<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.12-->
  <head>
    <title>2024-09-202409T125202007270-00-TRA-DOC-SL-ARRET-T-0727-20-202407593-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="1" name="EP_Mention"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="14/11/2024 14:51:26" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="Publication intégrale au Rec ou RecFP, mention Rec" name="Mention"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="o0e1555BuokpAN6EuNICekqI9LOUpAq0Us3KQXwJ+TRXc02VUapYiSUWr9n8KWIGSTmMZTKxEeqAjOlYw7h3JbdPJ/Msz/KQfEqyJozn60/rXYT+78cp8Vok5KSgHLfxTC3z4d4HxswH0YryaIIiY1v9FBHLEX5Wb3QRAGqNL54=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GendocTemplateSubType"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="ni" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0727" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2020" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="ni" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_T" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 20-09-24 09:09:17" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="Normal" name="Version"/>
    <meta content="T" name="Juridiction"/>
    <meta content="9e392c1a7d9b4bdd9b99b4787b6000fa" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0727" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RAL" name="NatureAff"/>
    <meta content="RAL" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="T" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 25. 9. 2024 – Zadeva T‑727/20 RENV</div>
      <div id="rId21" style="default">Kirimova/EUIPO</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (drugi razširjeni senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
       z dne 25. septembra 2024 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
       „Notranji trg – Zastopanje pred EUIPO – Vpis na seznam poklicnih zastopnikov – Zavrnitev prošnje – Prosilec, ki ni državljan države članice EGP – Izjema od pogoja državljanstva – Člen 120(4)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 – Pojem visokokvalificiranega strokovnjaka – Načelo pravne varnosti – Pravica do izjave – Sprememba – Nepristojnost Splošnega sodišča“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi T‑727/20 RENV,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      Nigar Kirimova, stanujoča v Münchnu (Nemčija), ki jo zastopata A. Parassina in A. García López, odvetnika,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-6" title="page-1">
      tožeča stranka,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-7" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopa A. Söder, agentka,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-9" title="page-1">
      tožena stranka,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-10" title="page-1">
      SPLOŠNO SODIŠČE (drugi razširjeni senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      v sestavi A. Marcoulli (poročevalka), predsednica, V. Tomljenović, sodnica, R. Norkus, W. Valasidis, sodnika, in L. Spangsberg Grønfeldt, sodnica,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      sodna tajnica: I. Kurme, administratorka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      na podlagi pisnega dela postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      na podlagi sklepa z dne 21. aprila 2023, Kirimova/EUIPO (C‑306/22 P, neobjavljen, EU:C:2023:338),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-15" title="page-1">
      na podlagi obravnave z dne 23. februarja 2024
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-17" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka, Nigar Kirimova, s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razveljavitev odločbe št. ER 93419-2020 izvršnega direktorja Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 30. septembra 2020 v zvezi s prošnjo za izjemo, ki jo je vložila na podlagi člena 120(4)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1) (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je 10. oktobra 2019 pri EUIPO vložila zahtevo za vpis na seznam poklicnih zastopnikov pri tem uradu v skladu s členom 120 Uredbe 2017/1001. Ker je državljanka Azerbajdžanske republike, je hkrati na podlagi odstavka 4(b) istega člena zaprosila za izjemo od zahteve po državljanstvu ene od držav članic Evropskega gospodarskega prostora (EGP), kot je določena v členu 120(2)(a) navedene uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO je z dopisom z dne 30. januarja 2020 tožečo stranko obvestil, da njena prošnja za izjemo ni dopustna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je z dopisoma z dne 9. in 13. marca 2020, ki imata v bistvu enako vsebino, v odgovor na dopis EUIPO z dne 30. januarja 2020 predložila pripombe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izvršni direktor EUIPO je 30. septembra 2020 z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožeče stranke za izjemo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlogi strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">izpodbijano odločbo razveljavi;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO naloži, naj ji dovoli izjemo od zahteve po državljanstvu;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO naloži, naj jo vpiše na seznam poklicnih zastopnikov;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO Splošnemu sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožbo zavrne kot neutemeljeno;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi in tretji predlog tožeče stranke</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO trdi, da Splošno sodišče ni pristojno za izdajanje odredb institucijam ali organom Evropske unije in da sta torej drugi in tretji predlog tožeče stranke nedopustna. EUIPO dodaja, da Splošno sodišče ni pristojno za spremembo izpodbijane odločbe, saj taka pristojnost obstaja le v zvezi z odločbami odborov za pritožbe. Po mnenju EUIPO veljavni zakonodajni okvir ne določa možnosti pritožbe pred odborom za pritožbe zoper odločbo, kakršna je izpodbijana odločba.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka odgovarja, da Splošnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane odločbe in da je Splošno sodišče pristojno za spremembo odločb EUIPO na podlagi člena 72 Uredbe 2017/1001, določbe, ki naj bi se v obravnavanem primeru uporabljala po analogiji, kot v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 13. julija 2017, Rosenich/EUIPO (T‑527/14, EU:T:2017:487). Če bi torej Splošno sodišče menilo, da je treba izpodbijano odločbo razveljaviti, bi jo moralo spremeniti. To naj bi izhajalo tudi iz člena 103 Uredbe 2017/1001. Poleg tega naj bi izvršni direktor kršil „bistveno zahtevo“ s tem, da ji je zavrnil možnost vložitve pritožbe zoper izpodbijano odločbo pri odboru za pritožbe pri EUIPO.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je v tožbi z drugim in tretjim tožbenim predlogom Splošnemu sodišču predlagala, naj „EUIPO naloži“, naj ji dovoli izjemo od zahteve po državljanstvu in jo vpiše na seznam poklicnih zastopnikov. V repliki in stališčih po vrnitvi zadeve v razsojanje je Splošnemu sodišču z istimi tožbenimi predlogi predlagala, naj „spremeni [izpodbijano] odločbo“, tako da ji dovoli izjemo od pogoja državljanstva, in EUIPO naloži, naj jo vpiše na seznam poklicnih zastopnikov. Ne glede na vprašanje, ali je tožeča stranka s tem spremenila obseg navedenih tožbenih predlogov in dopustnost take spremembe v obravnavani zadevi, pa zadostuje navesti, da je treba v obeh primerih navedena predloga zavrniti zaradi nepristojnosti Splošnega sodišča za odločanje o njih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, ker je treba za navedene predloge šteti, da se z njimi Splošnemu sodišču predlaga, naj EUIPO odredi sprejetje nekaterih ukrepov, je treba opozoriti, da Splošno sodišče v okviru nadzora zakonitosti na podlagi člena 263 PDEU ni pristojno za izrekanje odredb zoper institucije, organe, urade in agencije Unije, tudi če se nanašajo na način izvršitve njegovih sodb (glej sklep z dne 26. oktobra 1995, Pevasa in Inpesca/Komisija, C‑199/94 P in C‑200/94 P, EU:C:1995:360, točka 24 in navedena sodna praksa). Člen 266 PDEU določa, da če je akt razglašen za ničen, mora institucija, organ, urad ali agencija, ki je akt izdala, sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, v delu, v katerem je treba šteti, da se z navedenimi tožbenimi predlogi Splošnemu sodišču predlaga sprememba izpodbijane odločbe, je treba poudariti, da Splošno sodišče ni pristojno za spremembo odločbe izvršnega direktorja, kot je odločba, ki jo ta sprejme na podlagi člena 120(4)(b) Uredbe 2017/1001.