(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1688 (2) uvedla protidampinške dajatve na uvoz mešanic sečnine in amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu tudi: ZDA) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, ki je privedla do uvedbe prvotnih ukrepov, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „prvotna preiskava“.

(2)

Združenje uporabnikov zadevnega izdelka Copa-Cogeca je maja 2021 v skladu s členom 14(4) Uredbe (EU) 2016/1036 pozvalo k opustitvi veljavnih protidampinških dajatev. Komisija je z Izvedbenim sklepom (EU) 2022/2070 (3) sklenila, da ne bo opustila protidampinških dajatev na uvoz mešanice sečnine in amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike, uvedenih z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1688.

(3)

Trenutno veljavne protidampinške dajatve se gibljejo med 27,77 EUR/tono in 42,47 EUR/tono na uvoz iz Rusije ter znašajo 22,24 EUR/tono na uvoz iz Trinidada in Tobaga ter 29,48 EUR/tono na uvoz iz Združenih držav Amerike.

(4)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (4) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek za pregled je 28. junija 2024 vložilo združenje Fertilizers Europe (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu industrije mešanic sečnine in amonijevega nitrata v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Razlogi za zahtevek za pregled so bili, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje in/ali ponovitev dampinga ter nadaljevanje ali ponovitev škode za industrijo Unije.

(6)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 8. oktobra 2024 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom mešanic sečnine in amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: zadevne države) v Unijo na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(7)

Preiskava nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo stopijo v stik, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov izrecno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce v zadevnih državah ter organe Rusije, Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike, znane uvoznike in združenja, ki zastopajo interese uporabnikov, za katere je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(10)

Ruski organi so trdili, da začetek preiskave ni bil skladen s pravili STO, saj je bilo v poročilu odbora v zadevi EU – metodologije prilagajanja stroškov II (Rusija) (6) ugotovljeno, da metodologija prilagajanja stroškov, ki jo je Komisija uporabila v prvotni preiskavi, ni v skladu s členoma 2.2.1.1 in 2.2 protidampinškega sporazuma STO. Komisija je ugotovila, da je zadevno poročilo odbora še vedno v postopku pritožbe. Vsekakor so dejstva, ki jih je preučil ta odbor, drugačna od dejstev v tej zadevi. Natančneje, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov, ki ga je vložilo združenje Fertilizers Europe, vsebuje izračune dampinga na podlagi dejanskih domačih cen v Rusiji. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(11)

Ruski organi so 14. novembra 2024 trdili, da zahtevek ni ustrezno utemeljen v smislu člena 11.3 protidampinškega sporazuma STO, saj ne vsebuje zadostnih dokazov o verjetnosti ponovitve ali nadaljevanja dampinga in škode. Sklicevali so se na izračune dampinga v skladu s tako imenovano standardno metodologijo, za katere so trdili, da niso bili ustrezno povzeti. Navedli so, da je bila z zahtevkom ruskim stranem odvzeta možnost, da preverijo podatke, razumejo in preverijo izračune ter predložijo pripombe v zvezi z njimi, saj zahtevek ni vseboval ustreznega povzetka zaupnih informacij, vključno s podatki, ki so jih pritožniku predložili zunanji strokovnjaki, niti ni vseboval obrazložitve, zakaj povzetek ni mogoč. V zvezi s tem so se ruski organi sklicevali na člen 6.5.1 protidampinškega sporazuma STO in več sklepov odbora STO za reševanje sporov, vključno z zadevo ES – pritrdilni elementi (Kitajska) (7).

(12)

Poleg tega so ruski organi v zvezi s konstruirano normalno vrednostjo, ki jo je vložnik navedel v zahtevku, trdili, da prilagoditve stroškov zemeljskega plina na podlagi cen pri energetskem vozlišču Waidhaus ali Baumgarten niso v skladu s protidampinškim sporazumom STO. V ta namen so se sklicevali na poročilo odbora STO o metodologijah prilagajanja stroškov (8).

(13)

Družba Methanol Holdings (Trinidad) Limited (v nadaljnjem besedilu: družba MHTL), proizvajalec izvoznik s sedežem v Trinidadu in Tobagu, je v stališču z dne 16. novembra 2024 (9) trdila, da zahtevek ne izpolnjuje pravnih standardov v zvezi s trditvijo, da bi iztek ukrepov v zvezi z uvozom iz Trinidada in Tobaga verjetno povzročil ponovitev dampinga. Navedla je, da so iz zahtevka razvidne negativne stopnje dampinga v zvezi z izvozom sečninsko-amonijevega nitrata iz Trinidada in Tobaga v Unijo.

(14)

Družba CF Industries Holdings, Inc. (v nadaljnjem besedilu: družba CFI), proizvajalec izvoznik s sedežem v Združenih državah Amerike, je v stališču z dne 18. novembra 2024 (10) ponovila stališče ruskih organov glede nemožnosti zainteresiranih strani, da preverijo nekatere podatke, ocene in vire iz zahtevka. Zaradi neskladij med podatki iz zahtevka in podatki Eurostata glede uvoza iz ZDA v letih 2020 in 2021 je tudi podvomila o legitimnosti nekaterih trditev vložnika.

(15)

Družbi JSC Nevinnomyssky Azot (Eurochem) in JSC Novomoskovsk Azot (NAK Azot) (v nadaljnjem besedilu skupaj: skupina Eurochem) sta v stališču z dne 18. novembra 2024 (11) trdili, da v različici zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, ki ga je 28. junija 2024 vložilo združenje Fertilizers Europe (v nadaljnjem besedilu: prvotni zahtevek), niso bili predloženi zadostni dokazi o verjetnosti nadaljevanja dampinga ali škode zaradi uvoza sečninsko-amonijevega nitrata iz Rusije. Skupina Eurochem je tudi ponovno poudarila, da takega pomanjkanja zadostnih dokazov v prvotnem zahtevku ni bilo mogoče popraviti z dodatnimi informacijami, ki jih je vložnik predložil v trimesečnem obdobju pred iztekom prvotnih ukrepov. V zvezi s tem se je sklicevala na odprto različico zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov z dne 9. septembra 2024, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo v spisu zadeve. Zato je Komisijo zaprosila, naj ji predloži prvotni zahtevek.

(16)

Poleg tega je skupina Eurochem trdila, da prvotni zahtevek ne vsebuje zadostnih dokazov, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga. Trdila je, da je izvozna cena, ki jo je določil pritožnik, očitno ni točna, saj temelji na napačni metodologiji in ni podprta z dokazi. Natančneje, trdila je, da je bila v zahtevku napačno uporabljena povprečna letna uvozna cena za Rusijo, čeprav bi se morala uporabiti povprečna mesečna uvozna cena, saj so cene sečninsko-amonijevega nitrata v letu 2023 močno nihale. Poleg tega povprečna uvozna cena ruskega uvoza sečninsko-amonijevega nitrata v letu 2023 v zahtevku temelji na podatkih Eurostata ter je prilagojena za stroške prevoza znotraj Rusije in med Rusijo in Francijo (Rouen). Po mnenju skupine Eurochem se je pri teh prilagoditvah napačno predpostavljalo, da v zvezi z vsem ruskim uvozom nastanejo prevozni stroški za pošiljke znotraj Rusije, čeprav je družba Acron, glavni ruski izvoznik, uporabljala svoj terminal za sečninsko-amonijev nitrat v Estoniji, in da je ves ruski uvoz v EU vstopil prek Francije, medtem ko je bila po navedbah skupine Eurochem tretjina ruskega uvoza sečninsko-amonijevega nitrata uvožena prek drugih držav članic.

(17)

Poleg tega je skupina Eurochem trdila, da v zahtevku ni dokazov za več predpostavk v zvezi z določitvijo izvozne cene sečninsko-amonijevega nitrata ruskega porekla, na primer, da je družba Acron prodajala sečninsko-amonijev nitrat iz Rusije v EU, ga prevažala znotraj Rusije in iz Rusije v Francijo ter imela s tem povezane stroške za ta prevoz. V zvezi s tem je zahtevek vključeval sklice na več zaupnih prilog, ne da bi bil predložen utemeljen razlog za to zaupno obravnavanje. Skupina Eurochem je trdila, da so nezaupne različice teh prilog, ki vsebujejo nekatere razpone, nesmiselne in nezadostne, da bi lahko zainteresirane strani smiselno razumele predložene informacije.

(18)

Poleg tega je skupina Eurochem trdila, da določitev normalne vrednosti temelji tudi na napačni metodologiji in ni podprta z dokazi. Navedla je, da se v nasprotju s členom 2(10) osnovne uredbe v zahtevku primerjajo izvozne cene obrata v Rusiji, ki ni imel domače prodaje (JSC Acron), in domače prodajne cene obrata v Rusiji, ki je imel domačo prodajo in izvoz (NAK ali Nevinka). Po njenem mnenju bi morale biti v zahtevku upoštevane bodisi domače in izvozne cene istega obrata bodisi povprečne ruske izvozne in domače prodajne cene. Namesto tega se je zahtevek napačno opiral na cene pravnih subjektov, ki niso bile primerljive.

(19)

Skupina Eurochem je poleg tega trdila, da vložnik ni uporabil treh znanih virov mesečnih cen sečninsko-amonijevega nitrata na ruskem trgu, in sicer agencij Argus in Chemcourier ter blagovne borze SPIMEX, temveč se je zanašal na nepodprte špekulacije neimenovanega strokovnjaka ali svetovalca. Ker so cene sečninsko-amonijevega nitrata v letu 2023 znatno nihale, bi morala biti normalna vrednost v zahtevku določena na podlagi mesečnih cen na domačem trgu, ne pa letnih povprečnih cen.

(20)

Poleg tega je skupina Eurochem ponovila pripombe ruskih organov v zvezi s tem, da zaupne informacije o podatkih o normalni vrednosti niso bile ustrezno povzete.

(21)

Skupina Eurochem je trdila tudi, da v zahtevku niso predloženi dokazi o posebnih razmerah na trgu v smislu člena 2(3) osnovne uredbe in da metodologija prilagajanja stroškov, pri kateri se dejanski stroški plina v Rusiji nadomestijo z referenčno ceno, ki temelji na cenah plina pri energetskih vozliščih Waidhaus in Baumgarten, ni v skladu z veljavnimi pravili STO. Trdila je tudi, da bi bilo konstruiranje normalne vrednosti na podlagi prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobička proizvajalcev sečninsko-amonijevega nitrata v ZDA prav tako v nasprotju s pravili EU in STO.

(22)

Poleg tega je skupina Eurochem trdila, da zahtevek ni vseboval zadostnih dokazov, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje škode zaradi uvoza iz Rusije, in da v njem ni bil analiziran učinek raznih drugih dejavnikov, ki so povzročili škodo industriji Unije, kot so uvoz iz tretjih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije, gibanje potrošnje, cena sečnine, višji proizvodni stroški proizvajalcev Unije ter nakupi sečninsko-amonijevega nitrata, ki so jih opravili proizvajalci Unije.

(23)

Komisija je zahtevek preučila v skladu s členom 11(2) in členom 5 osnovne uredbe ter sklenila, da so zahteve za začetek preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov izpolnjene. Menila je, da je iz dokazov prima facie, predstavljenih v zahtevku, razvidno, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje in/ali ponovitev dampinga ter nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije, zaradi česar je v skladu z zakonodajo treba začeti preiskavo. Z drugimi besedami, ugotovljeno je bilo, da je zahtevek dovolj utemeljen in da je zato potrebna nadaljnja preiskava. Ta ocena je bila opravljena pred trimesečnim obdobjem pred iztekom prvotnih ukrepov. Različica zahtevka z dne 9. septembra 2025, ki je bila ob začetku preiskave dana na voljo zainteresiranim stranem v spisu zadeve, je nastala z združitvijo zahtevka in nekaterih podkrepitvenih dokazov, ki jih je predložil vložnik in ki v primerjavi s prvotno različico zahtevka niso pomenili nikakršnih novih dokazov ali argumentov. Natančneje, kar zadeva zahtevo skupine Eurochem, naj se ji predloži prvotna različica zahtevka, ji ga je Komisija posredovala 15. januarja 2025. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je treba v skladu s sodbo Sodišča v združenih zadevah C-554/23 P in C-568/23 P, Fertilizers Europe in Komisija/Nevinnomysskiy Azot in NAK „Azot“ (12), člen 11(2) osnovne protidampinške uredbe razlagati tako, da je Komisija pooblaščena, da pri odločitvi, ali je treba izvesti pregled protidampinških ukrepov, upošteva dokaze, ki so jih proizvajalci Unije na njeno zahtevo predložili v obdobju treh mesecev pred iztekom teh protidampinških ukrepov.

