogoče dokazati krivde, in o tem pisno ob[ves]ti uradnika; ali
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-22" title="page-4">
      (b) odloči, da se ne sprejmejo nobeni disciplinski ukrepi, čeprav je, ali se zdi, da je prišlo do neizpolnjevanja obveznosti in, kadar je to primerno, uradnika opomni; ali
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-23" title="page-4">
      (c) v primeru neizpolnjevanja obveznosti v smislu člena 86 Kadrovskih predpisov:
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-24" title="page-4">
      (i) odloči, da začne disciplinski postopek, predviden v oddelku 4 te priloge ali
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-25" title="page-4">
      (ii) odloči, da začne disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 22 Priloge IX h Kadrovskim predpisom določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-27" title="page-4">
      „1. Po zaslišanju uradnika sprejme organ za imenovanja odločitev, predvideno v členih 9 in 10 te priloge, v dveh mesecih po prejemu mnenja komisije. Odločitev mora biti utemeljena. 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-4">
      2. Če organ za imenovanja odloči, da zadevo zaključi brez izreka kakršne koli disciplinske kazni, o tem takoj pisno obvesti zadevnega uradnika. Zadevni uradnik lahko zahteva, da se ta odločitev vloži v njegov osebni spis.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 27 Priloge IX h Kadrovskim predpisom določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-30" title="page-4">
      „Uradnik, ki mu je bila izrečena disciplinska kazen, razen odstranitve z delovnega mesta, lahko vloži prošnjo za izbris tega ukrepa iz osebnega spisa, v primeru pisnega opozorila ali opomina po treh letih, v primeru vseh drugih kazni pa po šestih letih. Organ za imenovanja odloči, ali prošnji ugodi.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 29 Priloge IX h Kadrovskim predpisom določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-4">
      „Če uradniku ni bila dokazana krivda po členih 1(3) in 22(2) te priloge, ima pravico zahtevati, da se s pomočjo primerne objave odločitve organa za imenovanja popravi škoda, ki jo je utrpel.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje, postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik, oseba DD, se je 1. avgusta 2000 zaposlil pri organu Unije, tj. Evropskem centru za spremljanje rasizma in ksenofobije (EUMC), ki je postal agencija FRA, in sicer kot začasni uslužbenec v smislu člena 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: PZDU). Sprva je bil zaposlen na podlagi pogodbe za določen čas, 16. decembra 2006 pa je prejel pogodbo za nedoločen čas.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik je leta 2009 ter nato v okviru postopka ocenjevanja za leto 2011 in zlasti pri uveljavljanju pravnega sredstva, določenega z notranjimi pravili agencije FRA, zoper osnutek ocenjevalnega poročila (v nadaljevanju: notranja pritožba) trdil, da je žrtev diskriminacije na podlagi rase ali narodnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktor agencije FRA je glede na navedbe in ton, uporabljene v notranji pritožbi, 9. novembra 2012 začel upravno preiskavo. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi zaslišanja, ki je potekalo 20. februarja 2013 in katerega namen je bil zaslišati pritožnika v skladu s členoma 2 in 11 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki se po analogiji uporablja za pogodbene uslužbence, je direktor agencije FRA pritožniku izdal opomin.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje je direktor agencije FRA z dopisom z dne 13. junija 2013 pritožnika obvestil o svoji odločitvi, da odpove njegovo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (v nadaljevanju: odločba o odpovedi).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče za uslužbence je s sodbo z dne 8. oktobra 2015, DD/FRA (F-106/13 in F-25/14, v nadaljevanju: ničnostna sodba, EU:F:2015:118), opomin razglasilo za ničen. Razlog za to razglasitev ničnosti je bila kršitev pravice pritožnika do izjave, ker ga direktor agencije FRA pred zaslišanjem 20. februarja 2013 ni obvestil o ugotovitvah upravne preiskave in mu torej ni omogočil učinkovite priprave obrambe (ničnostna sodba, točka 63).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče za uslužbence je v tej sodbi prav tako razglasilo ničnost odločbe o odpovedi, ker direktor agencije FRA pred njenim sprejetjem pritožnika ni izrecno obvestil, da namerava zaradi različnih dogodkov odpovedati njegovo pogodbo o zaposlitvi, in ker ga ni pozval k predložitvi stališč v zvezi s tem (ničnostna sodba, točka 90).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno pa je Sodišče za uslužbence zavrnilo odškodninske zahtevke pritožnika za povrnitev nepremoženjske škode, povzročene z upravno preiskavo, iz treh razlogov: prvič, ker pritožnik ni mogel utemeljeno trditi, da očitki zoper njega niso bili dovolj opredeljeni za začetek navedene preiskave (ničnostna sodba, točka 74); drugič, ker okoliščina, da je bila upravna preiskava izvedena, ne da bi agencija FRA predhodno sprejela splošne določbe za izvajanje člena 2 Priloge IX h Kadrovskim predpisom za opredelitev postopkovnega okvira preiskave, ni mogla pomeniti, da je bila navedena preiskava protipravna (ničnostna sodba, točka 75), in, tretjič, ker je bilo treba, čeprav je bilo zaslišanje pritožnika opravljeno, ne da bi ta lahko učinkovito pripravil svojo obrambo, ugotoviti, da je pritožnik v tožbi navedel samo, da mu je upravna preiskava povzročila stres in tesnobo, ne da bi svoje trditve dodatno utemeljil (ničnostna sodba, točka 76).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče za uslužbence je zavrnilo tudi odškodninske zahtevke pritožnika za povrnitev nepremoženjske škode, ki mu je nastala, ker naj bi opomin neupravičeno škodoval njegovi integriteti, dostojanstvu in ugledu v agenciji FRA. Sodišče za uslužbence je v zvezi s tem med drugim navedlo, da ker je bila razglasitev ničnosti opomina posledica neupoštevanja pravice pritožnika do izjave, ni mogoče izključiti, da bi bila sprejeta drugačna odločitev, če bi se ta pravica upoštevala. Posledično je odločilo, da so bili ti odškodninski zahtevki preuranjeni, saj bi sicer vplivali na to, kako bo agencija FRA izvršila ničnostno sodbo (ničnostna sodba, točke od 78 do 82).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče za uslužbence je zavrnilo tudi odškodninske zahtevke pritožnika za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, nastale zaradi nezakonitosti odločbe o odpovedi. V zvezi z nepremoženjsko škodo je ugotovilo, da je pritožnik navedel le, da mu je ta odločba povzročila psihično travmo, hkrati pa je škodila njegovemu ugledu in dostojanstvu, ne da bi dokazal, da te škode ni mogoče v celoti povrniti z ničnostno sodbo (točka 107).