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 72(3) Uredbe 2017/1001 namreč res določa, da je „Splošno sodišče pristojno za razveljavitev ali spremembo izpodbijane odločbe“. Vendar je treba ugotoviti, da se navedena določba nanaša le na tožbe zoper odločbe odborov za pritožbe, in ne na tožbe zoper odločbe izvršnega direktorja. Taka razlaga izhaja iz besedila člena 72 navedene uredbe, ki se v skladu z njegovim odstavkom 1 nanaša le na „odločbe odborov za pritožbe glede pritožb“, in iz sistematike poglavja VII (členi od 66 do 73) te uredbe, ki se nanaša le na pritožbene postopke pred odbori za pritožbe in na izid teh postopkov. Tako člena 72(3) navedene uredbe ni mogoče razlagati tako, da Splošnemu sodišču dodeljuje pristojnost za spremembo sklepa izvršnega direktorja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve tožeče stranke, ki se nanašajo na sodbo z dne 13. julija 2017, Rosenich/EUIPO (T‑527/14, EU:T:2017:487), in na člen 103(1), prvi stavek, Uredbe 2017/1001, ne morejo pripeljati do drugačne razlage.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po eni strani je bil predmet zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne 13. julija 2017, Rosenich/EUIPO (T‑527/14, EU:T:2017:487), ničnostna tožba zoper odločbo odbora za pritožbe, s katero je bil zavrnjen vpis fizične osebe na seznam poklicnih zastopnikov, ker ta ne izpolnjuje zahteve iz člena 93(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1) (postal člen 120(2)(b) Uredbe 2017/1001). Predmet te zadeve pa je ničnostna tožba zoper odločbo izvršnega direktorja, s katero je bila tožeči stranki zavrnjena izjema od zahteve iz člena 120(2)(a) Uredbe 2017/1001 na podlagi odstavka 4(b) istega člena, s katerim je izvršnemu direktorju izrecno podeljena pristojnost za sprejetje take odločbe. Tako je bila odločba, ki jo je Splošno sodišče spremenilo v zadevi, na katero se sklicuje tožeča stranka, odločba odbora za pritožbe, medtem ko gre pri izpodbijani odločbi za odločbo izvršnega direktorja, kar potrjuje razlago iz točke 13 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, ta ni imela možnosti pritožbe zoper izpodbijano odločbo vložiti pri odboru za pritožbe. V skladu s členom 66(1) Uredbe 2017/1001 v povezavi s členom 159, od (a) do (d) in (f), iste uredbe se je namreč pred odborom za pritožbe mogoče pritožiti le zoper odločbe preizkuševalcev, oddelkov za ugovore, oddelka za vodenje registra, oddelkov za izbris in po potrebi vseh drugih oseb ali enot, ki jih v ta namen imenuje izvršni direktor. Prav tako so odbori za pritožbe v skladu s členom 165(1) te uredbe v povezavi s členi od 160 do 164 iste uredbe pristojni za odločanje o pritožbah zoper odločbe preizkuševalcev, oddelkov za ugovore, oddelka za vodenje registra, oddelkov za izbris in po potrebi katerega koli uradnika ali enote, ki jo v ta namen imenuje izvršni direktor. Iz teh določb torej izhaja, da zoper odločbe izvršnega direktorja ni mogoče vložiti pritožb pred odbori za pritožbe in da odbori za pritožbe niso pristojni za odločanje o pritožbah zoper take odločbe. Tej ugotovitvi ne nasprotujejo okoliščine zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne 13. julija 2017, Rosenich/EUIPO (T‑527/14, EU:T:2017:487), saj se v navedeni zadevi odločba odbora za pritožbe, ki se je izpodbijala pred Splošnim sodiščem, ni nanašala na pritožbo zoper odločbo izvršnega direktorja, temveč, kot je razvidno iz točke 14 navedene sodbe, na pritožbo zoper odločbo „vodje oddelka ‚Podpora operacijam‘ pri EUIPO kot člana oddelka za upravljanje znamk in modelov ter za pravne zadeve“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po drugi strani člen 103 Uredbe 2017/1001 ureja razveljavitev odločb EUIPO in v odstavku 1, prvi stavek, določa, da „[č]e [EUIPO] opravi vpis v register ali sprejme odločbo, ki vsebuje očitno napako, ki jo je mogoče pripisati Uradu, zagotovi, da se vpis izbriše ali odločba razveljavi“. Ugotoviti je treba, da se navedena določba ne nanaša na reformatorično pooblastilo Splošnega sodišča in mu torej ne more podeliti pristojnosti za spremembo odločbe izvršnega direktorja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba drugi in tretji predlog tožeče stranke zavrniti zaradi nepristojnosti Splošnega sodišča za odločanje o njiju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Utemeljenost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov, ki se nanašajo, prvič, na kršitev načela pravne varnosti, drugič, na kršitev člena 120(4)(b) Uredbe 2017/1001, tretjič, na kršitev načela dobrega upravljanja, četrtič, na kršitev pravice do izjave in petič, na napako pri presoji dokazov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi Splošno sodišče meni, da je primerno začeti s preučitvijo drugega tožbenega razloga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 120(4)(b) Uredbe št. 2017/1001</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v bistvu trdi, da je izvršni direktor s tem, da je v izpodbijani odločbi napačno razlagal in uporabil navedeno določbo, kršil člen 120(4)(b) Uredbe 2017/1001. Najprej, z zahtevo po nujnosti delovnih izkušenj v državi članici pooblastitve naj bi bila kršena temeljna načela Unije. Dalje, taka zahteva naj bi bila diskriminatorna in nerazumna glede na cilj določbe, saj bi morale imeti izkušnje, pridobljene v različnih državah članicah, enako vrednost. Nazadnje, pristop izvršnega direktorja naj bi členu 120(2)(c) navedene uredbe odvzel pomen, saj drugi del te določbe določa možnost pridobitve pooblastila, ne da bi se opravljal poklic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO najprej odgovarja, da opredelitev v smislu člena 120(2)(c) Uredbe 2017/1001 ne pomeni, da je „visoko kvalificirana“ v smislu člena 120(4)(b) te uredbe. Dalje, EUIPO meni, da zahteva po poklicnih izkušnjah v državi članici pooblastitve ne omejuje svobode opravljanja storitev, saj prijavitelju ni treba opravljati storitev na tem ozemlju, ampak se mora opreti na svoje nacionalno pooblastilo v smislu člena 120(2)(c) Uredbe 2017/1001. V obravnavani zadevi pa naj tožeča stranka ne bi dokazala, da se je oprla na svoje irsko pooblastilo niti da ga je uporabila. Poleg tega EUIPO meni, da ker pravila za pridobitev pooblastila za zastopanje v EGP niso enotna, pristop izvršnega direktorja omogoča zagotovitev visoke usposobljenosti prijaviteljev. Nazadnje, tudi če bi bil pristop izvršnega direktorja napačen, naj v obravnavanem primeru nikakor ne bi bile dokazane nobene poklicne izkušnje, da bi se dokazala visoka kvalificiranost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker se s tem tožbenim razlogom postavlja vprašanje, ali je izvršni direktor kršil člen 120(4)(b) Uredbe 2017/1001, je treba najprej opozoriti, da je ta določba umeščena v poglavje IX navedene uredbe, ki vsebuje določbe o „postopku“, natančneje v oddelek 4, ki se nanaša na „zastopanje“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z zadjenavedenim lahko v skladu s členom 120(1)(a) in (b) Uredbe 2017/1001 fizične ali pravne osebe pred EUIPO zastopajo le pooblaščeni odvetnik ali poklicni zastopniki s seznama, ki ga vodi EUIPO.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pogoji za vpis na seznam poklicnih zastopnikov, ki ga vodi EUIPO, so določeni v odstavku 2(a), (b) in (c) istega člena. Gre za tri kumulativne zahteve. Tako je lahko vpisana vsaka fizična oseba, ki je, prvič, državljan države članice EGP (v nadaljevanju: zahteva po državljanstvu), drugič, ima sedež ali kraj zaposlitve v EGP (v nadaljevanju: zahteva po stalnem prebivališču), in tretjič, je pooblaščena za zastopanje fizičnih ali pravnih oseb v zadevah v zvezi z blagovno znamko pred Uradom Beneluksa za intelektualno lastnino ali glavnim uradom za industrijsko lastnino v državi članici EGP (v nadaljevanju: zahteva po pooblastilu).