(24)

Trditve zadevnih štirih strank v zvezi z zakonitostjo začetka postopka in zadostnostjo dokazov, predstavljenih v zahtevku, so bile zato zavrnjene. V zvezi s tem je Komisija poudarila, da mora zahtevek za pregled vsebovati zadostne dokaze prima facie. V skladu z ustaljeno sodno prakso se količina in kakovost dokazov, potrebnih za izpolnitev merila zadostnosti dokazov za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, razlikujeta od tistih, ki sta potrebni za predhodno ali dokončno ugotovitev obstoja ponovitve ali nadaljevanja dampinga in škode (13).

(25)

Zahtevek, ki ga je vložil vložnik, je vključeval podrobne izračune, iz katerih je na podlagi dokazov, ki so bili vložniku razumno na voljo, razvidno nadaljevanje dampinga v Rusiji. Komisija je menila, da količina in kakovost dokazov, ki jih je predložil vložnik, zadostujeta za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov. V tej zvezi in v nasprotju s tem, kar je trdila skupina Eurochem, člen 11 osnovne uredbe ne določa, da je treba v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov v izračunih stopnje dampinga natančno upoštevati vse različne distribucijske kanale zadevnega izdelka v obravnavanih državah in Uniji. Prav tako ni pravne zahteve, da mora zahtevek zajemati celotno domačo prodajo ali izvoz ali da mora vsebovati podrobne prilagoditve v izračunih. Poleg tega so povprečni letni izračuni, ki jih je predložil vložnik, zadostovali za določitev stopnje dampinga prima facie. Vložniku, ki vloži zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov, pred začetno fazo ni treba opraviti mesečnih izračunov stopnje dampinga.

(26)

Podobno je Komisija menila, da nobena od pripomb, ki jih je skupina Eurochem predložila v zvezi s škodo in vzročno zvezo, kot so povzete v uvodni izjavi 22, ne more verodostojno postaviti pod vprašaj zadostnosti podrobnih ustreznih dokazov, predloženih v okviru zahtevka.

(27)

Komisija je zato menila, da količina in kakovost dokazov, ki jih zahteva zlasti skupina Eurochem, očitno presegata standard prima facie. Trditve skupine Eurochem so bile zato zavrnjene.

(28)

Trditev ruskih organov o metodologiji za oceno normalne vrednosti za Rusijo je nadalje obravnavana v ustreznem oddelku o oceni dampinga, zlasti v uvodnih izjavah 56, 60 in 61 v nadaljevanju.

(29)

Kar zadeva trditev družbe MHTL v zvezi z manjkajočimi dokazi o verjetnosti ponovitve dampinga, se je Komisija strinjala, da so iz zahtevka razvidne negativne stopnje dampinga v zvezi s Trinidadom in Tobagom. Kadar po uvedbi ukrepov damping preneha, mora biti analiza za pregled zaradi izteka ukrepov dejansko osredotočena na verjetnost njegove ponovitve. Komisija je ugotovila, da je vložnik na podlagi podatkov, ki so razumno na voljo, predložil zadostne dokaze, ki po več verjetnih scenarijih in v skladu z ustreznim pravnim standardom kažejo na verjetnost ponovitve dampinga pri izvozu iz Trinidada in Tobaga. Menila je, da argumenti, ki jih je predložila družba MHTL, ne morejo postaviti pod vprašaj zadostnosti dokazov, vključenih v zahtevek.

(30)

Komisija je menila, da je bil zahtevek predložen z dovolj jasno in podrobno nezaupno različico. Nezaupna različica je zainteresiranim stranem omogočila smiselno razumevanje pravnih in dejanskih razlogov, na katerih temelji zahtevek, s čimer jim je bilo omogočeno, da bi v začetni fazi predložile temeljite pripombe. Komisija je poleg tega navedla, da je vložnik med postopkom dodatno razkril informacije in priloge k zahtevku, ki so bile sprva zaupne. Dokument vložnika je bil vložen v odprti spis preiskave in dan na voljo zainteresiranim stranem. Komisija je zato zavrnila trditve zainteresiranih strani v zvezi s tem.

(31)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(32)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi reprezentativnosti obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji med 1. julijem 2023 in 30. junijem 2024. Upoštevala je tudi geografsko porazdelitev. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 64 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v začetni fazi in 75 % prodaje proizvajalcev, ki so se odzvali med ugotavljanjem reprezentativnosti, v Unijo. Vzorec je bil reprezentativen za industrijo Unije.

(33)

Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Proizvajalec izvoznik CFI je trdil, da predlagani vzorec, v katerem so prekomerno zastopani vzhodnoevropski proizvajalci, ne izpolnjuje uveljavljenih standardov reprezentativnosti, in zahteval, da se v vzorec proizvajalcev Unije doda dodaten (nizozemski) proizvajalec. Komisija je trditev družbe CFI zavrnila z utemeljitvijo, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije v smislu proizvodnje in prodaje, glede na lokacije proizvajalcev Unije pa tudi v smislu geografske porazdelitve, saj je vključeval družbe iz različnih delov Unije (Nemčija, Poljska in Litva).

(34)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(35)

Zahtevane informacije sta predložila dva nepovezana uvoznika, ki sta se tudi strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(36)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(37)

Sprva sta zahtevane informacije predložila ruska proizvajalca izvoznika JSC Nevinnomyssky Azot (Eurochem) in JSC Novomoskovsk Azot (NAK Azot) (ki se skupaj imenujeta „skupina Eurochem“, glej uvodno izjavo 15), ki sta se nato strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi slabega odziva se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno, in oba proizvajalca izvoznika pozvala, naj predložita v celoti izpolnjen vprašalnik.

(38)

Zahtevane informacije sta predložila en proizvajalec izvoznik iz Trinidada in Tobaga ter en proizvajalec izvoznik iz Združenih držav Amerike, ki sta se tudi strinjala z vključitvijo v vzorec. Komisija se je glede na majhno število odgovorov za vsako državo odločila, da vzorčenje ni potrebno, in oba proizvajalca izvoznika pozvala, naj predložita v celoti izpolnjen vprašalnik.

(39)

Komisija je tri vzorčene proizvajalce Unije, dva nepovezana uvoznika, ki sta se javila, in štiri proizvajalce izvoznike v zadevnih državah, ki so se javili, pozvala, naj izpolnijo vprašalnike, ki so bili na dan začetka preiskave na voljo na njenem spletišču (14). Vložniku je poslala vprašalnik, da bi zbrala podatke o makrokazalnikih.

(40)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, vložnik, dva nepovezana uvoznika v Uniji ter vsi proizvajalci izvozniki iz Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike.

(41)

Ruska proizvajalca izvoznika izpolnjenega vprašalnika nista predložila v roku, ki ga je določila Komisija.

(42)

Komisija je z dopisom z dne 12. decembra 2024 zadevna ruska proizvajalca izvoznika obvestila, da ju šteje za nesodelujoči strani ter da namerava za oblikovanje ugotovitev v okviru preiskave uporabiti člen 18 osnovne uredbe in razpoložljiva dejstva. O svoji nameri, da bo uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je obvestila tudi ruske organe.

(43)

Ruska proizvajalca izvoznika se v dopisu z dne 19. decembra 2024 nista strinjala z nameravano uporabo člena 18 osnovne uredbe. Vendar pa nista predložila izpolnjenega vprašalnika, ki bi ga že morala, temveč sta podvomila o zakonitosti začetka tekoče preiskave v zvezi s pregledom. Trdila sta, da Komisija ni predložila izvoda zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, ki ga je vložilo združenje Fertilizers Europe, čeprav bi ga morala predložiti 8. oktobra 2024, tj. na dan začetka zadevnega pregleda. Na podlagi tega sta ruska proizvajalca izvoznika menila, da Komisija ovira njuno sodelovanje pri pregledu zaradi izteka ukrepov. Ta zadeva je nadalje obravnavana v uvodni izjavi 23.

(44)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a)   Nadaljnji postopek

(45)

Komisija je 20. novembra 2025 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju.

(46)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih po potrebi upoštevala. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje.

(47)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi, in sicer so to mešanice sečnine in amonijevega nitrata v vodni ali amoniakalni raztopini (v nadaljnjem besedilu: sečninsko-amonijev nitrat), ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN 3102 80 00 (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(48)

Sečninsko-amonijev nitrat je tekoče dušikovo gnojilo, ki se običajno uporablja pri nekaterih poljščinah.

(49)

Najpomembnejša lastnost izdelka, ki se pregleduje, je vsebnost dušika. Predstavlja lahko med 28 % in 32 % sečninsko-amonijevega nitrata, odvisno od vsebnosti vode v raztopini. Na splošno imajo uvožene raztopine sečnine in amonijevega nitrata 32-odstotno vsebnost dušika, saj je bolj koncentriran sečninsko-amonijev nitrat cenejši za prevoz. Vendar se za vse raztopine sečnine in amonijevega nitrata, ne glede na vsebnost dušika, šteje, da imajo enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter so zato en sam izdelek.

(50)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike, ki se trenutno uvršča pod oznako KN 3102 80 00 .

(51)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(52)

Torej se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(53)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz sečninsko-amonijevega nitrata iz Rusije nadaljeval, čeprav v manjšem obsegu kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od 1. julija 2017 do 30. junija 2018). Po podatkih Eurostata je uvoz sečninsko-amonijevega nitrata iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 12,4 % trga Unije v primerjavi s 13,4-odstotnim tržnim deležem v obdobju prvotne preiskave. V relativnem smislu se je obseg ruskega izvoza sečninsko-amonijevega nitrata v EU zmanjšal za 47 %, v absolutnem smislu pa je zmanjšanje znašalo 289 952 ton.

(54)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 42, v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz Rusije. Zato je Komisija ruske organe obvestila, da namerava zaradi nesodelovanja uporabiti člen 18 osnovne uredbe za ugotovitve glede Rusije. Skupina Eurochem je na informacije Komisije odgovorila 19. decembra 2024 in ponovila, da zaradi domnevnih napak, storjenih v začetni fazi, kot je obravnavano v oddelku 1.5 zgoraj, ne namerava sodelovati v preiskavi. Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih dodatnih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(55)

Ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga so zato v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti na podatkih, ki jih je vložnik predložil v zahtevku, in statističnih podatkih o uvozu, pridobljenih od Eurostata.

(56)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 55 zgoraj, je Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Rusije za določitev normalne vrednosti uporabila razpoložljiva dejstva. V ta namen je uporabila podatke, ki jih je vložnik predložil v zahtevku. Ti podatki so temeljili na tržnih informacijah, do katerih je imel vložnik dostop. Ocenjena normalna vrednost je obsegala domačo ceno franko tovarna, ki je za leto 2023 znašala 165 EUR na tono.

(57)

Komisija je zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Rusije za določitev izvozne cene uporabila razpoložljiva dejstva.

(58)

Izvozna cena je bila določena na podlagi podatkov iz tržnih informacij, predloženih v zahtevku. Tako izračunana izvozna cena franko tovarna za leto 2023 je znašala 135 EUR na tono.

(59)

Kot je navedeno v zgornjih uvodnih izjavah, je Komisija za izvedbo primerjave v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe uporabila podatke o normalni vrednosti in izvozni ceni, prilagojene na raven franko tovarna.

(60)

Zgornja primerjava je pokazala, da so bile izvozne cene za Unijo, izražene kot odstotek vrednosti CIF, za 16,7 % nižje od določene normalne vrednosti. Komisija je v vsakem primeru ugotovila, da bi se v primeru, če bi se oprla na konstruirano normalno vrednost, ki temelji na prilagojenih cenah zemeljskega plina (15), razlika med izvoznimi cenami in določeno normalno vrednostjo še povečala, in sicer na 44 %.

(61)

Ker je bil v zvezi z Rusijo damping ugotovljen v vseh verjetnih scenarijih, je Komisija menila, da so trditve skupine Eurochem, katerih cilj je bila izključitev uporabe metodologije za določitev konstruirane normalne vrednosti, kot je povzeto v uvodni izjavi 21, brezpredmetne.

(62)

Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(63)

Edini znani proizvajalec sečninsko-amonijevega nitrata v Trinidadu in Tobagu v obravnavanem obdobju je bila družba MHTL.