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik je zoper ničnostno sodbo vložil pritožbo, ki jo je Splošno sodišče zavrnilo s sodbo z dne 19. julija 2017, DD/FRA (T-742/15 P, v nadaljevanju: sodba o pritožbi, EU:T:2017:528).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Medtem je agencija FRA s 1. marcem 2016 pritožnika ponovno zaposlila na njegovo delovno mesto in mu izplačala zaostale plače.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je pritožnik 12. aprila 2013 vložil pritožbo pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov (v nadaljevanju: ENVP), ker da je bila upravna preiskava izvedena v nasprotju z Uredbo (ES) št. 45/2001 evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 26, str. 102). ENVP je obravnavo te pritožbe prekinil do izdaje ničnostne sodbe in nato sodbe o pritožbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ENVP je 18. decembra 2017 ugotovil, da so bili s preiskavo v zvezi s pritožnikom kršeni člen 4, člen 5(a) ter člena 11 in 12 Uredbe št. 45/2001, ker ni bil vzpostavljen zadostni pravni okvir za začetek in izvedbo upravnih preiskav. Te ugotovitve so postale dokončne 16. marca 2018, potem ko je ENVP zavrnil zahtevi za ponovni pregled, ki sta ju vložili zainteresirana stranka in agencija FRA. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik je 19. julija 2018 na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov vložil zahtevo za plačilo zneska v višini 100.000 EUR kot finančno odškodnino za vrsto nezakonitosti, ki jih je storila agencija FRA (v nadaljevanju: odškodninski zahtevek). Prvič, pritožnik je v njej trdil, da se je upravna preiskava začela, ne da bi temeljila na dovolj resnem in z dokazi podprtem sumu, da je svojega nadrejenega obtožil rasne diskriminacije, pač pa je temeljila na pretiravanju in manipulaciji. Drugič, trdil je, da upravna preiskava, disciplinski postopek, opomin in odločba o odpovedi pomenijo diskriminacijo na podlagi njegove narodnosti. Tretjič, pritožnik je navedel, da so bili zaradi začetka in vodenja upravne preiskave kršeni člen 4, člen 5(a) ter člena 11 in 12 Uredbe št. 45/2001. Četrtič, trdil je, da sta opomin in odločba o odpovedi temeljila na nezakoniti upravni preiskavi, ki je vsebovala žaljive in obrekljive izjave. Petič, pritožnik je trdil, da je agencija FRA podala žaljive in obrekljive izjave, kršila njegovo pravico do domneve nedolžnosti ter kršila njegovo pravico do zasebnega življenja in varstva njegovih osebnih podatkov med upravno preiskavo, disciplinskim postopkom, v opominu in odločbi o odpovedi, med postopki pred Sodiščem za uslužbence, Splošnim sodiščem in odborom Evropskega parlamenta za proračunski nadzor, pa tudi zaradi objave člankov o ničnostni sodbi v tisku. Po mnenju pritožnika so vsa ta ravnanja pomenila psihično nasilje. Šestič, menil je, da je agencija FRA s tem kršila svojo dolžnost skrbnega ravnanja, ker ni upoštevala vseh dejavnikov, ki so lahko vplivali na njegove odločitve in ravnanje, in zlasti ker ga ni čim prej obvestila o očitkih, podanih zoper njega. Nazadnje, pritožnik je še dodal, da so mu vse te nezakonitosti povzročale stres, tesnobo, negotovost ter občutka zapuščenosti in brezbrižnosti. Že tako ponižan naj bi doživljal tudi zaničevanje in prezir, s katerima naj bi bil obravnavan.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Organ za sklepanje pogodb o zaposlitvi je 19. novembra 2018 zavrnil odškodninski zahtevek pritožnika, pri čemer je med drugim trdil, da je bila ničnostna sodba izvršena, saj je bil ponovno zaposlen na svoje delovno mesto, opomin pa je bil odstranjen iz njegovega osebnega spisa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik je 14. februarja 2019 vložil pritožbo, ki jo je organ za sklepanje pogodb o zaposlitvi zavrnil 12. junija istega leta. V odločbi o zavrnitvi je med drugim navedel, da se je agencija FRA odločila, da ne bo znova začela postopka in da so bili vsa dejanja v zvezi z upravno preiskavo izbrisana iz spisa pritožnika. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik je 23. septembra 2019 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil tožbo na podlagi člena 270 PDEU, s katero je predlagal, prvič, povrnitev nepremoženjske škode, ki jo je domnevno utrpel, drugič, razglasitev ničnosti odločbe direktorja agencije FRA z dne 19. novembra 2018, s katero je bil zavrnjen njegov odškodninski zahtevek, in, tretjič, po potrebi razglasitev ničnosti odločbe z dne 12. junija 2019, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper zgoraj navedeno odločitev z dne 19. novembra 2018.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik je v utemeljitev tožbe navedel šest očitkov nezakonitosti v zvezi z ravnanjem agencije FRA (izpodbijana sodba, točke 39, 51, 69, 80, 100 in 125), ki se nanašajo na:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal"> prvič, to, da agencija FRA po ničnostni sodbi pritožnika ni zaslišala in ni sprejela odločbe na podlagi člena 3(a) Priloge IX h Kadrovskim predpisom;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">drugič, to, da naj bi bila upravna preiskava in prvotni disciplinski postopek začeta protipravno;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tretjič, to, da naj FRA ne bi povrnila nepremoženjske škode, povzročene zaradi opomina, ki je bil z ničnostno sodbo razglašen za ničen;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">četrtič, to, da naj agencija FRA ne bi izvršila ničnostne sodbe ter da naj disciplinskega postopka ne bi izvedla v razumnem roku in skrbno;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">petič, to, da naj bi bili zaradi začetka in vodenja upravne preiskave kršeni Uredba št. 45/2001, Kadrovski predpisi in pravica do spoštovanja zasebnega življenja, zagotovljena s členom 7 Listine, ter</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">šestič, to, da naj agencija FRA ne bi povrnila škode, povzročene zaradi neutemeljenih, obrekljivih in žaljivih izjav, s čimer je kršila pravnomočnost ničnostne sodbe, pravico do domneve nedolžnosti in dolžnost skrbnega ravnanja, pa tudi obveznost, da se vzdrži vsakršnega psihičnega nasilja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je pritožnik zahteval povrnitev zatrjevane nepremoženjske škode, nastale zaradi tega domnevno nezakonitega ravnanja agencije FRA, zato je navedel več trditev v zvezi z resničnostjo škode in vzročno zvezo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da pogoji za uveljavljanje odgovornosti institucije niso izpolnjeni. Prvič, nobenega od očitkov nezakonitosti, ki jih je podal pritožnik, ni sprejelo kot utemeljenega. Drugič, ugotovilo je, da ni dokazan obstoj nepremoženjske škode ter vzročne zveze med to škodo in protipravnim ravnanjem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Sodiščem