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odstavek 4 istega člena določa, da izvršni direktor EUIPO lahko dovoli izjemo od prve in tretje od navedenih zahtev. Posebej v zvezi z zahtevo po državljanstvu člen 120(4)(b) Uredbe 2017/1001, ki je določba, na kršitev katere se sklicuje tožeča stranka v obravnavani zadevi, določa, da izvršni direktor „lahko dovoli“ izjemo „v primeru visoko kvalificiranih strokovnjakov“, če sta izpolnjeni drugi dve zahtevi. Poleg tega lahko izvršni direktor v skladu s členom 120(4)(a) navedene uredbe v zvezi z zahtevo po pooblastilu, ki zahteva, da „[osebe] [redno] delujejo, […] vsaj pet let“, dovoli izjemo od tega rednega delovanja, „če prijavitelj dokaže, da je zahtevane kvalifikacije pridobil drugače“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti je torej treba, ali se – kot je izvršni direktor ugotovil v točki 21 izpodbijane odločbe – za priznanje statusa „visoko kvalificiranega strokovnjaka“, določenega v členu 120(4)(b) Uredbe 2017/1001, zahtevajo znatne poklicne izkušnje v državi članici pooblastitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da niti Uredba 2017/1001 niti Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/625 z dne 5. marca 2018 o dopolnitvi Uredbe 2017/1001 in razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) 2017/1430 (UL 2018, L 104, str. 1) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/626 z dne 5. marca 2018 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe 2017/1001 ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1431 (UL 2018, L 104, str. 37) ne opredeljujeta pojma „visoko kvalificirani strokovnjak“. Poleg tega naj ne bi bile nobene opredelitve navedenega pojma niti v prejšnji Uredbi št. 207/2009, v kateri je bil ta pojem v njenem členu 93(4)(b) uveden s členom 1, točka 87(b), Uredbe (EU) 2015/2424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 ter Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2869/95 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (UL 2015, L 341, str. 21).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem položaju pa je treba pri razlagi pojma prava Unije upoštevati ne le besedilo določbe, v katero je umeščen, ampak tudi sobesedilo, v katero je umeščen, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (sodba z dne 24. novembra 2011, Circul Globus Bucureşti, C‑283/10, EU:C:2011:772, točka 32).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede besedila in sobesedila zadevne določbe je treba na eni strani poudariti, da je pojem „visoko kvalificirani strokovnjak“ sestavljen iz treh besed. V običajnem pomenu teh besed ime „strokovnjak“ označuje usposobljeno ali v nečem specializirano osebo, pridevnik „kvalificiran“ pomeni, da ima ta oseba lastnosti, kompetence, sposobnosti ali znanje, da nekaj stori, prislov „visoko“ pa pomeni posebno visoko stopnjo te kvalifikacije. Zdi se torej, da se navedeni pojem, gledan v celoti, nanaša na strokovnjaka s posebej visokimi lastnostmi, kompetencami ali znanjem, in to v obravnavanem primeru ob upoštevanju okvira, v katerega je umeščen, na področju znamk.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako se z jezikovnega vidika zdi, da pojem „visoko kvalificirani strokovnjak“ sam po sebi ne pomeni omejitve glede načina pridobitve lastnosti, kompetenc, sposobnosti ali znanja na področju znamk s strani zadevnega strokovnjaka, zlasti glede na določen kraj ali vrsto dejavnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani je v navedeni določbi navedeno, da morata biti za dovolitev izjeme od zahteve po državljanstvu vsekakor izpolnjeni drugi dve zahtevi iz člena 120(2)(b) in (c) Uredbe 2017/1001, in sicer zahteva po stalnem prebivališču in zahteva po pooblastilu. S tem pojasnilom v zadevni določbi je tako poudarjena ne le kumulativnost treh zahtev iz člena 120(2) Uredbe 2017/1001, ampak tudi njihova avtonomnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zahtevo po pooblastilu morajo namreč v skladu s podrobnimi pravili iz člena 120(2)(c) Uredbe 2017/1001 izpolniti tako fizične osebe, ki imajo državljanstvo države članice EGP in torej izpolnjujejo zahtevo po državljanstvu, kot fizične osebe, ki niso državljani države članice EGP in zaprosijo za izjemo od zahteve po državljanstvu zaradi svojega statusa „visoko kvalificiranega strokovnjaka“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz besedila zadevne določbe in okvira, v katerega je ta umeščena, torej izhaja, da je status „visoko kvalificiranega strokovnjaka“ neodvisen in dodaten glede na zahtevo po pooblastilu ter ni povezan s pogoji, ki se zahtevajo za izpolnitev navedene zahteve (ali za dovolitev izjeme v zvezi z navedeno zahtevo), niti, natančneje, z državo članico, v kateri je bilo navedeno pooblastilo pridobljeno v skladu z njeno nacionalno ureditvijo. Tako lahko posebno visoke lastnosti, kompetence, sposobnosti ali znanje na področju znamk, s katerimi je mogoče dokazati status „visoko kvalificiranega strokovnjaka“, pridobi nedržavljan EGP, tako v državi članici EGP kot v tretji državi, pred pridobitvijo nacionalnega pooblastila v EGP ali po njej v smislu člena 120(2)(c) Uredbe 2017/1001.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede ciljev, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je zadevna določba, je iz uvodne izjave 43 Uredbe 2017/1001 razvidno, da morajo pravila o zastopanju pred EUIPO zagotavljati učinkovito, uspešno in nemoteno delovanje sistema znamke Evropske unije. Prav tako je v uvodni izjavi 18 Delegirane uredbe 2018/625 opozorjeno, da morajo navedena pravila zagotoviti nemoteno in učinkovito delovanje tega sistema.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uresničevanje takih ciljev na področju zastopanja v okviru sistema znamke Evropske unije pa ne predpostavlja, da je status „visoko kvalificiranega strokovnjaka“ odvisen od določenih poklicnih izkušenj v dani državi članici ali da je povezan z dano državo članico.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno, z vidika ciljev, ki se jim sledi s pravili na področju zastopanja, se ne zdi pomembno, da so bile posebno visoke lastnosti, kompetence, sposobnosti ali znanje strokovnjaka, ki zaprosi za izjemo, pridobljene v dani državi članici, in ne v drugi ali celo tretji državi, saj mora prijavitelj, ki ni državljan države članice EGP, vsekakor izpolnjevati tudi zahtevi glede stalnega prebivališča in pooblastila, ki zahtevata povezavo z državo članico EGP.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, da zahteva v zvezi z nujnostjo poklicnih izkušenj v državi članici pooblastitve, ki jo je izvršni direktor uporabil v izpodbijani odločbi, izhaja iz preozke in napačne razlage pojma „visoko kvalificirani strokovnjak“ v smislu člena 120(4)(b) Uredbe 2017/1001, saj vzpostavlja nujno povezanost med tem pojmom in državo pooblastitve v smislu člena 120(2)(c) te uredbe. Taka razlaga ni v skladu z obsegom navedenega pojma, kakor izhaja iz besedila, konteksta in ciljev tega pojma. Na podlagi nobenega od teh meril razlage namreč ni mogoče sklepati, da status „visoko kvalificiranega strokovnjaka“ kot nujni pogoj zahteva poklicne izkušnje – in poleg tega znatne – v državi članici pooblastitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je torej izvršni direktor kršil člen 120(4)(b) Uredbe 2017/1001 s tem, da je pojem „visoko kvalificirani strokovnjak“ razlagal preozko in napačno, je treba drugemu tožbenemu razlogu ugoditi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba poudariti, da izpodbijana odločba, kot trdi EUIPO pred Splošnim sodiščem, ne temelji le na domnevnem neobstoju poklicnih izkušenj v državi članici pooblastitve, kot je navedeno v točki 21 navedene odločbe. Kot je namreč razvidno iz točk 20 in 22 te odločbe, se opira tudi na domnevno prenizko raven dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka in na podlagi katerih naj ne bi bilo mogoče šteti, da je „visoko“ kvalificirani strokovnjak, glede na to, da je izvršni direktor priznal, da je usposobljena. Izpodbijana odločba torej v bistvu temelji na dveh ločenih in samostojnih podlagah, ki se nanašata, prvič, na poklicne izkušnje, in drugič, na dokazano raven poklicne kvalifikacije. Iz tega izhaja, da kršitev člena 120(4)(b) Uredbe 2017/1001, ki jo je storil izvršni direktor v zvezi s krajem poklicnih izkušenj, sama po sebi ne more privesti do ugotovitve nezakonitosti te odločbe v celoti, saj ta kršitev ne vpliva na podlago izpodbijane odločbe, ki se nanaša na raven poklicne kvalifikacije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošnemu sodišču se zdi torej primerno, da preuči prvi tožbeni razlog.