(64)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz sečninsko-amonijevega nitrata iz Trinidada in Tobaga v absolutnem smislu nadaljeval na skoraj enaki ravni kot v obdobju prvotne preiskave. Po podatkih Eurostata je uvoz sečninsko-amonijevega nitrata iz Trinidada in Tobaga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 9,8 % trga Unije v primerjavi z 8,1-odstotnim tržnim deležem v prvotni preiskavi. Relativno povečanje tržnega deleža je mogoče pojasniti z znatno nižjo ravnjo potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave.

(65)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje družbe MHTL reprezentativen.

(66)

Ker se podobni izdelek ni prodajal na domačem trgu in ni bilo mogoče najti domačih cen (ker ni bilo domače potrošnje), je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6), točka (b), osnovne uredbe.

(67)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dodalo naslednje:

(68)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je družba MHTL v Unijo izvažala le prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice. Vsa prodaja v Unijo je potekala prek povezanega uvoznika iz Nemčije. Ta povezani uvoznik je zadevni izdelek prodajal neodvisnim strankam v Nemčiji ali povezanim družbam v Franciji in Španiji, te pa so ga nato prodajale neodvisnim strankam na svojih nacionalnih trgih.

(69)

Zato je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški ter stroški redčenja in mešanja, ter za razumen dobiček.

(70)

Kar zadeva stroške redčenja in mešanja, specifične za ta primer, je družba MHTL v obdobju preiskave izvažala samo sečninsko-amonijev nitrat z 32-odstotno vsebnostjo dušika. Povezani uvozniki pa so neodvisnim strankam prodajali sečninsko-amonijev nitrat z največ 32-odstotno vsebnostjo dušika. Zato so prilagoditve, navedene v uvodni izjavi 69, vključevale tudi dodatne stroške za redčenje in mešanje, ki jih je imel povezani uvoznik, kadar je bil zadevni izdelek razredčen z vodo ali mešan z žveplom, da bi se dosegla nižja vsebnost dušika.

(71)

Komisija je za posamezno vrsto izdelka konstruirano normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(3) in (6), točka (b), osnovne uredbe, primerjala z izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj.

(72)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile opravljene za stroške prevoza in zavarovanja, carine, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške ter stroške skladiščenja, pa tudi za dodatne stroške redčenja in mešanja, ki jih je imel povezani uvoznik.

(73)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za družbo MHTL, sodelujočega proizvajalca izvoznika, primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje.

(74)

Z uporabo metodologije, opisane v uvodni izjavi 70 zgoraj, je stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, za družbo MHTL znašala 35,1 %. Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(75)

Po razkritju je združenje DAKOFO (16) trdilo, da uvoz sečninsko-amonijevega nitrata s poreklom iz Trinidada in Tobaga v Unijo ni potekal po dampinških cenah. Pri oceni izvozne cene v Unijo se je oprlo na navedbe uvoznih cen sečninsko-amonijevega nitrata na terminalu Fredericia, ki je po njegovih navedbah največji terminal v regiji Baltskega morja, ki obravnava pošiljke sečninsko-amonijevega nitrata. V zvezi z normalno vrednostjo je združenje DAKOFO menilo, da se sečninsko-amonijev nitrat ne prodaja na domačem trgu Trinidada in Tobaga. Zato je uporabilo konstruirano normalno vrednost, ki je temeljila na cenah CIF, objavljenih za New Orleans (NOLA).

(76)

Komisija je trditev združenja DAKOFO zavrnila. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 65 do 74, je Komisija izračunala damping na podlagi preverjenih podatkov edinega sodelujočega proizvajalca sečninsko-amonijevega nitrata, ki je glede na informacije v spisu tudi edini proizvajalec sečninsko-amonijevega nitrata v Trinidadu in Tobagu. Komisija je te podatke preverila na kraju samem. Ker je ta izračun potrdil obstoj dampinga, se sklep Komisije o nadaljevanju dampinga za Trinidad in Tobago potrdi.

(77)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz sečninsko-amonijevega nitrata iz ZDA nadaljeval, čeprav v manjšem obsegu kot v obdobju prvotne preiskave. Po podatkih Eurostata je uvoz sečninsko-amonijevega nitrata iz ZDA v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 20,6 % trga Unije v primerjavi s 16,2-odstotnim tržnim deležem v obdobju prvotne preiskave.

(78)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika, družbe CFI, reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo. Na podlagi tega je bilo za sodelujočega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil njegov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(79)

Komisija je za sodelujočega proizvajalca izvoznika naknadno opredelila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(80)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja sodelujočega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da je bila domača prodaja edine vrste izdelka, ki jo je sodelujoči proizvajalec izvoznik prodajal za izvoz v Unijo, reprezentativna.

(81)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(82)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(83)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(84)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom:

(85)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo [95–100] % vse domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov. V skladu s tem je bila normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(86)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je izdelke v Unijo izvažal neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za izdelek, ki se pregleduje, ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(87)

Komisija je glede na vrsto izdelka primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj.

(88)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za popuste, rabate in razlike v količinah; stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške ter stroške kreditov.

(89)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje.

(90)

Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, za sodelujočega proizvajalca znašala 52,2 %. Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(91)

Po razkritju je združenje DAKOFO trdilo, da uvoz sečninsko-amonijevega nitrata s poreklom iz ZDA v Unijo ni potekal po dampinških cenah. Pri oceni izvozne cene v Unijo se je oprlo na navedbe uvoznih cen sečninsko-amonijevega nitrata na terminalu Fredericia, podobno kot za uvoz iz Trinidada in Tobaga (glej uvodno izjavo 75). Za normalno vrednost je združenje DAKOFO uporabilo cene CIF, objavljene za New Orleans (NOLA), saj naj bi predstavljale domače cene, ki se plačujejo v ZDA.

(92)

Komisija je trditev združenja DAKOFO zavrnila. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 78 do 90, je Komisija izračunala damping na podlagi preverjenih podatkov edinega sodelujočega proizvajalca sečninsko-amonijevega nitrata v ZDA. Komisija je te podatke preverila na kraju samem. Ker je ta izračun potrdil obstoj dampinga, se sklep Komisije o nadaljevanju dampinga za ZDA potrdi.

(93)

Komisija je po ugotovitvi, ki kaže na obstoj dampinga v zvezi z Rusijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Rusiji ter privlačnost trga Unije.

(94)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sta bili skupna proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Rusiji v obravnavanem obdobju znatni. Glede na podatke, ki jih je predložil vložnik, je skupna proizvodna zmogljivost vseh znanih ruskih proizvajalcev presegala 3 500 000 ton na leto, proste zmogljivosti pa so v povprečju znašale približno 30 % v katerem koli letu obravnavanega obdobja.

(95)

Komisija je preučila, ali je verjetno, da bi ruski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov povečali svoj izvoz na trg Unije po dampinških cenah.

(96)

Zaradi protidampinških ukrepov se privlačnost trga Unije ni zmanjšala. V celotnem obravnavanem obdobju je letni obseg uvoza dosegel več kot 300 000 ton na leto, kar je skoraj polovica obsega uvoza, ugotovljenega v obdobju prvotne preiskave, in več kot polovica letnega povprečja, ugotovljenega v obravnavanem obdobju prvotne preiskave, ki je trajalo od 1. januarja 2015 do 30. junija 2018. Opozoriti je treba tudi, da je ta prodaja v Unijo kljub veljavnim protidampinškim ukrepom potekala po dampinških cenah. Zato se bo v primeru izteka ukrepov obseg dampinškega uvoza verjetno povečal.

(97)

Veljavni protidampinški ukrepi ruskim proizvajalcem niso preprečili nadaljnje prodaje znatnih količin sečninsko-amonijevega nitrata v Unijo po dampinških cenah. V primeru izteka ukrepov bodo ti proizvajalci v Unijo verjetno prodajali še večje količine po dampinških cenah, saj imajo dovolj proste zmogljivosti (glej uvodno izjavo 94).

(98)

Komisija je po ugotovitvi, ki kaže na obstoj dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (glej uvodno izjavo 74), v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučila verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Trinidadu in Tobagu ter privlačnost trga Unije.

(99)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sta bili skupna proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Trinidadu in Tobagu v obravnavanem obdobju znatni. Letna prosta zmogljivost je v obravnavanem obdobju v povprečju znašala več kot 400 000 ton, leta 2023 pa je dosegla več kot 700 000 ton.

(100)

Zaradi protidampinških ukrepov se privlačnost trga Unije v obravnavanem obdobju ni zmanjšala. Letni obseg uvoza iz Trinidada in Tobaga je v obravnavanem obdobju dosegel več kot 400 000 ton na leto, kar je več kot v obdobju prvotne preiskave in blizu letnega povprečja, ugotovljenega v obravnavanem obdobju prvotne preiskave, ki je trajala od 1. januarja 2015 do 30. junija 2018. Opozoriti je treba tudi, da je ta prodaja v Unijo kljub veljavnim protidampinškim ukrepom potekala po dampinških cenah. Zato je verjetno, da bi se dampinški uvoz v primeru izteka ukrepov še naprej povečeval.

(101)

Veljavni protidampinški ukrepi družbi MHTL niso preprečili nadaljnje prodaje znatnih količin sečninsko-amonijevega nitrata v Unijo. V primeru izteka ukrepov bo družba MHTL v Unijo verjetno prodala še večje količine po dampinških cenah, saj ima dovolj proste zmogljivosti.

(102)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe analizirala verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov. V zvezi s tem je analizirala proizvodno in prosto zmogljivost v ZDA ter privlačnost trga Unije.

(103)

Tako v obdobju prvotne preiskave kot tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil edini sodelujoči proizvajalec izvoznik iz ZDA družba CFI. V zahtevku je bilo navedeno, da so v ZDA še drugi proizvajalci sečninsko-amonijevega nitrata. Ti proizvajalci niso sodelovali niti v tem pregledu zaradi izteka ukrepov niti v prvotni preiskavi. Njihova proizvodna zmogljivost verjetno ne bo na voljo za izvoz v Unijo. Komisija je zato v skladu s konservativnim pristopom menila, da je le prosta zmogljivost družbe CFI na voljo za izvoz v Unijo. Ta prosta zmogljivost je v celotnem obravnavanem obdobju znašala več kot 200 000 ton letno. Skupna zmogljivost družbe CFI je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala od [6 000 000–6 500 000] ton letno.

(104)

Zaradi protidampinških ukrepov se privlačnost trga Unije za proizvajalce izvoznike sečninsko-amonijevega nitrata iz ZDA v obravnavanem obdobju ni zmanjšala. Razen v letu 2021 je letni obseg izvoza iz ZDA v Unijo presegal 550 000 ton na leto, kar je znatno in le za približno 150 000 ton manj kot v obdobju prvotne preiskave. Opozoriti je treba tudi, da je ta prodaja v Unijo kljub veljavnim protidampinškim ukrepom potekala po dampinških cenah. Zato je verjetno, da bi se dampinški uvoz v primeru izteka ukrepov še naprej povečeval.

(105)

Veljavni protidampinški ukrepi družbi CFI niso preprečili nadaljnje prodaje znatnih količin sečninsko-amonijevega nitrata v Unijo. V primeru izteka ukrepov bo družba CFI v Unijo verjetno prodala vsaj približno enako količino, kot ga je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prodala po dampinških cenah, ali celo povečala obseg prodaje v Unijo, saj ima prosto zmogljivost, ki bi ji to omogočila (glej uvodno izjavo 103). Čeprav se sečninsko-amonijev nitrat na domačem trgu morda prodaja po višjih cenah kot na trgu Unije, nič ne kaže na to, da bi se trg sečninsko-amonijevega nitrata v ZDA še naprej širil, zato ni verjetno, da bi absorbiral kakršne koli proste zmogljivosti. Poleg tega si družba CFI prizadeva čim bolj izkoristiti svojo proizvodno zmogljivost in vso proizvodnjo iz sicer neizkoriščenih prostih zmogljivosti prodati na izvozne trge, vključno s trgom Unije.

(106)

Po razkritju je družba CFI trdila, da Komisija ni izvedla v prihodnost usmerjene ocene, ki je potrebna v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Dodala je, da so bile za obdobje preiskave v zvezi s pregledom značilne izredne nereprezentativne okoliščine, vključno s pomanjkanjem ponudbe, kar je privabilo v Unijo obrobne izvoznike. Poleg tega je trdila, da Komisija ni ocenila, ali ima družba CFI kakršno koli spodbudo za prodajo po enakih cenah v prihodnosti in ali bi cene plina, ki naj bi se po pričakovanjih družbe CFI po letu 2024 znižale, vplivale na cenovna razmerja, ali bi okrevanje proizvajalcev Unije vplivalo na prihodnje povpraševanje po sečninsko-amonijevem nitratu, proizvedenem v ZDA, in ali bi trendi domačega povpraševanja v ZDA omejili razpoložljivost izvoza. Nazadnje je trdila, da je bil izvoz ZDA posledica začasnega pomanjkanja v Uniji in ne strukturnih spodbud za damping.