in predlogi strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je na podlagi člena 76(2) Poslovnika odločilo, da se obravnava ne opravi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlogi strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">razveljavi izpodbijano sodbo;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">posledično za nično razglasi odločbo direktorja FRA z dne 19. novembra 2018, s katero je bila zavrnjena zahteva pritožnika na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov, po potrebi za nično razglasi odločbo direktorja FRA z dne 12. junija 2019, prejeto 13. junija 2019, o zavrnitvi pritožbe na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov, ki jo je pritožnik vložil zoper zgoraj navedeno odločbo z dne 19. novembra 2018, in pritožniku dodeli povračilo za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel in ki je ex æquo et bono ocenjena na 100.000 EUR, ter</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">agenciji FRA naloži plačilo vseh stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Agencija FRA Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pritožbo zavrne in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pritožniku naloži plačilo vseh stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravna analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne opombe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot sem navedel v uvodu, bom v svojih sklepnih predlogih obravnaval le drugi pritožbeni razlog. Poudariti je treba, da je za obravnavano zadevo značilna določena zapletenost, saj je bilo dejansko stanje, iz katerega izhaja ta spor, predmet sodb več sodišč Unije. Za boljše razumevanje pravnih vprašanj, ki so v središču te zadeve, se mi zdi primerno, da jih na kratko povzamem, preden se posvetim pravni analizi kot taki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zadevna pravna vprašanja se v bistvu nanašajo na vprašanje, ali je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je menilo, da je agencija FRA ravnala v skladu s pravom Unije, ko je v odgovor na ničnostno sodbo Sodišča za uslužbence odstopila od upravne preiskave zoper pritožnika, ne da bi pritožnika zaslišala, kot se zahteva s členom 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom. Splošno sodišče izhaja iz premise, da postopek iz te določbe ni bil zavezujoč in da je obstajal še drug način za zagotovitev pravilne izvršitve te ničnostne sodbe, in sicer tako, da se je odrekla disciplinskemu postopku. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V svoji analizi bom pokazal, da je to stališče problematično s pravnega vidika, saj upravi v okviru disciplinskega postopka daje alternativno možnost, ki v Kadrovskih predpisih ni izrecno določena in posledično ne določa sodelovanja zadevnega uradnika (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>). Tako ni mogoče izključiti tveganja za kršitev njegovih procesnih pravic. Nasprotno pa Splošno sodišče meni, da spoštovanje pravice do obrambe ni nujno, saj se je agencija FRA odrekla vsem postopkom zoper pritožnika. Svoje razlogovanje opira na ugotovitev, da agencija FRA ni sprejela akta, ki bi pritožnika prizadel, v smislu člena 41 Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi pritožbeni razlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi pritožbeni razlog se v bistvu deli na štiri dele.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik s prvim delom drugega pritožbenega razloga Splošnemu sodišču v bistvu očita, da je napačno razlagalo sodbo z dne 5. septembra 2014, Éditions Odile Jacob/Komisija (T-471/11, EU:T:2014:739), ker je menilo, da iz te sodbe izhaja, da razglasitev ničnosti akta omogoča nadaljevanje postopka na točki, na kateri je prišlo do nezakonitosti. Pritožnik trdi, da je treba v skladu s pravilno razlago te sodbe postopek za nadomestitev akta, ki je bil razglašen za ničen, nadaljevati na točki, na kateri je prišlo do nezakonitosti, ker razglasitev ničnosti odločbe ne vpliva nujno na pripravljalne akte.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Agencija FRA meni, da ta del drugega pritožbenega razloga ni upošteven. V zvezi s tem trdi, da sodna praksa, navedena v točki 45 izpodbijane sodbe, v nasprotju s tem, kar trdi pritožnik, ne pomeni, da mora organ za imenovanja nadaljevati disciplinski postopek, za katerega se izkaže, da vsebuje procesno napako. Dodaja še, da pritožnik nima nikakršnega legitimnega interesa za zatrjevanje, da bi morala agencija FRA nadaljevati disciplinski postopek, namesto da je od njega odstopila. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik z drugim delom drugega pritožbenega razloga Splošnemu sodišču očita, da je napačno uporabilo člen 3(a) Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ker je odločilo, da se ta člen ne uporablja v primeru umika upravne preiskave ali odstopa od nje in v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, v katerih se je agencija FRA odločila, da zadevnega postopka ne bo nadaljevala v fazi, v kateri je bil opomin razglašen za ničen. Po mnenju pritožnika so v členu 3(a) Priloge IX h Kadrovskim predpisom izčrpno naštete možnosti, ki jih ima tožena stranka na voljo po predložitvi poročila o upravni preiskavi. Poleg tega navaja, da je treba cilj tega člena razlagati v povezavi s členom 29 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, da se omogoči upoštevanje interesov zadevnega uradnika, tako da umik poročila o upravni preiskavi brez vsakršne obrazložitve in brez vsakršne objave pomeni kršitev teh členov. Pritožnik trdi, da je Splošno sodišče ustvarilo umetno razlikovanje med zaključkom upravne preiskave in njenim umikom ali odstopom od nje, s čimer se členoma 3 in 29 Priloge IX h Kadrovskim predpisom v veliki meri odvzame polni učinek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Agencija FRA odgovarja, da ji niti člen 266 PDEU, ki ureja izvrševanje sodb, niti člen 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom ne preprečujeta tega, da se odreče nadaljevanju upravnega postopka in iz spisa pritožnika odstrani vse predhodne akte v zvezi z upravno preiskavo. Zato naj se člen 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom ne bi uporabljal. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik s tretjim delom drugega pritožbenega razloga trdi, da je v izpodbijani sodbi napačno uporabljeno pravo in kršeno načelo pravne varnosti, ker Splošno sodišče v točki 49 izpodbijane sodbe meni, da v obravnavani zadevi spoštovanje pravice do obrambe ni bilo nujno, „ker se je agencija FRA odrekla vsem postopkom zoper pritožnika [...] in torej ni sprejela akta, ki bi ga prizadel, v smislu člena 41 Listine“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Agencija FRA meni, da ni sprejela odločbe, ki bi posegla v položaj pritožnika, zato ga ni bila dolžna predhodno zaslišati. Pritožnik naj torej ne bi upošteval okoliščin izvršitve sodbe Sodišča za uslužbence, na podlagi katere je bil ponovno zaposlen. Poleg tega agencija FRA navaja, da ni „odloči[la], da […] ni mogoče dokazati krivde“, kot se zahteva s členom 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ampak je od disciplinskega postopka odstopila, tj. ne da bi sprejela tako odločitev. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnik s četrtim delom drugega pritožbenega razloga trdi, da je obrazložitev izpodbijane sodbe protislovna, ker je Splošno sodišče po eni strani v točki 49 te sodbe navedlo, da se člen 3(a) Priloge IX h Kadrovskim predpisom ne uporablja, po drugi strani pa je v točki 76 navedene sodbe trdilo nasprotno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Agencija FRA meni, da med točkama 49 in 76 izpodbijane sodbe ni nikakršnega protislovja, ker v obravnavani zadevi pristojni organ za imenovanja ni nadaljeval disciplinskega postopka in je iz osebnega spisa pritožnika odstranil vse predhodne akte v zvezi z upravno preiskavo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker so štirje deli drugega pritožbenega razloga neločljivo povezani, jih je treba preučiti skupaj, strukturirano in po tematskem vrstnem redu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izvršitev ničnostne sodbe, ki jo je izdalo Sodišče za uslužbence</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba ugotoviti, katere zahteve veljajo za izvršitev ničnostne sodbe v tej zadevi. Kot izhaja iz stališč strank, imata različno mnenje glede analize Splošnega sodišča, kot izhaja iz točke 46 izpodbijane sodbe in v skladu s katero je morala agencija FRA glede na ničnostno sodbo, ki je temeljila na kršitvi pravice pritožnika do obrambe ob koncu upravne faze postopka, zgolj odstraniti opomin iz osebnega spisa pritožnika, ne da bi ga morala zaslišati o očitkih, ki so privedli do začetka upravne preiskave, ali ga uradno obvestiti o odločitvi, da odstopi od obtožb zoper njega.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s prvim odstavkom člena 266 PDEU mora „[i]nstitucija, organ, urad ali agencija, katere akt je bil razglašen za ničnega […], sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije“ (moj poudarek). Ta določba ustvarja obveznosti za institucije in – izrecno od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe – za tiste organe, urade in agencije Unije, zoper katere so bile izdane ničnostne sodbe. Ta določba dopolnjuje člene od 263 do 265 PDEU, v skladu s katerimi lahko sodišča Unije na svojih področjih pristojnosti akte le razglasijo za nične. Nasprotno pa jim člen 266 PDEU ne daje pristojnosti, da zadevnim institucijam naložijo določene obveznosti ukrepanja ali da jim odredijo sprejetje potrebnih ukrepov. Pač pa mora institucija, zoper katero je bila izdana ničnostna sodba, sama sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>). </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je s tega vidika v točki 45 izpodbijane sodbe pravilno navedlo, da imajo institucije in organi Unije diskrecijsko pravico pri odločanju o sredstvih, ki jih je treba uporabiti, da se izpeljejo posledice iz ničnostne sodbe. Vendar to ne pomeni, da je ta diskrecijska pravica neomejena, saj bi imela v nasprotnem primeru uprava pravico, da ne upošteva posledic take sodbe. V takem primeru bi bil sodni nadzor, ki ga izvajajo sodišča Unije, iluzoren, kar bi omajalo status „Unije, ki temelji na pravu“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>). Kot bom pojasnil v teh sklepnih predlogih, namreč iz več razlogov menim, da Splošno sodišče ni upoštevalo omejitev, ki so bile s pravom Unije naložene agenciji FRA v obravnavani zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, zdi se mi, da Splošno sodišče ni upoštevalo obsega obveznosti, ki izhaja iz člena 266 PDEU. V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso za ničnostne sodbe, ki jih izrečejo sodišča Unije, takoj ko postanejo pravnomočne, velja absolutna pravnomočnost. Ta pravnomočnost se nanaša ne le na izrek ničnostne sodbe, ampak tudi na obrazložitev, ki je nujna podlaga za izrek in je zato z njim neločljivo povezana. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) Ničnostna sodba torej pomeni, da mora avtor akta, ki je bil razglašen za ničen, sprejeti nov akt ob upoštevanju ne le izreka sodbe, ampak tudi obrazložitve, na kateri izrek temelji in s katero je nujno podprt, s čimer se zagotovi, da novi akt ne vsebuje enakih nepravilnosti, kot so bile ugotovljene v ničnostni sodbi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba pri preučitvi tega pritožbenega razloga opozoriti, da je treba postopek za nadomestitev akta, ki je bil razglašen za ničen, nadaljevati na točki, na kateri je prišlo do nezakonitosti, saj razglasitev ničnosti akta ne vpliva nujno na pripravljalne akte. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>) Razglasitev ničnosti akta, s katerim se konča upravni postopek, ki zajema različne faze, ne povzroči nujno ničnosti celotnega postopka pred sprejetjem izpodbijanega akta, ne glede na obrazložitev, vsebino ali postopek iz ničnostne sodbe. Avtor akta mora zato pri sprejetju nadomestnega akta izhajati iz datuma, na katerega je sprejel akt, ki je bil razglašen za ničen. Vendar lahko v novi odločbi navede druge razloge, kot so bili tisti, na katerih je utemeljil svojo prvo odločbo. Poleg tega se mu ni treba ponovno opredeljevati do tistih delov prvotne odločbe, na katere ničnostna sodba ne vpliva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, da v nasprotju s tem, kar se zdi, da Splošno sodišče trdi v točki 45 izpodbijane sodbe, razglasitev ničnosti akta upravi ne „omogoča“, da postopek nadaljuje na točki, na kateri je prišlo do nezakonitosti. Gre namreč za zavezujočo obveznost, kot jasno izhaja iz sodne prakse, ki jo navaja Splošno sodišče. Ker se torej zdi, da Splošno sodišče to sodno prakso razlaga tako, da se z njo upravi na splošno priznava možnost, da pri izvršitvi ničnostne sodbe na podlagi člena 266 PDEU sama odloči, v kateri fazi želi ponovno začeti postopek, v katerem so bile storjene napake, je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, menim, da razlaga Splošnega sodišča v točki 45 izpodbijane sodbe, v skladu s katero je treba upravi priznati „široko diskrecijsko pravico“, ne bi bila v skladu s temeljnim načelom pravne države kot ene od vrednot Unije v skladu s členom 2 PEU, v skladu s katero za akte institucij, organov, uradov in agencij velja pravo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) (moj poudarek). V tem okviru je treba tudi opozoriti, da Unija v skladu z načelom prenosa pristojnosti, določenim v členu 5(2) PEU, deluje le v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, vključno