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi tožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka trdi, da je izvršni direktor kršil načelo pravne varnosti s tem, da je za njeno prošnjo za izjemo retroaktivno uporabil smernice glede preizkusa EUIPO iz člena 153(1)(l) Uredbe 2017/1001 (v nadaljevanju: smernice EUIPO) iz leta 2020, ki ob vložitvi te prošnje niso veljale. Odgovor tožeče stranke z dne 9. in 13. marca 2020 ni bil nova prošnja, edina prošnja tožeče stranke je bila prošnja z dne 10. oktobra 2019. Smernice EUIPO, ki so se uporabljale, so bile torej tiste, ki so veljale ob vložitvi te prošnje, in sicer smernice iz leta 2017, v katerih niso bile zahtevane poklicne izkušnje v državi članici pooblastitve. Nenatančno naj bi bilo trditi, da smernice EUIPO iz leta 2020 vsebujejo le dodatne podrobnosti glede na smernice iz leta 2017 in da niso spremenile razlage pravnih zahtev, saj je izvršni direktor uporabil pristop, ki ga predpisi ne vsebujejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO odgovarja, da odgovora tožeče stranke z dne 9. in 13. marca 2020 ni štel za novo prošnjo. Poudarja, da je bila zahteva biti „visoko kvalificirani strokovnjak“ „v [Uredbo 2017/1001] uvedena z zadnjo zakonodajno reformo leta 2017“, s katero je „zakonodajalec torej uvedel strožje merilo“ za dovolitev izjeme od pogoja državljanstva glede na Uredbo št. 207/2009, ki se je nanašala le na „posebne okoliščine“. Smernice EUIPO iz leta 2020 naj bi bile omejene na določitev dodatnih podrobnosti in naj ne bi spreminjale pravnih zahtev. EUIPO navaja, da so bile vse prošnje, vložene na podlagi Uredbe 2017/1001, obravnavane enako. Nazadnje, EUIPO meni, da bi morala tožeča stranka, če bi dvomila o dokumentih, ki jih je treba predložiti, stopiti v stik z njim.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne ugotovitve o veljavnih pravnih načelih</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načelo pravne varnosti, ki je eno od splošnih načel prava Unije in katerega posledica je načelo varstva legitimnih pričakovanj, zahteva, da so pravna pravila jasna, natančna in imajo predvidljive učinke, da se lahko zadevne osebe orientirajo v položajih in pravnih razmerjih, ki izhajajo iz pravnega reda Unije (sodbi z dne 8. decembra 2011, France Télécom/Komisija, C‑81/10 P, EU:C:2011:811, točka 100, in z dne 9. oktobra 2014, Traum, C‑492/13, EU:C:2014:2267, točka 28).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načelo pravne varnosti ne zahteva, da se pravna pravila ne spremenijo. Tako posameznik ne more zaupati v popoln neobstoj sprememb teh pravil, ampak lahko le izpodbija način uporabe take spremembe (sodba z dne 7. junija 2005, VEMW in drugi, C‑17/03, EU:C:2005:362, točka 81).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem zadnjim vidikom, natančneje v zvezi s časovno uporabo pravnih pravil, v skladu s sodno prakso velja, da čeprav morajo pravna podlaga akta in postopkovna pravila, ki se uporabijo, veljati na dan sprejetja tega akta, spoštovanje načel, ki urejajo časovno uporabo prava, ter zahtev v zvezi z načeloma pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj nalaga uporabo materialnopravnih pravil, ki so veljala v času zadevnega dejanskega stanja, čeprav ta pravila na dan, ko je institucija Unije sprejela zadevni akt, ne veljajo več (glej v tem smislu sodbi z dne 14. junija 2016, Komisija/McBride in drugi, C‑361/14 P, EU:C:2016:434, točka 40 in navedena sodna praksa, in z dne 15. marca 2018, Deichmann, C‑256/16, EU:C:2018:187, točka 76).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede smernic EUIPO je iz njihovega uvodnega dela razvidno, da gre za dokument, ki je bil sprejet z odločbo izvršnega direktorja in katerega namen je z njeno kodifikacijo odražati prakso EUIPO na področju znamk. Iz odločb izvršnega direktorja, s katerimi so bile sprejete smernice EUIPO, je razvidno, da so bile sprejete na podlagi člena 157(4)(a) Uredbe 2017/1001, ki izvršnemu direktorju podeljuje pristojnost „sprejemanja vseh potrebnih ukrepov, vključno s sprejemanjem notranjih upravnih navodil in objavljanjem obvestil, za zagotovitev delovanja [EUIPO]“, in v skladu s členom 153(1)(l) iste uredbe, ki izrecno določa, da se je treba „pred sprejetjem smernic [EUIPO] posvetovati“ z upravnim odborom EUIPO. Poleg tega se navedene odločbe objavijo v Uradnem listu EUIPO iz člena 116(1)(b) navedene uredbe in se v njih določi datum začetka „veljavnosti“ smernic EUIPO.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz sodne prakse je razvidno, da so smernice EUIPO, čeprav niso zavezujoče, referenčni vir za prakso EUIPO. Te smernice pomenijo kodifikacijo smernic, katerih sprejetje predlaga sam EUIPO, tako da je posledica tega – če so v skladu z določbami hierarhično višjega pravnega reda – samoomejitev EUIPO, ker mora upoštevati pravila, ki si jih je predpisal (glej sodbo z dne 8. junija 2022, Muschaweck/EUIPO – Conze (UM), T‑293/21, EU:T:2022:345, točki 38 in 39 ter navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z zadnjenavedenim je treba spomniti, da je Sodišče pri odločanju o notranjih ukrepih, ki jih sprejme uprava Unije, že razsodilo, da čeprav jih ni mogoče opredeliti kot „pravna pravila“, ki bi jih uprava v vsakem primeru morala spoštovati, vseeno določajo pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere uprava v konkretnem primeru ne more odstopiti, ne da bi podala obrazložitev, združljivo z načelom enakega obravnavanja. S tem, da sprejme taka pravila ravnanja in da jih z njihovo objavo razglasi, da jih bo v bodoče uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, se zadevna institucija sama omejuje pri izvrševanju svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku in od teh pravil ne more odstopiti, ne da bi bila, glede na okoliščine primera, sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta enako obravnavanje in varstvo zaupanja v pravo (glej v tem smislu sodbo z dne 28. junija 2005, Dansk Rørindustri in drugi/Komisija, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, EU:C:2005:408, točka 211).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz zgoraj navedenega izhaja, da mora izvršni direktor v primeru, kakršen je obravnavani, pri uporabi člena 120(4)(b) Uredbe 2017/1001 upoštevati morebitna upoštevna pravila ravnanja iz smernic EUIPO in v ta namen spoštovati načela, ki urejajo časovno uporabo teh pravil ravnanja, v skladu z načelom pravne varnosti. Ker namreč pravila ravnanja, kot so tista iz smernic EUIPO, čeprav niso zavezujoča, lahko prispevajo k zagotovitvi preglednosti, predvidljivosti in pravne varnosti v zvezi z ravnanjem EUIPO (glej po analogiji sodbi z dne 7. marca 2002, Italija/Komisija, C‑310/99, EU:C:2002:143, točka 52, in z dne 12. februarja 2014, Beco/Komisija, T‑81/12, EU:T:2014:71, točka 70), ni mogoče dopustiti, da bi se z njihovo uporabo kršila splošna pravna načela, kot je prav načelo pravne varnosti, zlasti kar zadeva njihovo časovno uporabo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Res je, da v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 49 zgoraj, ni mogoče izključiti, da lahko izvršni direktor v konkretnem primeru odstopi od navedenih pravil ravnanja, tako da poda obrazložitev, pri kateri upošteva načelo enakega obravnavanja. Prav tako, ker ta pravila ravnanja samoomejujejo le upravo, ki jih je sprejela, v danem primeru prijavitelju ne morejo preprečiti, da dokaže status „visoko kvalificiranega strokovnjaka“ na podlagi drugih elementov, kot so tisti, ki bi izhajali iz prakse izvršnega direktorja, predstavljene v smernicah EUIPO.