(107)

Kar zadeva splošno trditev o neizvedbi v prihodnost usmerjene ocene, je Komisija družbo CFI opozorila na oceno iz uvodnih izjav 102 do 105.

(108)

V zvezi z morebitnim nereprezentativnim značajem obdobja preiskave v zvezi s pregledom je Komisija poudarila, da obsega uvoza iz ZDA, ki je predstavljal več kot 20-odstoten delež celotnega trga Unije (glej preglednico 2), nikakor ni mogoče šteti za zanemarljivega. Komisija je razumela, da družba CFI ni govorila o „obrobnih izvoznikih“, temveč o „zanemarljivem izvozu“.

(109)

V nasprotju s trditvijo družbe CFI je Komisija ocenila, ali bi imela družba jasno spodbudo za nadaljnjo prodajo sečninsko-amonijevega nitrata v Unijo po dampinških cenah (glej uvodno izjavo 105). Poleg tega je Komisija ugotovila, da so bruto domače cene družbe CFI tudi v letih 2022 in 2023 in ne le v obdobju preiskave v zvezi s pregledom presegale bruto izvozne cene, ki jih je družba zaračunavala Uniji, kar je jasen znak doslednih dampinških praks v celotnem obravnavanem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da ima družba CFI močan položaj na domačem trgu ZDA, na katerem je v celotnem obravnavanem obdobju prodala vsaj 95 % svoje proizvodnje. Ni očitnega razloga, zakaj bi družba CFI znižala svoje domače cene (na raven izvoznih cen) in se tako odpovedala svojemu glavnemu viru dobička. Po drugi strani družba CFI zaradi bolj konkurenčne strukture trga Unije verjetno ne bi prodajala sečninsko-amonijevega nitrata na trg Unije po cenah, ki bi bile tako visoke kot na domačem trgu ZDA.

(110)

Komisija je nadalje pojasnila, da ni bila potrebna ocena učinka cen plina na prihodnja cenovna razmerja. Kot je izpostavljeno v uvodnih izjavah 102 in 118, se glede na sedanjo verjetnost nadaljevanja ocene dampinga ni zdelo potrebno analizirati cenovnih razmerij. Iz istih razlogov se ni zdelo potrebno analizirati, ali bi okrevanje proizvajalcev Unije vplivalo na prihodnje povpraševanje po sečninsko-amonijevem nitratu, proizvedenem v ZDA. Ne glede na to se lahko pričakuje, da bo povpraševanje po sečninsko-amonijevem nitratu, proizvedenem v ZDA, vztrajalo, dokler se bo prodajal po cenah, ki so nižje od cen proizvajalcev Unije.

(111)

Kar zadeva vprašanje, ali bi lahko trendi domačega povpraševanja v ZDA omejili razpoložljivost izvoza, je Komisija ponovila, da ni verjetno, da bi se domači trg ZDA še naprej povečeval (105). V vsakem primeru družba CFI ni predložila nobene analize, ki bi kazala nasprotno, tj. da bo domači trg ZDA v prihodnosti verjetno rasel.

(112)

V zvezi s trditvijo družbe CFI, da ni bilo strukturnih spodbud za damping, se Komisija sklicuje na uvodno izjavo 109, v kateri je pojasnila, zakaj so zaradi močnega položaja družbe na domačem trgu ZDA, ki ji omogoča znatne dobičke, v kombinaciji z veliko bolj konkurenčnim izvoznim trgom v Uniji dejansko nastale razmere strukturnega dampinga, ki se bodo verjetno nadaljevale.

(113)

Družba CFI je tudi trdila, da Komisija ni analizirala, ali je bila prosta zmogljivost družbe CFI v višini vsaj 200 000 ton letno dejansko potrebna za oskrbo njenih domačih strank in strank iz tretjih držav, niti ni preučila oportunitetnih stroškov preusmeritve količin v Unijo. Nadalje je opozorila, da bi po eni strani sklep, da je trg Unije ostal privlačen, ker je obseg izvoza družbe CFI v obdobju preiskave v zvezi s pregledom presegel vsaj 550 000 ton, in po drugi strani sklep, da se bo damping brez ukrepov verjetno nadaljeval, pomenila krožno sklepanje.

(114)

Komisija se ni strinjala s trditvami družbe CFI. Ne glede na oceno iz uvodne izjave 103 je Komisija ugotovila, da bo tudi v prihodnosti v Unijo verjetno izvoženih vsaj dobrih 550 000 ton sečninsko-amonijevega nitrata (17) letno, kar je najmanj, kar je družba CFI izvozila v katerem koli 12-mesečnem obdobju znotraj obravnavanega obdobja, tudi če se ocenjene proste zmogljivosti ne bodo izvažale v Unijo ali se bo izvažal le majhen del teh zmogljivosti. Tak obseg izvoza je v primerjavi s potrošnjo Unije znaten (20-odstotni tržni delež v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, glej preglednico 2). Poleg tega je preiskava potrdila, da je ta uvoz v Unijo potekal po dampinških cenah. Glede na to, da so se dampinške prakse nadaljevale, čeprav so veljali protidampinški ukrepi, je verjetno, da se bodo nadaljevale, če bodo ukrepi prenehali veljati. Pri tem ne gre za krožno sklepanje, temveč se glede na trenutne dogodke sklepa na posledice ali verjetnost.

(115)

Družba CFI je nadalje trdila, da je bil porast izvoza iz ZDA v letih 2022 in 2023 posledica izjemne kombinacije visokih cen v Uniji, omejene proizvodnje v Uniji in zmanjšane razpoložljivosti drugih dobaviteljev. Ko so proizvajalci Unije ponovno začeli proizvajati in so se cene v Uniji vrnile na normalno raven, se je izvoz ZDA že začel zmanjševati. Družba je trdila, da je to mogoče potrditi s podatki Eurostata iz preglednice 2, ki kažejo zmanjšanje obsega uvoza iz ZDA v Unijo s 853 263 ton leta 2022 na 536 569 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(116)

Komisija se ni strinjala s trditvijo družbe CFI. Prvič, ugotovila, da je obseg uvoza, ugotovljen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, predstavljal več kot 20 % tržnega deleža potrošnje Unije (glej preglednico 2). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil ta uvoz dampinški, kot je pokazala preiskava. Komisija je prav tako opozorila, da je izvoz sečninsko-amonijevega nitrata iz ZDA v Unijo tudi ob odsotnosti izjemnih zunanjih dejavnikov (kot so hitro naraščajoče cene plina in posledične motnje v oskrbi, ki so bile po mnenju družbe CFI najbolj odgovorne za povečan obseg izvoza iz ZDA) leta 2016 in 2017 ter v obdobju prvotne preiskave, ki zajema obdobje od 1. julija 2017 do 30. junija 2018, letno dosegel več kot 540 000 ton (glej preglednico 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/576) (18). To kaže, da je obseg izvoza sečninsko-amonijevega nitrata v Unijo v vseh obdobjih, ki jih je Komisija preiskala od leta 2016, dosegel znatne ravni.

(117)

Nazadnje, družba CFI je izpostavila, da je Komisija v skladu z odstavkom 96 dokumenta o razkritju nameravala analizirati „razmerje med cenami v Uniji in v ZDA“ ter „razmerje med izvoznimi cenami za Unijo in tretje države ter cenami v ZDA“. Vendar dokument o razkritju ni vseboval take analize.

(118)

Komisija je pojasnila, da za sklep, da se bo damping brez ukrepov verjetno nadaljeval, ni bila potrebna analiza ugotovljenih cenovnih razmerij. Za ta sklep je zadostovala analiza proizvodne in proste zmogljivosti v ZDA ter privlačnosti trga Unije (glej uvodne izjave 102 do 105).

(119)

Glede na zgornje premisleke je Komisija potrdila sklep, da se bo damping v primeru izteka ukrepov verjetno nadaljeval.

(120)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji proizvajalo približno 20 (skupin) proizvajalcev. Ti proizvajalci predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(121)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na 2 299 135 ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, tj. podatkov, ki jih je zbralo združenje Fertilizers Europe, in tržnih informacij, ki so bile na voljo vložniku. Kot je navedeno v uvodni izjavi 32, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije. Glede na preverjene podatke so predstavljali skoraj 70 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(122)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, ki mu je prištela uvoz iz vseh tretjih držav, kot ga je evidentiral Eurostat.

(123)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(124)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 23 %. To zmanjšanje potrošnje Unije je mogoče pojasniti z več razlogi, in sicer začasnim zmanjšanjem proizvodnje sečninsko-amonijevega nitrata v Uniji, ko so se cene plina in energije v letu 2022 močno zvišale, zelo velikim porastom obsega uvoza v istem letu ter primeri dobre prakse za uporabo hranil v kmetijstvu, ki omejujejo uporabo mineralnih gnojil (19).

(125)

Komisija je preučila, ali naj se uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(126)

V skladu z navedeno določbo je treba uvoz iz več kot ene države oceniti kumulativno samo, če se ugotovi:

(127)

V začetni fazi je družba MHTL trdila, da bi bilo treba uvoz iz Trinidada in Tobaga zaradi spremenjenih okoliščin v primerjavi s prvotno preiskavo oceniti ločeno. Natančneje, po mnenju družbe MHTL bi bila ločena ocena uvoza iz Trinidada in Tobaga upravičena glede na to, da v zahtevku ni bil ugotovljen damping v zvezi s Trinidadom in Tobagom, da so bili izvozniki iz Trinidada in Tobaga zanesljivi in politično stabilni partnerji za Unijo ter da se razlikujejo od izvoznikov iz Rusije in Združenih držav Amerike, pri čemer uvoz iz Trinidada in Tobaga (z višjimi cenami kot uvoz iz drugih držav porekla in znatno manjšim obsegom kot uvoz iz Rusije in Združenih držav Amerike skupaj) ni mogel povzročiti znatne škode industriji Unije. Komisija je te trditve zavrnila. Odločitev, ali je treba uvoz oceniti kumulativno ali ne, mora temeljiti na merilih iz člena 3(4) osnovne uredbe, ki so bila v tem primeru izpolnjena, kot je podrobneje pojasnjeno v uvodnih izjavah 129 do 132 v nadaljevanju. Z nobenim od pomislekov, ki jih je izrazila družba MHTL, ni bilo mogoče podvomiti v primernost preučitve uvoza iz Trinidada in Tobaga skupaj z uvozom iz Rusije in ZDA (20).

(128)

Proizvajalec izvoznik CFI je zahteval, naj se ruski uvoz oceni ločeno od uvoza iz Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike. Svojo trditev utemeljil na zadevah v zvezi z lesonitnimi ploščami (21) in valjanimi žicami (22) (ki vključujeta države, ki niso Rusija) ter se skliceval na (i) edinstvene stroškovne strukture ruskih proizvajalcev zaradi reguliranih cen plina na ruskem trgu; (ii) geopolitične dejavnike (in sicer vojno agresijo Rusije proti Ukrajini in posledične sankcije Zahoda proti Rusiji); (iii) posebno oblikovanje cen, saj je Rusija svoje zaloge zemeljskega plina preusmerjala v proizvodnjo dušikovih proizvodov nižje v verigi, ter (iv) zahtevek, iz katerega je razvidno znatno nelojalno nižanje prodajnih cen samo za Rusijo. Komisija je ugotovila, da se je stanje v zadevah, ki jih je navedla družba CFI, razlikovalo od stanja v tej preiskavi, zato navedenih argumentov ni bilo mogoče prenesti na to preiskavo. V zadevi v zvezi z lesonitnimi ploščami, v kateri je bil uvoz iz Brazilije ocenjen ločeno, se je na primer ta uvoz nanašal na vrsto izdelka z zelo specifično uporabo. Komisija meni, da to vsekakor ne velja za uvožen sečninsko-amonijev nitrat iz tega pregleda. V zadevi v zvezi z valjanimi žicami turški uvoz ni bil ocenjen kumulativno, predvsem zato, ker so bile njegove cene zelo visoke in ker se konkurenčni pogoji med turškimi in drugimi gospodarskimi subjekti niso šteli za podobne, medtem ko je bil uvoz iz Republike Moldavije ocenjen ločeno, saj ni nelojalno nižal prodajnih cen industrije Unije, stopnja škode pa je bila pod pragom de minimis. V tej preiskavi nima nobena zadevna država neobičajno visokih cen, nelojalno nižanje prodajnih cen pa je znatno, če se upošteva cenovno občutljiva narava blaga, kot je sečninsko-amonijev nitrat. Po razkritju je družba CFI trdila, da Komisija ni izvedla vsebinske analize v skladu s členom 3(4)(b) osnovne uredbe (tj. vsebinske analize konkurenčnih pogojev med izdelki različnega porekla) ter da so se narava in viri morebitnega dampinga iz ZDA, Rusije ali Trinidada in Tobaga razlikovali, saj bi ruski damping izhajal iz strukturnega izkrivljanja stroškov, ki ga povzroča država. Komisija se s tem ni strinjala in je opozorila, da so konkurenčni pogoji med uvoženimi izdelki in podobnim izdelkom Unije podrobno ocenjeni v uvodni izjavi 131 ter da narava dampinga v okviru take analize ni pomembna.