s sekundarno zakonodajo. Na posebnem področju javnih uslužbencev to pomeni obveznost uprave, da ravna v skladu z določbami Kadrovskih predpisov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega logično izhaja, da je diskrecijska pravica uprave omejena z določbami Kadrovskih predpisov, katerih namen je urediti zadevni primer. V tem okviru je treba omeniti člen 86, pa tudi Prilogo IX h Kadrovskim predpisom, saj ta priloga med drugimi določbami o disciplinskih ukrepih vsebuje pravila in postopke, ki urejajo upravne preiskave. Disciplinski postopek kot tak je sestavljen iz dveh ločenih faz, od katerih se prva začne z odločbo o začetku postopka in konča z drugo odločbo, in sicer po zaslišanju zadevne osebe na podlagi poročila o preiskavi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot sem navedel v uvodnih opombah, se v obravnavani zadevi postavlja vprašanje uporabe člena 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki naj bi urejal ukrepanje uprave ob koncu faze preiskave. Ta določba vsebuje seznam možnosti, ki jih ima uprava na voljo, in ji omogoča, da po pripravi poročila o preiskavi začne disciplinski postopek ali se mu odreče, če so izpolnjeni pogoji iz te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da ni nobenega dvoma, da je bila agencija FRA prav v tej fazi postopka, ko je bila izdana ničnostna sodba, ki je temeljila na kršitvi pravice pritožnika do obrambe ob koncu upravne faze postopka, kot je razvidno tudi iz točke 46 izpodbijane sodbe. Zato bi morala agencija FRA uporabiti člen 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom in izbrati možnost, ki se ji je zdela upoštevna glede na okoliščine. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Povedano drugače, v nasprotju s tem, kar je ugotovilo Splošno sodišče, bi morala agencija FRA nadaljevati postopek na točki, na kateri je prišlo do nezakonitosti, tj. v trenutku, ko je morala sprejeti odločitev o nadaljevanju disciplinskega postopka. V nadaljevanju teh sklepnih predlogov bom preučil natančne posledice, ki jih ima to za agencijo FRA glede na zahteve iz člena 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom. Vsekakor je treba v tej fazi analize ugotoviti, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je napačno domnevalo, da agenciji FRA te določbe ni bilo treba uporabiti v okoliščinah obravnavane zadeve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba člena 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta ugotovitev je še toliko nujnejša, če se preuči funkcija člena 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom ob upoštevanju splošnega okvira disciplinskega postopka. Kot je bilo že navedeno, je ta sestavljen iz dveh faz. Prva faza določa začetek upravne preiskave, katere namen je organu za imenovanja omogočiti, da preveri obstoj neizpolnitve obveznosti, ki jih imajo uradniki. Splošne določbe Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki vključujejo štiri člene, združene v oddelek 1, se nanašajo na upravne preiskave in so namenjene določitvi podrobnih pravil za izvajanje člena 86(2) Kadrovskih predpisov. Čeprav ima uprava široko diskrecijsko pravico pri vodenju upravnih preiskav, pa mora upoštevati nekatere procesne zahteve, med katerimi je priprava končnega poročila o preiskavi, na katero se sklicuje člen 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem poročilu se predstavijo dejstva in okoliščine zadeve, ugotovi se, ali so bila upoštevana pravila in postopki, ki se uporabljajo v takih primerih, navedejo se obteževalne ali olajševalne okoliščine in določi obseg škode, ki jo je utrpela institucija, ter poda priporočilo za nadaljnje ukrepanje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) Na podlagi navedenega poročila lahko organ za imenovanja, prvič, odloči, da uradniku ni mogoče dokazati krivde, o čemer ga mora pisno obvestiti. Drugič, tudi v primeru neizpolnjevanja ali domnevnega neizpolnjevanja zadevnih obveznosti lahko organ za imenovanja odloči, da se disciplinski ukrep ne sprejme, in lahko po potrebi zadevni osebi izda le opomin. Tretjič, v primeru kršitve obveznosti lahko začne disciplinski postopek bodisi brez posvetovanja z disciplinsko komisijo bodisi pred disciplinsko komisijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Jasno je, da je želel zakonodajalec, ki je sprejel Kadrovske predpise, čim podrobneje opredeliti pristojnosti uprave v razmerju do uradnika v okviru tega postopka. Ta pristop je nujen ne le ob upoštevanju načel, navedenih v točki 52 teh sklepnih predlogov, ampak tudi zaradi potrebe po spoštovanju procesnih pravic zadevnega uradnika. Glede na to ugotovitev se mi ne zdi pravilna utemeljitev Splošnega sodišča, da ima agencija FRA „široko diskrecijsko pravico“ za izvršitev ničnostne sodbe. Iz tega razloga menim, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Enako velja za trditev Splošnega sodišča v točki 48 izpodbijane sodbe, da agenciji FRA ni bilo treba nadaljevati spornega postopka v fazi, v kateri je bil opomin razglašen za ničen, temveč je imela pravico, da izbere „drugo rešitev“, in sicer se je temu postopku odrekla, hkrati pa je iz osebnega spisa pritožnika odstranila vse predhodne akte v zvezi z upravno preiskavo. Besedilo, struktura in namen člena 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom jasno kažejo, da vsebuje izčrpen seznam možnosti, ki jih ima na voljo uprava. Iz besedila te določbe je razvidno, da je v njej našteta vrsta natančno opredeljenih možnosti, ki se medsebojno izključujejo. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da mora uprava sprejeti odločitev na podlagi ene od teh možnosti, ki bo služila kot pravna podlaga. Glede na te elemente je logično sklepati, da je želel zakonodajalec, ki je sprejel Kadrovske predpise, izključiti vse druge možnosti. Posledično je treba šteti, da trditev Splošnega sodišča, da lahko uprava po končani upravni preiskavi izbere drugo možnost, temelji na napačni razlagi člena 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta napačna uporaba prava se mi zdi še posebno resna, še zlasti ker Splošno sodišče ne postavlja pod vprašaj terminologije, ki jo je agencija FRA uporabila za opis svojega pristopa v okviru disciplinskega postopka. Iz točk 43 in 48 izpodbijane sodbe med drugim izhaja, da je agencija FRA „odstopila od“ obtožb zoper pritožnika in se je torej „odrekla“ spornemu postopku. Vendar naj poudarim, da ta izraza nista navedena v členu 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, zato se postavlja vprašanje, ali gre res za drugo možnost, ki s to določbo ni določena, kot očitno domneva Splošno sodišče („druga rešitev“), ali pa gre bolj za sopomenko, katere edini namen je opisati primer iz člena 3(a) Priloge IX h Kadrovskim predpisom. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da dejstvo, da se „odstopi“ od postopkov zoper uradnika ali se jim „odreče“, v bistvu le opisuje zgoraj navedeni primer. Kot namreč prepričljivo pojasnjuje pritožnik, če se uprava odreče disciplinskemu postopku, to načeloma pomeni, da zadevnemu uradniku ni mogoče dokazati krivde. Zato je treba uporabljena izraza razumeti le kot dva različna načina za izražanje iste stvari. Tako stališče se mi zdi zdravorazumsko. Če bi se ta presoja izkazala za pravilno, bi bilo treba nato preučiti razloge, zaradi katerih je agencija FRA odstopala od pravil iz Priloge IX h Kadrovskim predpisom. Čeprav na podlagi pisnih stališč na to ni mogoče zanesljivo odgovoriti, pa tak pristop nikakor ni v skladu z načeli, navedenimi v točki 52 teh sklepnih predlogov, ki jih mora uprava spoštovati. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se mi zdi, da bi se lahko s takim pristopom poseglo v procesne pravice zadevnega uradnika, kot bom podrobneje pojasnil. Zato je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče v delu, v katerem je menilo, da je agencija FRA ravnala v skladu s pravom Unije, ko se je odrekla vsem postopkom zoper pritožnika, ne da bi uporabila člen 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, napačno uporabilo pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kršitev procesnih pravic uradnika ali uslužbenca</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kljub diskrecijski pravici, ki jo ima vsak upravni organ, mora ta spoštovati temeljna načela procesnega prava. Taka obveznost izhaja iz člena 41 Listine, ki določa pravico do dobrega upravljanja v različnih oblikah. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) Procesna jamstva je treba spoštovati še posebno na disciplinskem področju, saj je uradnik izpostavljen različno strogim sankcijam. Jamstva, ki so določena v Prilogi IX h Kadrovskim predpisom in s katerimi se uresničuje pravica do dobrega upravljanja, imajo dvojni namen, in sicer na eni strani omogočiti obdolženemu uradniku, da učinkovito predstavi obrambo, in na drugi strani preprečiti vsakršno samovoljno ravnanje uprave v disciplinskem postopku. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta jamstva vključujejo pravico do izjave, ki je izjemnega pomena, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) kot dokazuje dejstvo, da je ta pravica omenjena v več določbah, med drugim v členu 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom. Ta določa obveznost zaslišanja zadevnega uradnika pred sprejetjem odločitve o nadaljevanju disciplinskega postopka na podlagi poročila o preiskavi in po tem, ko je uradnik obveščen o vseh dokazih v spisu. V zvezi s tem je treba opozoriti, da odstopanje v njem ni izrecno določeno. Nespoštovanje te obveznosti torej logično pomeni kršitev procesnih pravic uradnika. Zdi se, da gre za prav tak primer v okoliščinah obravnavane zadeve, saj agencija FRA ni uporabila člena 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je zagotavljanje pravice do izjave brezpogojno, je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je v točki 49 izpodbijane sodbe navedlo, da „poleg tega spoštovanje pravice do obrambe ni bilo nujno“. Kot sem navedel že v svoji analizi, ta napačna uporaba prava na eni strani temelji na napačnem razlogovanju, in sicer da se člen 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom ne uporablja za obravnavano zadevo, in na drugi strani na trditvi, da agencija FRA ni sprejela akta, ki bi prizadel pritožnika, v smislu člena 41 Listine. V zvezi s to zadnjo trditvijo je treba navesti nekaj splošnih preudarkov. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz člena 41(2) Listine namreč izhaja, da pravica do dobrega upravljanja vključuje pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene. Vendar pa Splošno sodišče ne upošteva dejstva, da člen 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom v zvezi s pravico do izjave ne razlikuje glede na to, ali bo odločitev, ki jo bo sprejela uprava, za uradnika ugodna ali ne. Povedano drugače, ta pravica je zagotovljena v vseh primerih, kar pojasnjuje sama narava disciplinskega postopka. Člen 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom je tako lex specialis, ki upošteva posebnosti disciplinskih ukrepov. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da lahko začetek disciplinskega postopka zelo resno poseže v dobro ime in poklicni ugled zadevnega uradnika. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>) Zato mora uprava pred sprejetjem odločitve o začetku postopka preveriti resničnost in resnost očitkov zoper njega. Prav tako je treba šteti, da predolgo trajanje disciplinskega postopka kaže na obstoj nepremoženjske škode za uradnika. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>) Disciplinski organi so torej zavezani, da disciplinski postopek vodijo skrbno in da vsako dejanje v postopku izvedejo v razumnem roku glede na predhodno dejanje. Neupoštevanje tega roka, ki ga je mogoče presojati le ob upoštevanju posebnih okoliščin zadeve, lahko povzroči ničnost dejanja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>) Zato člen 22(1) Priloge IX h Kadrovskim predpisom določa rok dveh mesecev od izdaje mnenja komisije za sprejetje odločitve, kadar namerava organ za imenovanja naložiti sankcije. V interesu uradnika in tudi uprave je, da se z odločitvijo o končanju disciplinskega postopka ne odlaša brez utemeljitve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakonodajalec, ki je sprejel Kadrovske predpise, se je zavedal negativnih posledic, ki jih lahko ima neupravičen začetek disciplinskega postopka za ugled uradnika, in je v členu 22(2) Priloge IX h Kadrovskim predpisom določil, da če se organ za imenovanja odloči, da zadevo zaključi brez izreka disciplinske sankcije, o tem takoj pisno obvesti zadevnega uradnika. Zadevni uradnik lahko zahteva, da se ta odločitev vloži v njegov osebni spis. Poleg tega iz člena 29 navedene priloge izhaja, da če uradniku ni bila dokazana krivda glede na zgoraj navedeno določbo, ima pravico zahtevati, da se s pomočjo primerne objave odločitve organa za imenovanja popravi škoda, ki jo je utrpel. Vse to dokazuje, da je po mnenju zakonodajalca, ki je sprejel Kadrovske predpise, za nevtralizacijo negativnih učinkov, ki izhajajo iz neupravičenih postopkov, potreben niz ukrepov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, ne smemo pozabiti, da lahko v skladu s členom 27 Priloge IX h Kadrovskim predpisom tudi uradnik, ki mu je bil izrečen disciplinski ukrep, vloži prošnjo za izbris take sankcije iz osebnega spisa. Organ za imenovanja odloči, ali prošnji ugodi. Menim, da ta mehanizem simbolizira pravico do pozabe in spoštuje načelo, da disciplinska sankcija ne sme neomejeno dolgo ostati madež v življenjepisu osebe ali ji prepovedovati nadaljevanje poklicne