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju teh načel je torej treba preučiti, ali je izvršni direktor v izpodbijani odločbi v nasprotju z načelom pravne varnosti na eni strani napačno določil datum prošnje tožeče stranke za izjemo in na drugi strani za to prošnjo napačno uporabil smernice EUIPO, ki na ta datum niso veljale.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba v obravnavani zadevi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, v zvezi z datumom, na katerega je tožeča stranka vložila prošnjo za izjemo, je iz točke 1 izpodbijane odločbe razvidno, da je izvršni direktor menil, da je tožeča stranka 9. marca 2020 vložila popolno prošnjo za izjemo. Natančneje, iz točke 4 izpodbijane odločbe je razvidno, da je po mnenju izvršnega direktorja v skladu z dopisom EUIPO z dne 30. januarja 2020, v katerem je odgovoril na prošnjo za izjemo, ki je bila prvotno vložena 10. oktobra 2019, tožeča stranka 9. marca 2020 vložila „novo prošnjo“ in da je bil to, zaradi tega, datum vložitve prošnje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti pa je treba, da so navedene postopkovne navedbe v izpodbijani odločbi delno netočne. Iz listin, ki so bile predložene Splošnemu sodišču, je namreč razvidno, da je tožeča stranka prošnjo za izjemo vložila 10. oktobra 2019 in da z njenima dopisoma z dne 9. in 13. marca 2020 ni vložila nove prošnje za izjemo, temveč je zgolj odgovorila na dopis EUIPO z dne 30. januarja 2020. Edina prošnja za izjemo, ki jo je vložila tožeča stranka, je bila torej ta z dne 10. oktobra 2019, dokazi v podporo tej prošnji pa so bili predloženi tako v prilogi k navedeni prošnji kot v prilogi k dopisoma z dne 9. in 13. marca 2020.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja, da je izvršni direktor, kot pravilno trdi tožeča stranka, napačno menil, da je bila njena prošnja za izjemo vložena 9. marca 2020, saj je bila ta vložena 10. oktobra 2019.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, glede smernic EUIPO, ki se uporabljajo za prošnjo tožeče stranke, je treba navesti naslednje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, poudariti je treba, da so ob vložitvi navedene prošnje 10. oktobra 2019 smernice EUIPO iz leta 2017, sprejete 22. septembra 2017, veljale od 1. oktobra 2017, ki je tudi datum, od katerega se Uredba 2017/1001 uporablja v skladu z njenim členom 212, drugi odstavek. Nasprotno pa je izvršni direktor smernice EUIPO iz leta 2020 sprejel 12. decembra 2019, veljati pa so začele 1. februarja 2020. Te smernice so torej veljale, ko je izvršni direktor 20. septembra 2020 sprejel izpodbijano odločbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, poudariti je treba, da se navedbe v smernicah EUIPO iz leta 2017 in smernicah iz leta 2020 o praksi izvršnega direktorja v zvezi s presojo prošenj za izjemo od zahteve po državljanstvu na podlagi člena 120(4)(b) Uredbe 2017/1001 bistveno razlikujejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po eni strani je v delu A, oddelek 5, točka 2.3.4, smernic EUIPO iz leta 2017, ki se nanaša na izjemo od zahteve po državljanstvu, navedeno le, da se navedena izjema lahko dovoli „v nekaterih okoliščinah“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po drugi strani pa je v delu A, oddelek 5, točka 2.3.4, smernic EUIPO iz leta 2020, potem ko je bilo prav tako navedeno, da se navedena izjema lahko dovoli v „nekaterih okoliščinah“ in da gre za „izjemne okoliščine“, ki se posebej nanaša na izjemo od zahteve po državljanstvu, pojasnjeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-93" title="page-11">
      „Ta zakonska zahteva, da mora biti oseba ‚visoka kvalificirani strokovnjak‘, predpostavlja vsaj, in ne da bi to nujno zadostovalo samo po sebi, da prijavitelj dokaže (z dokazili):
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">da se njegove poklicne izkušnje posebej nanašajo na zadeve, povezane z znamkami […],</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">da so njegove poklicne izkušnje zlasti pridobljene ‚z delovanjem kot zastopnik‘ na področju znamk […],</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">da je njegove poklicne izkušnje mogoče pripisati posebnemu portfelju znamk […],</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">da je za pridobitev poklicnih izkušenj odgovoren sam in jih je pridobil na lastno pobudo,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">da so njegove poklicne izkušnje pridobljene v državi članici EGP, v kateri je prijavitelj trenutno pooblaščen v smislu člena 120(2)(c) [Uredbe 2017/1001],</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">da je trajanje njegovih poklicnih izkušenj daljše od minimalnega trajanja petih let, če pooblastilo za zastopanje temelji na izkušnjah in ne na kvalifikacijah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-100" title="page-12">
      Naslednje okoliščine same po sebi ne dokazujejo, da je prijavitelj ‚visoko kvalificirani strokovnjak‘ za namene izjeme od zahteve po tem, da je državljan EGP. Če pa so zgoraj navedene zahteve izpolnjene, se lahko upoštevajo pri splošni oceni vseh pomembnih elementov:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">izkušnje na področjih prava intelektualne lastnine, ki niso blagovne znamke in modeli […];</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">uradne kvalifikacije;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">izkušnje, pridobljene pod nadzorom, s pomočjo tretjih oseb, v okviru skupine itd.;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">publikacije, raziskave ali članki v priznanih strokovno recenziranih revijah ali v specializiranih delih, avtorstvo knjig, izkušnje s poučevanjem na področju intelektualne lastnine.“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Povedano drugače, v smernicah EUIPO iz leta 2020 je naštetih šest kumulativnih minimalnih zahtev v smislu poklicnih izkušenj, katerih dokazovanje preveri izvršni direktor v okviru svoje ocene, in štiri okoliščine, ki jih izvršni direktor ne šteje za zadostne, vendar jih je mogoče, če so navedene zahteve izpolnjene, upoštevati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako smernice EUIPO iz leta 2020 določajo elemente za presojo prošenj za izjemo od pogoja državljanstva, ki niso bile navedene v smernicah EUIPO iz leta 2017, in torej pomenijo novo in strožjo prakso izvršnega direktorja v primerjavi s prakso iz smernic EUIPO iz leta 2017. V zvezi s trditvijo EUIPO, da smernice EUIPO iz leta 2020 niso spremenile prakse izvršnega direktorja, ki naj bi bila enaka na podlagi prejšnjih smernic EUIPO iz leta 2017, zadostuje navesti, da taka trditev nikakor ni podprta, prav tako pa nikakor ni podprta trditev, da so bile vse prošnje, vložene na podlagi Uredbe 2017/1001, obravnavane enako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti je torej treba, da lahko različne navedbe iz smernic EUIPO iz let 2017 in 2020 o praksi izvršnega direktorja v zvezi z ocenjevanjem prošenj za izjemo od zahteve po državljanstvu pomembno vplivajo ne le na presojo prošnje za izjemo, ki jo opravi izvršni direktor, ampak tudi na predhodno odločitev o vsebini take prošnje ali celo na odločitev o vložitvi navedene prošnje. Brez poseganja v možnost prijavitelja, da dokaže, da ima status „visoko kvalificiranega strokovnjaka“ na podlagi elementov, ki niso navedeni v teh smernicah v skladu s točko 51 zgoraj, namreč navedene navedbe prijaviteljem omogočajo, da po potrebi predvidijo, na podlagi katerih elementov bo lahko izvršni direktor ocenil prošnjo za izjemo. S tega vidika pa ima dokazovanje, da ima oseba status „visoko kvalificiranega strokovnjaka“ glede na „izjemne okoliščine“, ki pomenijo izpolnjevanje šestih minimalnih kumulativnih zahtev v smislu poklicnih izkušenj v smislu smernic EUIPO iz leta 2020, očitno drugačen obseg kot dokazovanje tega statusa le glede na „nekatere“ upoštevne „okoliščine“ v smislu smernic EUIPO iz leta 2017.