(129)

Stopnje dampinga, ugotovljene v zvezi z uvozom iz vsake od treh zadevnih držav, so bile precej nad pragom de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe.

(130)

Obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržni deleži v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so znašali 12,4 % za uvoz iz Rusije, 9,8 % za uvoz iz Trinidada in Tobaga ter 20,6 % za uvoz iz Združenih držav Amerike. Čeprav se je obseg uvoza iz Trinidada in Tobaga v obravnavanem obdobju zmanjšal, je tržni delež tega uvoza v Uniji še vedno znaten (9,8 %).

(131)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike na eni strani ter dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom industrije Unije na drugi strani so bili podobni. Natančneje, uvoženi izdelki so konkurirali med seboj in s podobnim izdelkom, proizvedenim v Uniji. Razlog za to je, da se uvoženi in domači izdelki prodajajo po istih prodajnih kanalih in podobnim kategorijam strank. V rezervoarjih se pogosto meša sečninsko-amonijev nitrat različnega porekla. Izdelek, ki se pregleduje, je zamenljivo homogeno blago, konkurenca pa je večinoma temeljila samo na ceni. V obravnavanem obdobju so prodajne cene domačih proizvajalcev in zadevnih držav (konsolidirane in posamične) v Uniji dosegle najvišjo vrednost v letu 2022, nato pa so se znatno znižale. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile uvozne cene iz Trinidada in Tobaga v bistvu enake kot v letu 2021, ruske uvozne cene pa so se znižale za 39 %. Znižale so se tudi ameriške cene, vendar v manjšem obsegu. Cene uvoza iz katere koli zadevne države so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižale pod raven prodajnih cen industrije Unije v Uniji.

(132)

Glede na navedeno je Komisija menila, da so merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(133)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(134)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza in tržni delež

(135)

Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 109 %. Povečanje tržnega deleža je bilo še izrazitejše, saj se je tržni delež zadevnega uvoza povečal za 171 %, in sicer s 15,8 % v letu 2021 na 42,8 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ker se je potrošnja Unije v istem obdobju zmanjšala za 23 %, je bilo močno povečanje tržnega deleža zadevnih držav očitno v škodo drugih udeležencev na trgu, in sicer industrije Unije.

(136)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata.

(137)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

(138)

Uvozne cene iz zadevnih držav so se v obravnavanem obdobju znižale za 19 %. V letu 2022 so se zvišale zaradi prevladujočih tržnih razmer, zlasti višjih svetovnih cen plina, ki so pomenile večje breme za EU. Vendar so se do obdobja preiskave v zvezi s pregledom znižale na raven, ki je bila nižja od ravni uvoza iz vsake od treh zadevnih držav v letu 2021. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile uvozne cene iz Trinidada in Tobaga skoraj enake kot v letu 2021, ruske uvozne cene pa so se znižale za 39 %. Znižale so se tudi ameriške cene, vendar v manjšem obsegu kot cene ruskega uvoza.

(139)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(140)

Podobno kot v prvotni preiskavi je bila prodajna cena proizvajalcev Unije prilagojena na raven cene franko tovarna, razen za prodajo industrije Unije, ki je vključevala pomorski prevoz za dostavo v pristanišča, kot sta Rouen (Francija) in Gent (Belgija). Ugotovljeno je bilo, da je primerno uporabiti cene za dostavo v to pristanišče, namesto da se izračunajo cene franko tovarna za prodajo, ki predstavlja približno 5 % prodaje industrije Unije.

(141)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Pokazal je tehtano povprečno stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen med 3,5 % in 18 %, ki se je štela za znatno glede na cenovno občutljivo naravo sečninsko-amonijevega nitrata kot blaga.

(142)

Poleg tega je bil z uvozom iz zadevnih držav znatno oviran dvig cen. Dejansko so bile cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije, zato industrija Unije ni mogla zvišati cen na dobičkonosne ravni.

(143)

Po razkritju je družba MHTL od Komisije zahtevala, da določi stopnjo škode, pri kateri se ne upoštevajo predvideni prihodnji stroški industrije Unije, ki izhajajo iz skladnosti s sistemom EU za trgovanje z emisijami. Komisija je potrdila, da se taki stroški ne upoštevajo pri izračunu stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in da v tej preiskavi ni bil opravljen izračun nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(144)

Uvoz sečninsko-amonijevega nitrata iz tretjih držav, razen Rusije, Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike, je izviral predvsem iz Belorusije, Ukrajine, Srbije in Egipta.

(145)

(Skupni) obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cene za uvoz sečninsko-amonijevega nitrata iz drugih tretjih držav so se gibali, kot sledi:

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

(146)

Uvoz iz tretjih držav, ki niso zadevne države, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 77 %. Zmanjšanje uvoza iz Belorusije in Ukrajine je mogoče pojasniti z geopolitičnim razvojem dogodkov (npr. vojno agresijo proti Ukrajini in sankcijami EU proti Belorusiji). V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je tržni delež uvoza iz tretjih držav, ki niso zadevne države, znašal le 2,3 %, kar je manj od 4,1-odstotnega deleža v obdobju prvotne preiskave.

(147)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(148)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 32, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(149)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega makroekonomskega vprašalnika, ki ga je predložil vložnik. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(150)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(151)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(152)

Po razkritju je družba MHTL trdila, da je bila ocena škode izkrivljena zaradi zavajajočega izhodišča (2021). Pozvala je k opredelitvi pandemije COVID-19 in okoliščin po njej ter da se potrdi, da je bilo izhodišče za zmanjšanja, ugotovljena v oceni škode, izjemno leto 2021. Komisija se ni strinjala z družbo MHTL, da je bila ocena škode izkrivljena. V Uniji se je agroživilska veriga, vključno s sektorjem gnojil, v času pandemije COVID-19 štela za bistveno, dobava in distribucija sečninsko-amonijevega nitrata pa sta se nadaljevali. Komisija je sklenila, da pandemija (23) ni posebej prizadela industrije gnojil in da začetek obdobja, obravnavanega za oceno škode, kot tak ni predstavljal izkrivljene slike škode.

(153)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(154)

V Uniji se sečninsko-amonijev nitrat običajno proizvaja v integriranih kemičnih obratih, ki proizvajajo več izdelkov. V tem okviru se je v obravnavanem obdobju proizvodnja sečninsko-amonijevega nitrata zmanjšala za 37 %, in sicer s 3 649 010 ton na 2 299 135 ton, kar je približno 1,4 milijona ton manj kot v obdobju prvotne preiskave. Doslej najhujša plinska in energetska kriza v obravnavanem obdobju je povzročila začasne prekinitve proizvodnje pri proizvajalcih Unije.

(155)

Proizvodna zmogljivost se je med letoma 2021 in 2022 zmanjšala, nato pa je do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom ostala stabilna.

(156)

Zaradi precej stabilnih zmogljivosti in upadanja proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala z 41 % v letu 2021 na 28 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar je precej manj od izkoriščenosti zmogljivosti v obdobju prvotne preiskave (50 %) in vsekakor srednje- do dolgoročno nevzdržno.

5.5.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(157)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(158)

Obseg prodaje industrije Unije v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 45 %. To je v močnem nasprotju z naraščajočimi ravnmi uvoza iz zadevnih držav v okviru upadanja potrošnje v Uniji.

(159)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 28 %. Ta razvoj je bil posledica slabih tržnih razmer, zlasti nizkih cen uvoženega sečninsko-amonijevega nitrata. Industrija Unije je izgubila tržni delež zaradi uvoza iz zadevnih držav, katerega tržni delež se je v obravnavanem obdobju praktično potrojil.

(160)

Iz zgornjih podatkov v zvezi s proizvodnjo, nizko izkoriščenostjo zmogljivosti, obsegom prodaje in tržnim deležem je razvidno, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni mogla rasti, hkrati pa se je uvoz iz zadevnih držav povečal po absolutnem obsegu in po tržnem deležu.

(161)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(162)

Glede na vse slabše tržne razmere industrije Unije se je število zaposlenih v industriji Unije v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 19 %. Produktivnost se je v obravnavanem obdobju kljub temu zmanjšala za 22 % zaradi začasnega zaprtja obratov in še večjega upada proizvodnje. Industrija Unije si je, kadar je bilo to mogoče, prizadevala za to, da je delovna mesta, povezana s sečninsko-amonijevim nitratom, prenesla v druge dele svojih kemičnih obratov, namesto da bi odpuščala dragocene zaposlene.

(163)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav je bil znaten.

(164)

Ker so izvozniki iz zadevnih držav nenehno nepošteno oblikovali cene, si industrija Unije ni mogla opomoči od dampinških praks, ugotovljenih v prvotni preiskavi.

(165)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene in proizvodni stroški v Uniji

(166)

Na prodajne cene je vplivala dinamika ponudbe in povpraševanja, vključno z začasno omejeno proizvodnjo nekaterih proizvajalcev Unije, kar je pomenilo zvišanje prodajnih cen Unije v okviru zmanjšane razpoložljivosti sečninsko-amonijevega nitrata na trgu Unije. Potem ko so cene v drugem četrtletju leta 2022 dosegle najvišjo vrednost, in sicer zaradi učinka vojne agresije Rusije proti Ukrajini na cene plina in energije, so se prodajne cene sečninsko-amonijevega nitrata do sredine leta 2023 zniževale, nato pa so se stabilizirale.

(167)

Prodajne cene so se v obravnavanem obdobju zvišale za 9 %, medtem ko so se proizvodni stroški na enoto v istem obdobju zvišali za 15 %. Naraščajoči proizvodni stroški so bili v glavnem posledica nihanj cen plina, ki so predstavljale večino stroškov proizvodnje sečninsko-amonijevega nitrata. Vendar proizvajalci Unije v letu 2023 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi nelojalne konkurence poceni uvoza sečninsko-amonijevega nitrata iz zadevnih držav stroškov proizvodnje sečninsko-amonijevega nitrata niso mogli pokriti s svojimi prodajnimi cenami. Zato so proizvajalci Unije s prodajo sečninsko-amonijevega nitrata na trgu Unije začeli ustvarjati izgubo.

(168)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(169)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se pri vzorčenih proizvajalcih Unije v obravnavanem obdobju zvišali za 7 %, in sicer zaradi izpolnitve zavez glede indeksacije plač. Stroški dela na zaposlenega so bili višji v letu 2022, ko je dobičkonosnost dosegla najvišjo vrednost.

(170)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(171)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 5 %, zaloge kot delež proizvodnje pa so se nekoliko povečale. V prvotni preiskavi se je štelo, da ta dejavnik ni pomemben kazalnik škode, saj so bile zaloge kot odstotek proizvodnje v celotnem obdobju nizke, končne zaloge pa so odvisne od sezonskih nihanj. Komisija je menila, da to velja tudi v tej preiskavi. Ugotovljene ravni zalog so bile v sedanji preiskavi višje kot v prvotni.