poti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>) Gre jasno za mehanizem, namenjen zagotovitvi, da se uradniku povrneta dobro ime in poklicni ugled po preteku razumnega časa, tj. po treh letih, če gre za pisno opozorilo ali opomin, ali po šestih letih v primeru drugih sankcij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar iz teh preudarkov ne gre sklepati, da ima lahko negativne posledice za uradnika le neupravičen začetek disciplinskega postopka. Kot pravilno navaja pritožnik, je treba upoštevati, da ima v položaju, kot je ta v obravnavani zadevi, v katerem je bila opravljena upravna preiskava, uprava še vedno na voljo poročilo o preiskavi. Poročilo kot tako ni odločba, ki bi jo bilo mogoče umakniti, ampak dejstvo, ki ga je treba upoštevati. Glede na to, da niti ničnostna sodba niti odločitev o „odstopu“ od postopkov zoper uradnika ne povzročita umika tega poročila, bi imela uprava teoretično možnost, da nadaljuje disciplinski postopek pozneje. Navesti je treba, da tudi člen 3(a) Priloge IX h Kadrovskim predpisom ne dovoljuje, da se poročilo o preiskavi umakne ali da se od njega odstopi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tega vidika se mi zdi, da je primeren način za povrnitev dobrega imena in poklicnega ugleda zadevnemu uradniku v teh okoliščinah, da se predvidi zaslišanje in sprejme odločba na podlagi člena 3(a) Priloge IX h Kadrovskim predpisom, pri čemer se zagotovi potrebna objava, kot se zahteva s členom 29 te priloge. Podobno bi bilo treba zagotoviti, da lahko uradnik zahteva, da se navedena odločba vključi v njegov osebni spis v skladu s členom 22(2) navedene priloge. Tak pristop, ki ne dopušča nobenega dvoma o namenih uprave, bi najbolje odgovoril na potrebo uradnika po pravni varnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tak pristop se mi zdi še toliko nujnejši, če je Sodišče za uslužbence kot v obravnavani zadevi disciplinsko sankcijo razveljavilo zaradi procesne napake. V skladu s sodno prakso Sodišča velja, da če je bila odločba razglašena za nično iz formalnih razlogov, ne da bi se odločalo o utemeljenosti očitanih dejstev, odločba o razglasitvi ničnosti ne ustreza „oprostitvi“ v kazenskopravnem smislu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>) Menim, da to na podlagi ničnostne sodbe pomeni, da mora agencija FRA sprejeti odločbo, s katero pojasni pravni položaj pritožnika, ker disciplinski postopek, začet zoper njega, pomeni točko, na kateri je prišlo do nezakonitosti. V obravnavani zadevi agencija FRA, kot priznava sama, ni odločila, da ni mogoče dokazati krivde, kot se zahteva s členom 3(a) Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ampak je od disciplinskega postopka preprosto „odstopila“, ne da bi sprejela tako odločitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako kot pritožnik menim, da ravnanje agencije FRA, ki je vključevalo „odpoved“ disciplinskemu postopku po pripravi poročila o preiskavi, brez kakršne koli obrazložitve, zaslišanja ali objave, pomeni izogibanje procesnim jamstvom, predvidenim v zgoraj navedenih določbah. Zato je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče v delu, v katerem je napačno ugotovilo, da s pristopom, ki ga je uporabila agencija FRA, ni bila ogrožena pravica do obrambe, zagotovljena z določbami Priloge IX h Kadrovskim predpisom, napačno uporabilo pravo. Ta napačna uporaba prava je posledica ozke razlage člena 41 Listine, ki poleg tega ne upošteva posebnosti disciplinskih ukrepov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odločitev agencije FRA, da „odstopi“ od postopkov zoper pritožnika, ne da bi predvidela njegovo zaslišanje, pomeni procesno napako. V skladu s sodno prakso Sodišča kršitev pravice do obrambe, zlasti pravice do izjave, povzroči, da je odločba, sprejeta v zadevnem upravnem postopku, nična, le če bi lahko bil izid tega postopka, če te nepravilnosti ne bi bilo, drugačen. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>) Vendar je Sodišče navedlo, da od tožeče stranke, ki se sklicuje na kršitev svoje pravice do obrambe, ni mogoče zahtevati, da dokaže, da bi odločba zadevne institucije Unije imela drugačno vsebino, temveč le, da ta možnost ni v celoti izključena. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) Poleg tega je treba to vprašanje presojati glede na posebne dejanske in pravne okoliščine vsake posamezne zadeve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) Menim, da bi moralo Splošno sodišče to sodno prakso upoštevati, če mu bo zadeva vrnjena v ponovno razsojanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">d)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Protislovnost razlogovanja v izpodbijani sodbi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz točk 48 in 49 izpodbijane sodbe, razlogovanje Splošnega sodišča, na podlagi katerega je ugotovilo, da pravica pritožnika do obrambe ni bila kršena, v bistvu temelji na trditvi, da se člen 3(a) Priloge IX h Kadrovskim predpisom ni uporabljal, ker se je agencija FRA odločila za „drugo rešitev“, in sicer da „odstopi“ od postopkov zoper pritožnika. V teh sklepnih predlogih sem podrobno dokazal, da je Splošno sodišče pri razlogovanju v zvezi s tem večkrat napačno uporabilo pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba opozoriti, da je to razlogovanje tudi nedosledno, saj Splošno sodišče v točki 76 izpodbijane sodbe trdi prav nasprotno. Natančneje, Splošno sodišče meni, da se je v obravnavani zadevi „agencija FRA odločila, da odstopi od postopkov zoper pritožnika na podlagi člena 3(a) Priloge IX h Kadrovskim predpisom“ (moj poudarek). Ta trditev se mi zdi v tem okviru še posebno problematična, saj ta odlomek vsebuje sklicevanje na točko 48 izpodbijane sodbe, v kateri je Splošno sodišče svoje razlogovanje oprlo na domnevni alternativni pristop, ki ga je uporabila agencija FRA in ki se nanaša prav na neuporabo določb Priloge IX h Kadrovskim predpisom. Besedilo zgoraj navedenih točk je jasnejše, s čimer je izključena vsakršna redakcijska napaka, tako da je treba izhajati iz načela, da dejansko odražata razlogovanje Splošnega sodišča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Očitno je, da ti trditvi ne moreta soobstajati v obrazložitvi izpodbijane sodbe, ne da bi resno postavljali pod vprašaj logiko, na kateri temelji razlogovanje Splošnega sodišča. Na to ugotovitev ne vpliva dejstvo, da je Splošno sodišče v točki 76 izpodbijane sodbe nazadnje zavzelo pravno pravilno stališče. Kot sem namreč navedel v svoji analizi, je „odstop“ od postopkov zoper zadevnega uradnika konec koncev le drug način za potrditev, da je bila upravna preiskava zaključena, ker krivde ni bilo mogoče dokazati, torej na podlagi člena 3(a) Priloge IX h Kadrovskim predpisom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) Splošno sodišče se je očitno zavedalo, da uprava ne more odstopati od določb te priloge. Taka ugotovitev pa ni združljiva z njegovimi prvotnimi preudarki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postavlja se torej vprašanje, kako obravnavati tako bistveno protislovje na področju procesnega prava. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso vprašanje, ali je obrazložitev sodbe Splošnega sodišča protislovna, pravno vprašanje, na katero se je mogoče sklicevati v okviru pritožbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) Glede na zgornje preudarke je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo. Menim, da je ta napaka še posebno resna, in sicer ne le zaradi svoje očitne narave, ampak tudi ker postavlja pod vprašaj razlogovanje Splošnega sodišča v celoti, ne glede na druge primere napačne uporabe prava, ki sem jih opredelil v svoji analizi. Zato se mi zdi, da bi za ugotovitev, da je drugi pritožbeni razlog v celoti utemeljen, načeloma zadostovala ugotovitev, da je utemeljen njegov četrti del.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vmesni predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Primere napačne uporabe prava, ki jih je storilo Splošno sodišče in ki so bili dokazani v okviru analize, predstavljene v teh sklepnih predlogih, je mogoče povzeti, kot sledi. Prvič, Splošno sodišče z opiranjem na napačno razlago člena 266 PDEU in upoštevne sodne prakse ni upoštevalo obsega diskrecijske pravice, ki jo ima agencija FRA pri izvršitvi ničnostne sodbe. Drugič, Splošno sodišče ni upoštevalo dejstva, da se člen 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom v obravnavani zadevi uporablja za okoliščine zadeve in da bi morala agencija FRA sprejeti odločbo na podlagi te določbe. Tretjič, Splošno sodišče ni upoštevalo dejstva, da so bila zaradi neuporabe člena 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom kršena procesna jamstva, določena v tej prilogi. Napačna uporaba prava je posledica ozke razlage člena 41 Listine, ki poleg tega ne upošteva posebnosti disciplinskih ukrepov. Četrtič, Splošno sodišče je glede vprašanja uporabe zgoraj navedene določbe uporabilo protislovno razlogovanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VI.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgornje preudarke Sodišču predlagam, naj drugi pritožbeni razlog razglasi za utemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Izraz „uradnik“ zajema ne le uradnike in nekdanje uradnike v ožjem smislu, ampak tudi začasne in pogodbene uslužbence, pri čemer se člena 50a in 119 PZDU sklicujeta na disciplinske ukrepe iz člena 86 in Priloge IX h Kadrovskim predpisom.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Glej Cremer, W., v: Calliess/Ruffert, EUV/AEUV Kommentar, 6. izdaja, München, 2022, člen 266 PDEU, prvi odstavek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Sodba z dne 20. novembra 2018, Komisija/Svet (ZMO Antarktika) (C-626/15 in C-659/16, EU:C:2018:925, točka 61).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Sodbi z dne 26. aprila 1988, Asteris in drugi/Komisija (97/86, 99/86, 193/86 in 215/86, EU:C:1988:199, točke od 27 do 30), in z dne 3. oktobra 2000, Industrie des poudres sphériques/Svet (C-458/98 P, EU:C:2000:531, točka 81).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 6. marca 2003, Interporc/Komisija (C-41/00 P, EU:C:2003:125, točki 29 in 30).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Sodba z dne 13. novembra 1990, Fédesa in drugi (C-331/88, EU:C:1990:391, točka 34).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Cruza Villalóna v zadevi Poljska/Komisija (C-336/09 P, EU:C:2011:860, točka 20).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Sodba z dne 14. oktobra 2021, Bernaldo de Quirós/Komisija (C-583/19 P, EU:C:2021:844, točka 56).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Tomac, J., „Régime disciplinaire“, v: Giacobbo, V., Perillo, E., in Picod, F., Statut de la fonction publique de l’Union européenne : commentaire article par article, Bruylant, Namur, 2017, str. 316.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Za podrobnejšo predstavitev pravice do dobrega upravljanja, kot je določena v členu 41 Listine, glej moje sklepne predloge v zadevi Parlament/UZ (C-894/19 P, EU:C:2021:497, točka 66 in naslednje). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Tomac, J., „Régime disciplinaire“, v: Giacobbo, V., Perillo, E., in Picod, F., Statut de la fonction publique de l’Union européenne : commentaire article par article, Bruylant, Namur, 2017, str. 331.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Sodba z dne 14. oktobra 2021, Bernaldo de Quirós/Komisija (C-583/19 P, EU:C:2021:844, točka 60).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Sodba z dne 12. julija 2012, Komisija/Nanopoulos (T-308/10 P, EU:T:2012:370, točki 167 in 168).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Sodba z dne 11. aprila 2016, FU/Komisija (F-49/15, EU:F:2016:72, točka 136).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Sodba z dne 13. oktobra 2021, IB/EUIPO (T-22/20, EU:T:2021:689, točka 85).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Sodbi z dne 27. novembra 2001, Z/Parlament (C-270/99 P, EU:C:2001:639, točka 21), in z dne 5. decembra 2002, Stevens/Komisija (T-277/01, EU:T:2002:302, točka 41).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Pilorge-Vrancken, J., Le droit de la fonction publique de l’Union européenne, Bruylant, Namur, 2017, str. 243 in 244. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 15. oktobra 2002, Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi/Komisija (C-238/99 P, C-244/99 P, C-245/99 P, C-247/99 P, od C-250/99 P do C-252/99 P in C-254/99 P, EU:C:2002:582, točka 62), in sklep z dne 22. januarja 2019, Kerstens/Komisija (C-577/18 P, EU:C:2019:129, točka 39).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Sodbi z dne 3. julija 2014, Kamino International Logistics in Datema Hellmann Worldwide Logistics (C-129/13 in C-130/13, EU:C:2014:2041, točka 79), in z dne 14. junija 2018, Makhlouf/Svet (C-458/17 P, EU:C:2018:441, točka 42).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Glej sodbi z dne 1. oktobra 2009, Foshan Shunde Yongjian Housewares &amp; Hardware/Svet (C-141/08 P, EU:C:2009:598, točka 94), in z dne 18. junija 2020, Komisija/RQ (C-831/18 P, EU:C:2020:481, točka 106).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Sodba z dne 18. junija 2020, Komisija/RQ (C-831/18 P, EU:C:2020:481, točka 107).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Glej točko 63 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Sodbi z dne 16. julija 2009, Der Grüne Punkt – Duales System Deutschland/Komisija (C-385/07 P, EU:C:2009:456, točka 71), in z dne 29. julija 2010, Grčija/Komisija (C-54/09 P, EU:C:2010:451, točka 87).</p>
</body>
</html>