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, izvršni direktor je v izpodbijani odločbi, čeprav formalno ni pojasnil uporabljenih smernic EUIPO, v točki 14 navedene odločbe izrecno povzel zahteve in okoliščine iz smernic EUIPO iz leta 2020 (navedenih v točki 60 zgoraj) in v točki 15 te odločbe navedel, da je treba prošnjo in dokaze tožeče stranke preučiti ob upoštevanju teh preudarkov. Tako je izvršni direktor v točki 20 izpodbijane odločbe navedel, da tožeča stranka ne more pridobiti izjeme v smislu pojasnil iz navedene točke 14. Poleg tega je izvršni direktor v točki 23 izpodbijane odločbe opozoril, da so v točki 14 iste odločbe opredeljene zahteve in okoliščine za pridobitev izjeme, in navedel, da nove smernice EUIPO iz leta 2020 niso spremenile prakse, ki se je uporabljala, ko so veljale smernice EUIPO iz leta 2017, pri čemer je edina razlika ta, da nove smernice ponujajo dodatne podrobnosti za boljše usmerjanje tako prijaviteljev kot EUIPO.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz izpodbijane odločbe je torej razvidno, da je izvršni direktor prošnjo tožeče stranke za izjemo preučil glede na navedbe iz smernic EUIPO iz leta 2020.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 44 in 46 zgoraj, pa je treba pri presoji te prošnje uporabiti pravila ravnanja, ki so veljala v času dejanskega stanja, to je ob vložitvi prošnje za izjemo, in ne tista, ki so veljala na dan sprejetja izpodbijane odločbe. V obravnavani zadevi na dan vložitve navedene prošnje smernice EUIPO iz leta 2020 niso veljale in sploh še niso bile sprejete, saj so na ta datum veljale smernice iz leta 2017. Poleg tega nikakor ni bilo dokazano, da nove smernice EUIPO iz leta 2020 ne bi spremenile prakse izvršnega direktorja, ki se je uporabljala, ko so veljale smernice EUIPO iz leta 2017.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega ob upoštevanju elementov, preučenih v točkah od 57 do 66 zgoraj, izhaja, da je izvršni direktor v nasprotju z načelom pravne varnosti prošnjo tožeče stranke za izjemo ocenil glede na pravila ravnanja iz smernic EUIPO iz leta 2020, ki ob vložitvi navedene prošnje niso veljala, tako da tožeča stranka ni mogla predvideti, da bo njena prošnja ocenjena z vidika teh pravil, ki so nova in strožja glede na pravila iz smernic EUIPO iz leta 2017.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je torej izvršni direktor kršil načelo pravne varnosti s tem, da je prošnjo tožeče stranke za izjemo, vloženo na podlagi člena 120(4)(b) Uredbe 2017/1001, ocenil na podlagi pravil ravnanja, ki ob vložitvi te prošnje niso veljala, je treba prvemu tožbenemu razlogu ugoditi in na tej podlagi izpodbijano odločbo razveljaviti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar Splošno sodišče meni, da je treba preučiti tudi četrti tožbeni razlog.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrti tožbeni razlog: kršitev pravice do izjave</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka ob opiranju na člena 94 in 97 Uredbe 2017/1001 trdi, da je v prilogi k prošnji za izjemo z dne 10. oktobra 2019 predložila dokazila, s katerimi je želela dokazati, da je visoko kvalificirani strokovnjak, in da je EUIPO v odgovoru z dne 30. januarja 2020 navedel, da ji izjema ne bo dovoljena zgolj zato, ker svojo dejavnost opravlja v drugi državi članici (Nemčija), kot je tista, v kateri je pooblaščena (Irska). Tako je v odgovorih z dne 9. in 13. marca 2020 odgovorila le na ugovor glede „kraja“ njene dejavnosti. Tožeča stranka dodaja, da je na dopis z dne 30. januarja 2020 odgovorila na lastno pobudo. EUIPO se je v navedenem dopisu skliceval na nedopustnost prošnje, ki je temeljila na enem samem ugovoru, ki se je nanašal na kraj dejavnosti, in v njej ni bilo navedenega nobenega drugega ugovora ali vprašanja, vključno z dokazom, da je tožeča stranka visoko kvalificirani strokovnjak. Tožeča stranka poudarja, da se je v odgovoru z dne 9. in 13. marca 2020 omejila na odgovor na to, kar se zdi problem dopustnosti njene prošnje, da pa bi, če bi bila pozvana k predložitvi več podrobnosti o svojih kvalifikacijah, te predložila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO odgovarja, da je tožeča stranka lahko predložila stališča in dokaze, ki so bili upoštevani. Poleg tega, ker je bila izpodbijana odločba sprejeta na podlagi njene prošnje in dokazov, ki jih je predložila, tožeča stranka ne more trditi, da ni bila zaslišana pred sprejetjem odločbe, ki jo je sama zahtevala. EUIPO dodaja, da je težko razumeti, kaj naj bi tožeči stranki preprečilo, da bi predložila vse dokaze, ki jih je imela na voljo, da bi dokazala, da je visokokvalificirani strokovnjak.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne ugotovitve o pravnih načelih, ki se uporabljajo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba poudariti, da je člen 97 Uredbe 2017/1001, na katerega se sklicuje tožeča stranka, popolnoma neupošteven v zvezi z njeno pravico do izjave, saj ureja pristojnost organov EUIPO za pridobivanje dokazov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 94(1), drugi stavek, Uredbe 2017/1001 pa lahko odločbe EUIPO temeljijo le na razlogih ali dokazih, na katere so imele zadevne stranke priložnost podati pripombe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta določba pomeni posebno uporabo splošnega načela varstva pravice do obrambe, ki je sicer določeno v členu 41(2)(a) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s katerim je treba osebam, katerih interesi so prizadeti z odločbami javnih organov, omogočiti, da učinkovito izrazijo svoje stališče (sodba z dne 21. aprila 2021, Hasbro/EUIPO – Kreativni Događaji (MONOPOLY), T‑663/19, EU:T:2021:211, točka 119).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravica do izjave iz člena 94 Uredbe 2017/1001 se nanaša na vse dejanske ali pravne elemente, na katerih temelji odločba, ne pa na končno stališče, ki ga namerava uprava sprejeti (sodba z dne 21. aprila 2021, MONOPOLY, T‑663/19, EU:T:2021:211, točka 120).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navedena pravica zagotavlja, da ima vsaka oseba možnost, da koristno in učinkovito poda svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese (sodba z dne 4. aprila 2019, OZ/EIB, C‑558/17 P, EU:C:2019:289, točka 53).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spoštovanje te pravice se zahteva ne glede na naravo upravnega postopka, ki vodi do sprejetja posamičnega ukrepa, čeprav veljavni predpisi tega ne določajo. Tako je zlasti, kadar namerava uprava sprejeti odločitev v odgovor na zahtevo, ki jo oseba vloži na lastno pobudo (sodba z dne 23. septembra 2020, EU/Komisija, T‑338/19, EU:T:2020:430, točki 48 in 50).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s sodno prakso kršitev pravice do izjave povzroči razglasitev ničnosti odločbe, sprejete v zadevnem upravnem postopku, le če bi bil izid tega postopka, če te kršitve ne bi bilo, drugačen. V zvezi s tem tožeči stranki, ki se sklicuje na kršitev svoje pravice do izjave, ni mogoče naložiti, naj dokaže, da bi imel zadevni akt drugačno vsebino, ampak le, da taka možnost ni v celoti izključena (sodbi z dne 18. junija 2020, Komisija/RQ, C‑831/18 P, EU:C:2020:481, točki 105 in 106, in z dne 12. julija 2023, IFIC Holding/Komisija, T‑8/21, EU:T:2023:387, točki 123 in 124).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To vprašanje je treba poleg tega presojati glede na posebne dejanske in pravne okoliščine posameznega primera (sodbi z dne 18. junija 2020, Komisija/RQ, C‑831/18 P, EU:C:2020:481, točka 107, in z dne 12. julija 2023, IFIC Holding/Komisija, T‑8/21, EU:T:2023:387, točka 125).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Povzetek elementov ozadja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je v vlogi z dne 10. oktobra 2019 zaprosila za izjemo od zahteve po državljanstvu, pri čemer je navedla, da je visoko kvalificirani strokovnjak. Kot je razvidno iz točk (d), (g) in (h) oddelka 2 obrazca prošnje, se je tožeča stranka oprla na svoje „poklicne izkušnje, pridobljene pod nadzorom, s pomočjo drugih oseb, kot član skupine itd.