(172)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(173)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost se je zmanjšala z 9,4 % v letu 2021 na –7,7 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in sicer zaradi gibanja povprečnih prodajnih cen in proizvodnih stroškov, opisanega v uvodnih izjavah 166 in 167, manjše izkoriščenosti zmogljivosti in manjše proizvodnje za pokritje fiksnih stroškov. Leto 2022 je bilo neobičajno leto z visokimi cenami surovin in energije, pa tudi visokimi cenami sečninsko-amonijevega nitrata, saj so obstajale motnje pri dobavi. Zaradi spremenjenih proizvodnih načrtov, naraščajočih stroškov proizvodnje in prodajnih cen, katerih dvig je bil oviran zaradi uvoza iz zadevnih držav, je industrija Unije v letu 2023 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela izgube. Na vse to ne vplivajo izboljšane stopnje v sektorju dušika, na katere se sklicuje družba MHTL v svojih pripombah k razkritju na podlagi tržnih informacij za Evropo (vključno z Norveško) za del leta 2025 (24), tj. podatkov za sektor, širši od sečninsko-amonijevega nitrata, za geografsko območje, širše od Unije, in za obdobje po obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(174)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je v celotnem obravnavanem obdobju gibal negativno in je tesno sledil gibanju dobičkonosnosti.

(175)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je razvijala negativno, kar odraža zgoraj opisana gibanja za dobičkonosnost in denarni tok.

(176)

Naložbe industrije Unije so bile v obravnavanem obdobju omejene, čeprav so stalne naložbe v integrirane kemične obrate bistvene za dolgoročno preživetje. Zniževanje ravni naložb je bilo posledica zmanjšane zmožnosti zbiranja kapitala, kar je razvidno iz vse slabšega denarnega toka in slabih tržnih razmer. Naložbe, ki so bile manjše kot v prvotni preiskavi, so bile osredotočene na zmanjšanje porabe energije, racionalizacijo in povečanje učinkovitosti.

(177)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije utrpela znižanje prodajnih cen (–9 %), kar je skupaj z višjimi stroški (+15 %) povzročilo, da se je 9,4-odstotna stopnja dobička v letu 2021 spremenila v izgubo v letu 2023 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ta gibanja so povzročila velik upad ravni denarnega toka, donosnosti naložb in naložb. Znatne negativne učinke je bilo mogoče opaziti tudi pri kazalnikih obsega, kot so proizvodnja, ki se je zmanjšala za 37 %, obseg prodaje, ki je upadel za 45 %, in tržni delež, ki se je s 76,6 % v letu 2021 zmanjšal na 54,9 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega se je izkoriščenost zmogljivosti znižala na skrb vzbujajoče ravni, ki so bile prenizke za pokritje ustreznih stroškov. Zaradi tega razvoja dogodkov se je industrija Unije znašla v ranljivem položaju. Nobeden od preučenih kazalnikov ni pokazal okrevanja ali pozitivnega gibanja.

(178)

Po razkritju se družba MHTL ni strinjala, da preučeni kazalniki škode niso kazali na okrevanje ali pozitiven razvoj. Komisija je zavrnila pripombe družbe MHTL, ker so temeljile na izbranem razvoju dogodkov v izbranih letih in napačnem prikazovanju dejstev. Družba MHTL je na primer trdila, da se je obseg proizvodnje industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal na najvišjo raven od začetka obravnavanega obdobja, kar ni bilo res (glej preglednico 5). Sklicevala se je tudi na „znatno izboljšanje stopenj izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije“ v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (povečanje s 25 % na 28 % od leta 2022), pri čemer se ne upošteva leto 2021, in na to, da je v preglednici 5 jasno prikazano zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju (–33 %). Družba MTHL je kot pozitiven razvoj štela manjši upad obsega prodaje v absolutnem smislu v preglednici 6 med letom 2023 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom (– 112 693) v primerjavi z večjim zmanjšanjem obsega uvoza iz zadevnih držav v istem obdobju (– 210 254 ton, kot je prikazano v preglednici 2), kar napačno kaže na to, da se je v obravnavanem obdobju tržni delež uvoza iz zadevnih držav skoraj potrojil, medtem ko se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 28 %.

(179)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(180)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Po razkritju je družba CFI navedla, da Komisija tega ni storila in da bi morala pred ponovnim uvozom iz ZDA preučiti učinke drugih znanih dejavnikov, ki so povzročili začetno poslabšanje položaja industrije Unije. Komisija je trditev družbe zavrnila kot neutemeljeno in zagotovila, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: učinki uvoza iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Unije, uvoz sečninsko-amonijevega nitrata s strani industrije Unije, naraščajoči stroški proizvodnje in upadajoča potrošnja Unije.

(181)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju izgubila znaten obseg prodaje na trgu Unije, saj se je njena prodaja v Uniji zmanjšala za 45 %. Ker se je potrošnja zmanjšala za 23 %, se je tržni delež industrije Unije zmanjšal s 76,6 % na 54,9 %.

(182)

Zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije je mogoče pripisati uvozu iz zadevnih držav, ki so svoj tržni delež povečale s 15,8 % na 42,8 %. Po začetku vojne agresije Rusije proti Ukrajini so se cene energije znatno zvišale, kar je povzročilo hitro povišanje proizvodnih stroškov. Hkrati se je obseg uvoza eksponentno povečal.

(183)

Veljavne dajatve so fiksne in so bile določene v času, ko so bile cene sečninsko-amonijevega nitrata v primerjavi s cenami v obravnavanem obdobju nizke. Povprečna prodajna cena industrije Unije je v obdobju 2017–2018, ki je bilo uporabljeno za izračun zneska specifične dajatve v prvotni preiskavi, znašala 127 EUR/tono, povprečna prodajna cena industrije Unije, ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, pa je bila zaradi močno zvišanih stroškov več kot dvakrat višja. Zato se je učinkovitost specifične dajatve močno zmanjšala, uvoz iz zadevnih držav pa je imel uničujoče učinke na obseg že v letu 2022, ko so cene sečninsko-amonijevega nitrata poskočile, fiksne protidampinške dajatve pa so predstavljale zelo majhen delež končne cene sečninsko-amonijevega nitrata. Industrija Unije, ki je v letu 2022 izgubila znaten obseg prodaje in tržni delež, od leta 2023 poleg tega zaradi nelojalne konkurence dampinškega uvoza zvišanja stroškov ni mogla prenesti na svoje prodajne cene ter je v letu 2023 in obdobju pregledne preiskave utrpela znatne izgube.

(184)

Zato je jasno, da je veliko povečanje uvoza po cenah, ki so se zniževale ter so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije in ovirale njihov dvig, pomembno prispevalo k hitremu poslabšanju gospodarskih kazalnikov industrije Unije. Ta vpliv sta še poslabšala dva dejavnika, specifična za izdelek. Prvič, sečninsko-amonijev nitrat je blago, ki se strankam prodaja skoraj izključno na podlagi cene. Zato ima lahko že majhna razlika v ceni znatne posledice. Drugič, sečninsko-amonijev nitrat je v nasprotju z večino gnojil tekoč izdelek, za katerega so potrebni posebni rezervoarji. Zato morajo proizvajalci Unije, ki dosežejo zgornjo mejo svojih zmogljivosti skladiščenja sečninsko-amonijevega nitrata, sečninsko-amonijev nitrat prenesti v distribucijsko verigo s prodajo zalog po prevladujočih cenah na trgu, tudi če so te nizke.

(185)

Družba CFI je navedla, da njena dobava v EU temelji na povpraševanju in ni pogojena s ponudbo, vendar za namene te analize ni pomembno, ali družba CFI išče stranke ali pa stranke iščejo dobavitelja. Navedla je tudi, da je bila v najboljšem primeru korelacija med uvozom iz ZDA in zmanjšanjem uspešnosti proizvajalcev Unije šibka, da so bili različni nepovezani dogodki na trgu napačno pripisani učinku uvoza in da bi morala Komisija sprejeti podobo odločitev kot v zadevi v zvezi s sojinimi beljakovinami (25), v kateri je bilo ugotovljeno, da je vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, prekinjena. Po razkritju je družba CFI menila, da trendi škode niso združljivi z uvozom iz ZDA. V zvezi s tem je trdila, da se je uspešnost industrije Unije zmanjšala že leta 2021, tj. pred začetkom ponovnega uvoza iz ZDA v Unijo. Komisija se s tem ni strinjala in je družbo CFI opozorila, da je bila v prvotni preiskavi ugotovljena vzročna zveza in da je analiza škode v tem pregledu zaradi izteka ukrepov osredotočena predvsem na vprašanje, ali si je industrija Unije opomogla od pretekle škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz, in ali bi se taka škoda v primeru izteka ukrepov nadaljevala ali ponovila. Poleg tega je bila v nasprotju z zadevo v zvezi s sojinimi beljakovinami v tej preiskavi ugotovljena jasna vzročna zveza med dampinškim uvozom iz zadevnih držav, vključno z uvozom iz ZDA, in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 182 zgoraj, se je tržni delež uvoza iz zadevnih držav povečal s 15,8 % v letu 2021 na 42,8 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Tržni delež uvoza iz ZDA se je povečal z 0 % v letu 2021 na 20,6 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega so bile za tri zadevne države ugotovljene stopnje dampinga precej nad stopnjo de minimis.

(186)

Uvoz iz tretjih držav je bil dražji od uvoza iz zadevnih držav. Obseg uvoza iz tretjih držav se je prav tako močno zmanjšal, saj je imel v letu 2021 7,6-odstotni tržni delež, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa samo 2,3-odstotnega. Komisija je zato sklenila, da ta uvoz ni prispeval k škodi, povzročeni industriji Unije.

(187)

Sodelujoči uvoznik Union Invivo je med preiskavo izpostavil, da so manjši uvozni tokovi iz Belorusije po sankcijah, ki jih je uvedla EU, privedli do reorganizacije uvoznih tokov iz drugih držav porekla ob manjši proizvodnji sečninsko-amonijevega nitrata s strani proizvajalcev Unije. Komisija je potrdila, da se je uvoz sečninsko-amonijevega nitrata iz Belorusije zaradi geopolitičnih razlogov in sankcij, ki jih je uvedla EU, res znatno zmanjšal. Vendar je Komisija poudarila tudi, da je tržni delež uvoza iz Belorusije leta 2021 znašal 4,7 %, medtem ko je bil tržni delež uvoza iz zadevnih držav v istem letu več kot trikrat večji, tj. 15,8 %. Poleg tega se je uvoz iz Belorusije od leta 2021, tj. pred sankcijami, zmanjšal za 120 271 ton, uvoz iz zadevnih držav pa se je v istem obdobju povečal za 582 869 ton, tj. skoraj petkrat toliko kot obseg uvoza. Zmanjšanje uvoza iz Belorusije zato ne pojasnjuje močne prisotnosti in povečanja uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju.

(188)

Med preiskavo so sodelujoči proizvajalci izvozniki škodljivi položaj proizvajalcev Unije pripisali upadanju izvoza industrije Unije.

(189)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(190)

Izvoz v obravnavanem obdobju v povprečju predstavlja 16 % proizvodnje sečninsko-amonijevega nitrata s strani industrije Unije. Poleg tega je bilo zmanjšanje izvoza omejeno v primerjavi z zmanjšanjem prodaje v Uniji, tudi v relativnem smislu, cene izvoza industrije Unije pa so nihale in so bile včasih višje od njenih cen na trgu Unije. Komisija je zato sklenila, da izvoz proizvajalcev Unije ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(191)

Družba CFI je trdila, da je bila škoda, ki so jo na koncu utrpeli proizvajalci Unije, samopovzročena, ker so nekateri proizvajalci Unije sečninsko-amonijev nitrat kupovali od zadevnih držav. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je navedeni vzorčeni proizvajalec Unije, tj. družba CFI, zaradi težkih tržnih razmer izjemoma kupil majhne količine sečninsko-amonijevega nitrata, da bi izpolnil nekatera naročila. Te dejavnosti niso znatno vplivale na splošno slab položaj industrije Unije v takem obsegu, da vzročna zveza da ne bi bila resnična ali bistvena. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(192)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki, združenje AFCOME (26) in Union Invivo so navedli, da je škoda nastala zato, ker so (nekateri) proizvajalci Unije plačevali visoko ceno za plin/energijo in/ali so bili preveč odvisni od ruskega plina (ki je bil uporabljen kot orožje) in/ali so imeli neučinkovite stroškovne strukture, zaradi katerih je bila njihova sposobnost odzivanja na zunanje pretrese omejena, in/ali nizke stopnje izkoriščenosti zaradi začasnega zaprtja obratov za proizvodnjo amonijaka. Trdili so tudi, da so bile nekatere od teh okoliščin brez primere in izjemne ter da je bilo vse manj verjetno, da se bodo ponovile, čeprav je družba CFI v fazi razkritja menila, da so bile težave z dobavo Unije strukturne. Družba MHTL je navedla, da so bile okoliščine, v katerih je bila uspešnost proizvajalcev Unije negativna, izjemne in da je iz razpoložljivih podatkov (v zahtevku) jasno razvidno, da industrija Unije po tem dobro okreva in da se njen položaj še naprej krepi. Po razkritju sta združenji AFCOME in INOXA (27) ter družba Union Invivo vztrajali, da so imele zadevne države dostop do plina po nižjih cenah kot proizvajalci Unije, medtem ko je družba CFI zaprosila za analizo, da uspešnost sektorja gnojil v Uniji odraža domnevno širše propadanje plinsko intenzivnih industrijskih panog EU, vključno z jeklarstvom ter sektorji cementa, stekla in papirja.

(193)

Trditve se zavrnejo, saj bi morali imeti proizvajalci sečninsko-amonijevega nitrata v Uniji ne glede na položaj plinsko intenzivnih industrijskih panog, ki niso sektor sečninsko-amonijevega nitrata, v vsakem primeru možnost, da svoje prodajne cene zvišajo na vzdržno/dobičkonosno raven, kar v tej preiskavi ni bilo mogoče. Opozoriti je treba tudi, da v tem primeru zmanjšanja dobička ni mogoče pojasniti z gibanjem cen in stroškov plina/energije v obravnavanem obdobju, saj je bila industrija Unije v letu 2022, ko so bili cene in stroški plina/energije najvišji, dobičkonosna. Razlika v ceni plina v Uniji in zadevnih državah ne upravičuje ugotovljenih dampinških praks.

(194)

Po razkritju je družba MHTL izpodbijala zgornjo oceno Komisije. Po njenem mnenju ni nujno, da bo lahko prodajalec ob enakih pogojih v vseh okoliščinah v nedogled zviševal svojo prodajno ceno, da bi pokril svoje stroške, saj na njegovo zmožnost, da zviša cene, vplivajo druge omejitve, na primer ponudba in povpraševanje ter možnosti izgube strank za konkurente. Komisija je zavrnila premisleke družbe MHTL, ki ne upoštevajo, da bi morali imeti proizvajalci Unije ob enakih konkurenčnih pogojih možnost, da prenesejo zvišanja stroškov, namesto da ustvarjajo izgube, ko so se cene plina znižale (v drugem delu obravnavanega obdobja).

(195)

Iz preglednice 1 je razvidno, da se je potrošnja na trgu Unije skupno zmanjšala za 23 %. Zmanjševanje povpraševanja je običajno za dušikova gnojila, katerih stopnja potrošnje se v zadnjem času zaradi zahtevnih podnebnih razmer, spreminjajočih se okoljskih regulativnih okvirov in geopolitičnih dejavnikov stalno zmanjšuje. Ni jasno, ali je verjetno, da se bo to zmanjševanje nadaljevalo tudi v prihodnosti, zlasti kar zadeva sečninsko-amonijev nitrat. V zvezi s prihodnjimi trendi je družba CFI navedla, da je povpraševanje po sečninsko-amonijevem nitratu med letoma 2020 in 2024 sicer nihalo, vendar naj bi se po napovedih povečalo tako na svetovni ravni kot tudi v Uniji (količin sicer ni navedla).

(196)

Po razkritju je družba CFI zaprosila za analizo, ali je zmanjšanje obsega prodaje sečninsko-amonijevega nitrata s strani proizvajalcev Unije posledica zmanjšanja povpraševanja in ali so se zaradi zmanjšanje potrošnje Unije zmanjšali izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije, absorpcija fiksnih stroškov in dobičkonosnost. V zvezi s tem Komisija ponavlja, da so bili v oddelkih 5.2, 5.5.2.1, 5.5.2.2 in 5.5.3.4 analizirani trendi potrošnje Unije, izkoriščenosti zmogljivosti v Uniji, prodaje proizvajalcev Unije v Uniji in njihove dobičkonosnosti.

(197)

Komisija je ugotovila, da se je kljub splošnemu zmanjšanju potrošnje sečninsko-amonijevega nitrata v Uniji v obravnavanem obdobju uvoz iz zadevnih držav v navedenem obdobju stalno povečeval na račun drugega uvoza in prodaje industrije Unije. Zato je bilo sklenjeno, da čeprav je k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, morda prispevalo gibanje povpraševanja, je dampinški uvoz ostal glavni vzrok za to škodo. Z drugimi besedami, učinki zmanjšanja potrošnje Unije niso mogli vplivati na vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, v takem obsegu, da ta vzročna zveza ne bi bila resnična ali bistvena.

(198)

Komisija je zato na podlagi navedenega sklenila, da je uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije, k njej pa je morda prispevalo tudi zmanjšanje potrošnje. Ugotovljeno je bilo, da drugi dejavniki niso prispevali k ugotovljeni škodi.

(199)

Komisija je v uvodni izjavi 179 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali bi obstajala verjetnost nadaljevanja škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav, če bi se ukrepi proti tem državam iztekli.

(200)

Komisija je v zvezi s tem analizirala naslednje elemente: proizvodno zmogljivost in prosto zmogljivost v zadevnih državah, verjetne ravni cen uvoza iz zadevnih držav brez protidampinških ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije in privlačnost trga Unije.

(201)

Komisija je ugotovila, da analiza zgoraj navedenih elementov jasno podpira ugotovitev o nadaljevanju škode. Ne glede na to isti elementi skupaj z obstojem uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju kljub uvedbi protidampinških dajatev jasno kažejo, da bi se škoda ponovila, če ukrepi ne bi bili podaljšani.

(202)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 94, 99 in 103, je v zadevnih treh državah znatna neizkoriščena proizvodna zmogljivost. Vsi izvozniki v zadevnih državah imajo zmogljivosti za hitro povečanje izvoza v Unijo, kot je razvidno iz znatnega povečanja uvoza iz vseh treh zadevnih držav med letoma 2021 in 2022. Njihova skupna prosta zmogljivost je bila ocenjena na približno dva milijona ton, kar ustreza dvema tretjinama potrošnje v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Opozoriti je treba tudi, da je v dveh zadevnih državah, ki imata večino prostih zmogljivosti (Rusija ter Trinidad in Tobago), domači trg majhen ali ga sploh ni.

(203)

Uvoz iz zadevnih držav je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije v Uniji. Tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen je bila 18 % za uvoz iz Rusije, 12 % za uvoz iz Trindada in Tobaga ter 3,5 % za uvoz iz ZDA. V primeru izteka ukrepov se pričakuje, da se bosta nelojalno nižanje prodajnih cen in oviranje dviga cen nadaljevala, s čimer bi se še dodatno povečala škoda, ki jo je utrpela industrija Unije. V okoliščinah iz uvodne izjave 209 bi se stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen in oviranja dviga cen za ZDA povečale.

(204)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so sečninsko-amonijev nitrat izvažali v peščico tretjih držav, kot je podrobno opisano v naslednjem oddelku, in sicer po cenah, ki so bile odvisne od prevladujočih tržnih razmer. Brez protidampinških ukrepov v Uniji bo cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo nižja in postala privlačnejša. Opozoriti je treba, da je bila družba CFI edini sodelujoči proizvajalec izvoznik z znatnim domačim trgom.

(205)

Zaradi prevladujočih izkrivljenih, umetno nizkih cen plina, ki jih v Rusiji določa država, in namerne politike dvojnih cen plina se ruski plin lokalni domači industriji sečninsko-amonijevega nitrata prodaja po umetno nizkih cenah, medtem ko se v Unijo prodaja po zelo visokih izvoznih cenah. Učinke politike dvojnih cen plina je še poslabšala doslej največja plinska kriza v Uniji. Zato se pričakuje, da bo Rusija sečninsko-amonijev nitrat še naprej izvažala po nizkih cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije.

(206)

Kot je navedeno v oddelku 4, je trg Unije privlačen zaradi svoje velikosti in cen. Sečninsko-amonijev nitrat se uporablja samo v Zahodni in Srednji Evropi, Združenih državah Amerike, Kanadi, Argentini in Avstraliji, na svetovni ravni pa se letno trguje le s 4 do 5 milijoni ton (28). Unija je drugi največji trg sečninsko-amonijevega nitrata na svetu. Družba CFI je navedla, da je povpraševanje po sečninsko-amonijevem nitratu med letoma 2020 in 2024 sicer nihalo, vendar naj bi se po napovedih povečalo tako na svetovni ravni kot tudi v Uniji. Trg Unije ostaja privlačen v smislu cen, saj imajo kmetje, ki uporabljajo gnojila, dostop do dragocenih virov financiranja, infrastrukture za tehnike preciznega gnojenja in drugih virov. Zadevne države so kljub veljavnim ukrepom povečale svoj tržni delež, in sicer s 37,7 % v obdobju prvotne preiskave na 42,8 % v obdobju te preiskave v zvezi s pregledom.

(207)

Na splošno imajo izvozniki dobro uveljavljene distribucijske verige gnojil v Uniji, ki logistično olajšujejo izvoz. Njihova zmogljivost za hitro pošiljanje znatnih količin v Unijo je bila še posebno velika v letu 2022, ko je bil obseg uvoza iz zadevnih držav v Unijo približno 1,5-krat večji kot v letu 2021. Rusija je konec leta 2021 določila kvote za izvoz mineralnih gnojil, vendar sta njihovo izvajanje in podaljšanje le malo vplivala na obseg izvoza (29).

(208)

Poleg tega potrošnje sečninsko-amonijevega nitrata, za katerega je potrebna specifična infrastruktura, ki v Uniji že obstaja, ni mogoče enostavno ustvariti na novih trgih.

(209)

Poleg tega se bo privlačnost trga Unije povečala, če se bodo carinske tarife za sečninsko-amonijev nitrat iz ZDA znižale s sedanjih 6,5 % na nič (30). Zaradi nedavne spremembe trgovinske politike ZDA (31) bi se lahko pričakovale dodatne količine sečninsko-amonijevega nitrata iz ZDA, s čimer bi se končno odpravile tarife, ki so jih ZDA nameravale uporabljati za določen uvoz, vključno s sečninsko-amonijevim nitratom. To bo verjetno spodbudilo konkurenco na domačem trgu sečninsko-amonijevega nitrata v ZDA, nato pa povzročilo zasičenost trga in posledično preusmeritev sečninsko-amonijevega nitrata iz ZDA na trg višjega cenovnega razreda v Uniji.

(210)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav po cenah na škodljivi ravni, s čimer bi se še dodatno povečala škoda, ki bi jo utrpela industrija Unije. Posledično bi bila sposobnost preživetja industrije Unije resno ogrožena.

(211)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so menili, da je povečanje proizvodnje ali tržnega deleža proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2023 znak okrevanja industrije Unije. Po razkritju je družba MHTL opozorila na izboljšanje pogojev poslovanja za industrijo Unije zaradi znižanja cen zemeljskega plina po obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kar je bilo po njenem mnenju v nasprotju s kakršnim koli sklepom glede verjetnosti nadaljevanja znatne škode za industrijo Unije. Ti premisleki ne vplivajo na sklep iz zgornje uvodne izjave glede na analizo v oddelkih 5.5.2 in 5.5.3.

(212)

V vsakem primeru bi se znatna škoda v primeru izteka ukrepov verjetno ponovila. Natančneje, če ukrepi ne bodo podaljšani, se bo po vsej verjetnosti močno povečal dampinški uvoz iz zadevnih držav po škodljivih cenah. Po dokončnem razkritju je družba CFI izrazila pomisleke glede obeh trditev v zvezi z uvozom iz ZDA na podlagi napačne analize dampinga. Trditve družbe CFI v zvezi s tem so obravnavane v oddelku 4.3.3. Komisija je sklenila, da je tveganje povečanja škodljivega dampinškega uvoza iz zadevnih držav znatno zaradi obstoja znatnih neizkoriščenih zmogljivosti v državah izvoznicah. Iz razpoložljivih podatkov o izvoznih cenah je nadalje razvidno, da bodo cene sečninsko-amonijevega nitrata v Uniji še naprej privlačne, pri čemer je treba upoštevati, da noben drug namembni trg ne more absorbirati količine, ki jo sodelujoči proizvajalci izvozniki prodajo v Uniji. Kot je navedeno v uvodni izjavi 206, se sečninsko-amonijev nitrat uporablja v zelo majhnem številu držav.

(213)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in drugih gospodarskih subjektov.