“, na svoje „formalne kvalifikacije“ in na svoje „objave, raziskave ali članke v specializiranih recenziranih revijah ali publikacijah, ki jih priznavajo kolegi, [njen] status avtorja knjig, [njene] izkušnje na področju poučevanja intelektualne lastnine itd.“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V ta namen je tožeča stranka v prilogi k svoji prošnji za izjemo predložila tri dokaze: izvleček iz svoje pogodbe o zaposlitvi, diplomo o dokončanem študiju in izvleček iz tretje izdaje knjige s področja intelektualne lastnine, objavljene leta 2015.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO je v dopisu z dne 30. januarja 2020 najprej navedel, da mora tožeča stranka dokazati svoje poklicne izkušnje v državi članici pooblastitve, Irski; dalje, da tožeča stranka razen potrdila, ki ga je izdal irski urad za intelektualno lastnino in v katerem je navedeno, da je vpisana v register zastopnikov na področju znamk, ni predložila dodatnega dokaza o tem, da je visoko kvalificirani strokovnjak na Irskem, saj so drugi dokazi v zvezi z Nemčijo in Nizozemsko (vsa imena treh držav so napisana s krepkimi črkami); nazadnje, da prošnja za izjemo torej ni bila dopustna, ker ni vsebovala zahtevanih dokazov. Poleg tega je bilo v dopisu navedeno, da lahko tožeča stranka kadar koli vloži novo prošnjo, v vednost pa je povzet izvleček iz besedila prihodnjih smernic EUIPO iz leta 2020 (vključno z delom, navedenim v točki 60 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je v dopisih z dne 9. in 13. marca 2020 trdila, da smernice EUIPO iz leta 2017 ne zahtevajo, da se poklicne izkušnje pridobijo v državi članici pooblastila, da se nove smernice EUIPO iz leta 2020 v njenem položaju ne bi smele uporabiti, da se ne strinja z zahtevo iz zadnjenavedenih smernic, da ima poklicne izkušnje v državi članici pooblastitve in da je poleg vprašanj v zvezi s pravom Unije delala tudi pri vprašanjih s področja znamk, povezanih z Irsko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V ta namen je tožeča stranka v prilogi k svojima dopisoma z dne 9. in 13. marca 2020 predložila tri dokaze: posnetek zaslona iz registra irskih zastopnikov na področju znamk in potrdilo o njenem vpisu v ta register, dopis njenega nekdanjega delodajalca in dopis nemške akademske ustanove v zvezi z njeno dejavnostjo mentorja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izvršni direktor je v izpodbijani odločbi, potem ko je preučil dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka (točke od 17 do 19), najprej navedel, da čeprav je bilo na podlagi teh dokazov mogoče šteti, da je bila tožeča stranka kvalificirani strokovnjak, pa na njihovi podlagi ni mogoče sklepati, da je bila „visoko“ kvalificirana (točka 20). Dalje, izvršni direktor je navedel, da tožeča stranka ni dokazala znatnih delovnih izkušenj na Irskem in da s predloženimi dokazi nikakor ni mogoče dokazati, da je bila visoko kvalificirana niti v Nemčiji niti na Nizozemskem (točka 21). Nazadnje, izvršni direktor je navedel, da čeprav dokazi dokazujejo, da je bila tožeča stranka pooblaščena za delovanje pred irskim uradom za intelektualno lastnino na področju znamk, ne dokazujejo, da je tožeča stranka presegla to minimalno zahtevo, in torej ne omogočajo ugotovitve, da je na Irskem ali v kateri koli drugi državi visoko kvalificirani strokovnjak (točka 22).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obstoj postopkovne nepravilnosti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, ker je z izpodbijano odločbo zavrnjena prošnja za izjemo od zahteve po državljanstvu, ki jo je tožeča stranka vložila za vpis na seznam poklicnih zastopnikov, je treba ugotoviti, da je ta odločba posamični akt, ki škodi interesom tožeče stranke. Zato bi moral izvršni direktor v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 76 in 77 zgoraj, pred sprejetjem izpodbijane odločbe zaslišati tožečo stranko. Trditve EUIPO, da izvršni direktor ni imel take obveznosti, ker je bila izpodbijana odločba sprejeta v skladu z zahtevo same tožeče stranke, je treba torej zavrniti (glej v tem smislu sodbo z dne 23. septembra 2020, EU/Komisija, T‑338/19, EU:T:2020:430, točka 50).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu je treba ugotoviti, da je EUIPO po prošnji tožeče stranke za izjemo tej posredoval dopis z dne 30. januarja 2020, na katerega je tožeča stranka odgovorila z dopisoma z dne 9. in 13. marca 2020. Vendar to ne pomeni nujno, da je bilo tožeči stranki omogočeno, da „koristno in učinkovito“ predstavi svoje stališče, kot zahteva sodna praksa, navedena v točki 76 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, kot je razvidno iz dokumentov, predloženih Splošnemu sodišču, namreč dopis EUIPO z dne 30. januarja 2020 tožeči stranki ni vseboval nobene navedbe o naravi tega dopisa in o poteku postopka preizkusa njene prošnje za izjemo ter tožeče stranke tudi ni pozval, naj predloži morebitna stališča glede ugovorov, ki jih je navedel EUIPO. Poleg tega ni sporno, da je tožeča stranka na ta dopis odgovorila na lastno pobudo z dopisoma z dne 9. in 13. marca 2020.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, kot je razvidno iz točke 82 zgoraj in dokumentov, predloženih Splošnemu sodišču, je bilo v dopisu z dne 30. januarja 2020 ugotovljeno, da prošnja tožeče stranke za izjemo „ni dopustna“, ker ni bilo dokazov, predloženih v njeno utemeljitev. Natančneje, v tem dopisu je bilo pojasnjeno, da mora tožeča stranka pridobiti poklicne izkušnje v državi članici pooblastitve, v tem primeru na Irskem, in da razen potrdila, ki ga je izdal irski urad za intelektualno lastnino, ni bil predložen noben drug dokaz, ki bi dokazoval, da je visoko kvalificirani strokovnjak „na Irskem“, saj so se drugi predloženi dokazi nanašali na Nemčijo in Nizozemsko. Poleg tega so bila imena teh treh držav v navedenem dopisu zapisana s krepkimi črkami, kar je pripomoglo k poudarjanju osrednjega pomena, za EUIPO, države, na katero se je nanašal dokaz tožeče stranke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je tako v dopisih z dne 9. in 13. marca 2020 odgovorila na ugovor EUIPO, pri čemer je izpodbijala upoštevnost zahteve po nujnosti izkušenj v državi članici pooblastitve in predložila dokaze o svojih dejavnostih v povezavi z Irsko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izpodbijana odločba pa se ne nanaša več na nobeno „nedopustnost“ prošnje, ampak tožeči stranki vsebinsko zavrača odobritev zaprošene izjeme, pri čemer se v točki 21 ne opira le na neobstoj dokazov, povezanih z Irsko, ampak v točkah 20 in 22 tudi na neobstoj dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče šteti, da je bila tožeča stranka „visoko“ kvalificirana, saj je izvršni direktor priznal, da je bila tožeča stranka kvalificirani strokovnjak. Kot je namreč razvidno iz točk od 20 do 22 izpodbijane odločbe, ugovor, povezan s krajem poklicnih izkušenj, zdaj temelji le na delu razlogovanja izvršnega direktorja, uporabljenem v izpodbijani odločbi, ki temelji tudi in predvsem na splošno prenizki ravni predloženih dokazov, na podlagi katerih po mnenju izvršnega direktorja ni mogoče šteti, da bi bila tožeča stranka, čeprav naj bi bila kvalificirana, „visoko“ kvalificirana.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti je torej treba, da ob upoštevanju razlike med ugovori, navedenimi v dopisu z dne 30. januarja 2020, in ugovori, ki jih je izvršni direktor navedel v izpodbijani odločbi, izvršni direktor tožeči stranki v upravnem postopku, v katerem je bila sprejeta ta odločba, ni omogočil, da bi koristno in učinkovito zavzela stališče o splošno prenizki ravni predloženih dokazov in da bi po potrebi pojasnila, zakaj naj bi ti dokazi dokazovali, da je bila ne le kvalificirana, ampak tudi visoko kvalificirana. Nasprotno, namesto da bi ji bilo z dopisom z dne 30. januarja 2020 omogočeno, da koristno in učinkovito zavzame stališče v zvezi s tem, se je tožeča stranka osredotočila na en sam vidik, to je državo poklicnih izkušenj, ki je imel v izpodbijani odločbi omejen obseg.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, da izvršni direktor tožeče stranke v upravnem postopku, v katerem je bila sprejeta izpodbijana odločba, ni ustrezno zaslišal in je zato kršil njeno pravico do izjave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledice postopkovne nepravilnosti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede posledic, ki jih je treba izpeljati iz ugotovitve iz točke 93 zgoraj, je treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 78 in 79 zgoraj, ugotoviti, ali je tožeča stranka ob upoštevanju posebnih dejanskih in pravnih okoliščin te zadeve zadostno dokazala, da ob neobstoju navedene postopkovne nepravilnosti možnost, da bi izpodbijana odločba imela drugačno vsebino, ni popolnoma izključena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba poudariti, da se je tožeča stranka v pisanjih, predloženih Splošnemu sodišču, večkrat sklicevala na dokaze, ki bi jih lahko predložila izvršnemu direktorju, če bi bila zaslišana v upravnem postopku, v katerem je bila sprejeta izpodbijana odločba. Poleg tega je tožeča stranka, ker takih dokazov ni mogla predložiti izvršnemu direktorju, take dokaze predložila pred Splošnim sodiščem v prilogi k tožbi, repliki in stališčem po vrnitvi zadeve v razsojanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba preučiti dopustnost dokazov, ki jih je tožeča stranka predložila Splošnemu sodišču in ki jo EUIPO izpodbija. Ta namreč trdi, da so dokazi, ki jih je tožeča stranka predložila v prilogah A.11, A.15, od A.18 do A.22 in od A.24 do A.28 k tožbi, v prilogah od C.1 do C.5 k repliki in prilogah od E.1 do E.3 k stališčem po vrnitvi zadeve v razsojanje, nedopustni, ker so bili prvič predloženi pred Splošnim sodiščem. Nasprotno pa tožeča stranka odgovarja, da so navedeni dokazi dopustni, ker ni imela možnosti biti zaslišana, in je imela šele pred Splošnim sodiščem možnost, da jih prvič predloži.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker pa je namen navedenih prilog navedba dokazov, ki bi jih tožeča stranka lahko predložila izvršnemu direktorju, če bi bila zaslišana, je treba ugovor EUIPO zavrniti. Namen navedenih prilog namreč ni, da Splošno sodišče s tem, da nadomesti izvršnega direktorja, ponovno presodi prošnjo tožeče stranke na podlagi dokazov, ki jih izvršni direktor ni imel na voljo, ampak je njihov namen le podpreti tožbeni razlog tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev njene pravice do izjave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je treba s tega vidika dokaze, katerih dopustnost EUIPO izpodbija in ki so navedeni v točki 96 zgoraj, šteti za dopustne. Poleg tega enako velja za prilogi A.17 in A.29 k tožbi, na kateri se ugovor EUIPO ne nanaša.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">99</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Preučiti je torej treba, ali je s trditvami tožeče stranke, ki se nanašajo na navedene dokaze, mogoče dokazati, da ni popolnoma izključeno, da bi bil izid postopka, če bi bila zaslišana, lahko drugačen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">100</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba naprej navesti, da se na prvi pogled zdi, da več teh dokazov ne bi bilo upoštevnih v okviru take preučitve, saj se zdi, da gre za elemente, ki se nanašajo na dejavnosti tožeče stranke po izpodbijani odločbi (priloge od C.1 do C.3 in C.5 k repliki in priloge od E.1 do E.3 k stališčem po vrnitvi zadeve v razsojanje), elemente, ki se neposredno ne nanašajo na tožečo stranko (priloge A.18, A.22 in A.24 k tožbi in priloga C.4 k repliki), ali elemente, ki se ne nanašajo na pravo znamk (prilogi A.25 in A.29 k tožbi).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">101</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ni pa mogoče popolnoma izključiti, da bi lahko tožeča stranka na podlagi drugih dokazov, na katere se sklicuje v prilogah A.11, A.15, A.17, od A.19 do A.21 in od A.26 do A.28 k tožbi, če bi bila zaslišana v upravnem postopku, v katerem je bila sprejeta izpodbijana odločba, predložila več dokazov v zvezi z opredelitvami iz točke 80 zgoraj, ki so po njenem mnenju izhajali iz dela, ki ga je opravljala pri nekdanjem delodajalcu, študija ter njenih raziskav, objav in izobraževalnih dejavnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">102</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav so nekateri od navedenih dokazov res dopisi, sestavljeni po sprejetju izpodbijane odločbe (priloge A.15, A.20 in A.21), in življenjepis brez datuma (priloga A.11), se na prvi pogled zdi, da se nanašajo na dejavnosti tožeče stranke pred sprejetjem izpodbijane odločbe, zato ni mogoče izključiti, da bi lahko tožeča stranka, če bi bila zaslišana med postopkom, ki je pripeljal do sprejetja te odločbe, te dokaze predložila tudi izvršnemu direktorju, če bi jih pridobila prej.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">103</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poudariti je torej treba, da je na podlagi trditev in dokazov, predloženih Splošnemu sodišču, mogoče ugotoviti, da če bi bila tožeča stranka zaslišana v upravnem postopku, v katerem je bila sprejeta izpodbijana odločba, domneve, da bi bil izid tega postopka lahko drugačen, zlasti kar zadeva presojo njene poklicne kvalifikacije, ni mogoče v celoti izključiti, pri čemer je treba opozoriti, da ni naloga Splošnega sodišča, ampak le izvršnega direktorja, da opravi tako presojo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">104</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba četrtemu tožbenemu razlogu ugoditi in tudi na tej podlagi izpodbijano odločbo razveljaviti, ne da bi bilo treba preučiti tretji in peti tožbeni razlog.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">105</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 219 Poslovnika Splošnega sodišča v odločbah Splošnega sodišča, sprejetih po razveljavitvi in vrnitvi v razsojanje, to sodišče odloči tako o stroških postopka pred Splošnim sodiščem kot o stroških pritožbenega postopka pred Sodiščem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">106</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">107</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker EUIPO v bistvenem delu ni uspel, se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške tožeče stranke v zvezi s postopkom pred Splošnim sodiščem in pritožbenim postopkom pred Sodiščem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-158" title="page-20">
      Iz teh razlogov je
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-159" title="page-20">
      SPLOŠNO SODIŠČE (drugi razširjeni senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-160" title="page-20">
      razsodilo:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odločba št. ER 93419-2020 izvršnega direktorja Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 30. septembra 2020 v zvezi s prošnjo za izjemo, ki jo je Nigar Kirimova vložila na podlagi člena 120(4)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije, se razveljavi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V preostalem se tožba zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EUIPO se naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in Sodiščem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div class="signatures">
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-164" title="page-20">
<span class="signatory">Marcoulli</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Tomljenović</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Norkus</span>
</p>
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-165" title="page-20">
<span class="signatory">Valasidis</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Spangsberg Grønfeldt</span>
</p>
<p class="C77SignaturesAlinea" id="para-166" title="page-20">
<span class="signatory">Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, </span>
<span class="signatory">25. sep</span>
<span class="signatory">tembra 2024.</span>
</p>
<p class="C77Signatures" id="para-167" title="page-20">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    
    
    
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: angleščina.</p>
</body>
</html>