(214)

V Uniji je približno 20 znanih proizvajalcev sečninsko-amonijevega nitrata. V preiskavi so sodelovali proizvajalci Unije, ki pokrivajo skoraj 70 % obsega proizvodnje Unije. Preiskavi ni nasprotoval nihče.

(215)

Glede na zahteven trg gnojil z vidika dobave in nihanja cen je bil pričakovani učinek veljavnih ukrepov zaradi visokih cen sečninsko-amonijevega nitrata oslabljen in posledično ni omogočil večjega okrevanja industrije Unije. Razveljavitev ukrepov bo verjetno negativno vplivala na industrijo Unije zaradi verjetnega povečanja škodljivega uvoza iz zadevnih držav, kar bo povzročilo manjši obseg prodaje in nižje cene, zaradi česar se bodo povečale finančne izgube in se bo še bolj oslabila sposobnost industrije Unije za naložbe. Podaljšanje ukrepov bi industriji Unije omogočilo nadaljevanje dejavnosti, zagotavljanje rednih dobav izdelka, ki se pregleduje, ohranitev delovnih mest, naložbe v okolju prijaznejšo proizvodnjo in izboljšanje dobičkonosnosti na vzdržne ravni.

(216)

Predstavniki nemških kmetov so navedli, da bodo protidampinške dajatve zaradi mehanizma CBAM (32) nepotrebne. Komisija je to trditev zavrnila, saj se z mehanizmom CBAM poleg dampinga obravnavajo še druge zadeve (tj. preprečevanje selitve virov CO2). Poleg tega nič ne kaže na to, da se bo zaradi mehanizma CBAM uvoz sečninsko-amonijevega nitrata ustavil, čeprav je po mnenju združenja AGPB (33) in družbe Invivo Unije razumno pričakovati zmanjšanje.

(217)

Dva nepovezana uvoznika sta predložila izpolnjen vprašalnik in se strinjala, da bosta še naprej sodelovala v preiskavi. Oba sta podprla podaljšanje ukrepov v zvezi z uvozom sečninsko-amonijevega nitrata iz Rusije iz geopolitičnih razlogov.

(218)

Dejavnosti v zvezi s sečninsko-amonijevim nitratom so predstavljale manjši delež dejavnosti enega od dveh sodelujočih uvoznikov, ki je združenje zadrug, ki deluje v imenu svojih članov in je v letu 2023 oskrbovalo več kot 20 % trga Unije za izdelek, ki se pregleduje. Drugi uvoznik, ki je bolj odvisen od sečninsko-amonijevega nitrata, je svoje prodajne cene prilagajal glede na razvoj trga sečninsko-amonijevega nitrata. Oba sodelujoča uvoznika ponujata širok nabor storitev in/ali izdelkov ter imata več virov dobave.

(219)

Morebitne negativne posledice za uvoznike v Uniji, ki bi izhajale iz podaljšanja ukrepov, ne morejo odtehtati pozitivnih posledic teh ukrepov za industrijo Unije. S podaljšanjem ukrepov naj bi se podprli enaki konkurenčni pogoji, ki lahko koristijo vsem zainteresiranim stranem. Poleg tega uvozniki na splošno ponujajo širok nabor gnojil in/ali storitev in imajo več virov dobave. Večina strani, vključno z obema sodelujočima uvoznikoma, je navedla, da bi (morebitna) povišanja cen, ki bi izhajala iz ukrepov, na koncu najbolj prizadela končne uporabnike sečninsko-amonijevega nitrata, tj. kmete.

(220)

Izpolnjenega vprašalnika ni predložila nobena stran, ki bi zastopala interese uporabnikov.

(221)

Javila so se združenja, ki predstavljajo ustrezne kmetijske zadruge in/ali kmete na ravni Unije (Copa-Cogeca) ter v Avstriji, Belgiji (Valonija), na Danskem, Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Irskem, Poljskem in Portugalskem. Nobeno ni nasprotovalo podaljšanju ukrepov v zvezi z uvozom sečninsko-amonijevega nitrata iz Rusije iz geopolitičnih razlogov. Nasprotovala pa so podaljšanju ukrepov v zvezi z uvozom sečninsko-amonijevega nitrata iz drugih zadevnih držav, saj naj bi ukrepi škodovali kmetom. Sodelujoči proizvajalci izvozniki so izrazili podobno stališče in v zvezi s tem predložili dokumente. Nekateri francoski sindikati/skupine zadrug, ki delujejo kot nabavne platforme in kupujejo kmetijske potrebščine v imenu kmetov, so podale pripombe o negativnem učinku ukrepov na francoske kmete in navedle, da kmetje s plačevanjem protidampinških dajatev na sečninsko-amonijev nitrat financirajo pomanjkanje plina na ozemlju EU.

(222)

Združenja, ki predstavljajo kmete, so trdila, da nadomestnih izdelkov za kmete (in/ali druge gospodarske subjekte) ni ali pa so omejeni, ker v Uniji ni zadostne proizvodnje dušikovih gnojil. Vendar so bili nekateri nabori podatkov, ki so jih predložili v dokaz, nepopolni, in sicer v zvezi s proizvodnjo sečninsko-amonijevega nitrata v Uniji.

(223)

Nekatere pripombe so se nanašale na pomen stroškov sečninsko-amonijevega nitrata na kmetiji (čeprav se je količinska opredelitev od strani do strani razlikovala (34)) in/ali je iz njih izhajalo, da kmetje že več let trpijo škodo zaradi različnih razlogov (kot so slaba letina, nizke prodajne cene, slabe vremenske razmere ali visoka tržna konkurenčnost), z njimi pa je bilo tudi poudarjeno, da so ogrožena delovna mesta. Po mnenju teh strani bi ohranitev protidampinških ukrepov nekatere kmete prisilila, da prenehajo proizvajati, in/ali dodatno poslabšala razmere v sektorju, ki deluje na nestanovitnem trgu, saj kmetje ne morejo prenesti stroškov na prodajne cene in morajo ostati konkurenčni na globaliziranem trgu. Po razkritju je združenje AGPB navedlo, da je bilo v Uniji na tisoče specializiranih kmetij za žita s tisoč delovnimi mesti, tudi v dejavnostih višje in nižje v prodajni verigi. Vendar nobena stran ni navedla števila delovnih mest, ki bi jih to lahko zadevalo, ali utemeljila, če, kako in/ali koliko bi jih lahko bilo na podlagi dejanskih dokazov ogroženih.

(224)

Ob priznavanju, da bi se lahko učinek ukrepov razlikoval glede na vrsto kmetije ali kmetijsko prakso, je treba opozoriti, da je Komisija v prvotni preiskavi ugotovila, da sečninsko-amonijev nitrat predstavlja manj kot 1 % skupnih stroškov kmetovanja v Uniji. Ta odstotek v tej preiskavi ni bil izpodbijan. Združenje AGPB je v svojih pripombah na razkritje navedlo, da odstotek predstavlja znaten znesek.

(225)

Ugotovljeno je bilo, da nobeno zvišanje cen, ki je posledica ukrepov, ne vpliva bistveno na kmetijski sektor kot celoto v Uniji niti na izvoz glavne poljščine v Uniji, pri pridelavi katere se uporablja sečninsko-amonijev nitrat, tj. pšenice. Dejansko se je izvoz pšenice iz Unije povečal z 32,3 milijona ton v obdobju 2021–2022 na 35,1 milijona ton v obdobju 2022–2023 in nato na 38,9 milijona ton v obdobju 2023–2024 (35). V zvezi s tem je združenje AGPB v svojih pripombah k razkritju navedlo, da Komisija ni upoštevala, da se je izvoz pšenice iz Unije v letu 2024 zmanjšal iz več razlogov, na primer zvišanja cen gnojil, ter da so imele številne specializirane kmetije za pridelavo žit v letih 2024 in 2025 negativen prihodek. Komisija je menila, da je zadnja izjava združenja AGPB v nasprotju z njegovimi premisleki, da ni povezave med povečanjem izvoza pšenice v letih 2021/2022, 2022/2023 in 2023/2024 ter cenami gnojil (gnojila se kupujejo 18 mesecev pred žetvijo). Komisija je nazadnje ponovila svojo ugotovitev iz prvotne preiskave, da ni korelacije med nihanjem stroškov kmetijskih vložkov in dohodkom kmetov.

(226)

Ker se sečninsko-amonijev nitrat kot gnojilo uporablja pri zelo različnih praksah, njegova uporaba pa občutno niha od poljščine do poljščine in od regije do regije itd., je Komisija tako kot v prvotni preiskavi preučila morebiten učinek ohranitve ukrepov na kmetije v Franciji (glavni pridelovalki pšenice v Uniji), ki so specializirane za pridelavo navadne pšenice (tj. poljščine, pri kateri se sečninsko-amonijev nitrat največ uporablja) ter sečninsko-amonijev nitrat uporabljajo kot edini vir dušikovega gnojila. Opozoriti je treba, da je Francija druga največja država porabnica izdelka, ki se pregleduje, na svetu in da je leta 2023 predstavljala 52 % njegove potrošnje v Evropi (36).

(227)

V letu 2023 so gnojila na francoskih kmetijah, specializiranih za pridelavo poljščin, predstavljala 22,7 % skupnih vmesnih vložkov (37). Francoski specializirani kmetje, katerih glavni pridelek je bila pšenica (več kot 30 % pridelave), so 27,3 % svojih skupnih stroškov pridelave namenili za gnojila. Za te kmetije je sečninsko-amonijev nitrat predstavljal približno 19,1 % skupnih stroškov pridelave, od katerih bi jih 1,53 % izhajalo iz sedanjih protidampinških dajatev (38). Združenje Copa-Cogeca je izpodbijalo podatek 1,53 % za obdobje preiskave v zvezi s pregledom, vendar ni predložilo nobenega alternativnega izračuna.

(228)

Komisija je zato sklenila, da je bil kljub številnim drugim dejavnikom, ki vplivajo na ekonomski položaj kmetov, učinek sedanjih protidampinških ukrepov za sečninsko-amonijev nitrat na stroške kmetov v „najslabšem možnem scenariju“ še vedno omejen, tudi ob upoštevanju dejstva, da so številne kmetije v Uniji odvisne od več pridelkov. Združenje AGPB se v svojih pripombah k razkritju ni strinjalo s tem sklepom, ker so bile zadevne kmetije po definiciji specializirane za žita in oljnice (tj. ne za druge pridelke). Po mnenju Komisije taka specializacija ne izključuje drugih prihodkov (39). Na splošno ni mogoče dvomiti, da je treba glede na stroške v višini 1,53 %, ki so pojasnjeni v zgornji uvodni izjavi, učinek sedanjih protidampinških ukrepov za sečninsko-amonijev nitrat za kmete v „najslabšem možnem scenariju“ opredeliti kot „omejen“.

(229)

Združenja, ki zastopajo interese kmetov, sodelujoči uvozniki Unije in družba CFI so se strinjali s podaljšanjem ukrepov za Rusijo, ker je Unija želela zmanjšati odvisnost od Rusije pri kritičnih kmetijskih vložkih in ker Rusija pretvarja plin v dušikova gnojila, da bi se izognila sankcijam EU (40). Komisija je potrdila širok nabor ukrepov, ki so bili od leta 2022 uvedeni proti Rusiji iz geopolitičnih razlogov. Od julija 2025 se uporabljajo dodatne dajatve na kemična dušikova gnojila iz Rusije in Belorusije, vključno s sečninsko-amonijevim nitratom (41).

(230)

Združenja, ki zastopajo interese kmetov, sodelujoči nepovezani uvozniki in sodelujoči proizvajalci izvozniki so nasprotovali podaljšanju ukrepov za države, ki niso Rusija, pri čemer so navedli, da je uvoz izdelka, ki se pregleduje, potreben, da nekateri dobavitelji, ki niso iz Unije, niso več na voljo, da proizvodnja v Uniji ne more zadovoljiti domačega povpraševanja, da številni proizvajalci Unije oskrbujejo le svoje lokalne trge, da je prišlo do motenj v dobavni verigi sečninsko-amonijevega nitrata in/ali da proizvajalci Unije dajejo prednost izdelkom z dodano vrednostjo, ki niso izdelek, ki se pregleduje. Družba MHTL je izpostavila, da je v bistvu proizvodni obrat švicarske družbe, da je imela znatne naložbe v skladiščne zmogljivosti v različnih državah članicah, in zaprosila, da se jo obravnava kot zanesljiv vir dobave, ki ima sedež v prijateljski in politično stabilni partnerici Unije, v nasprotju z vse večjo nestabilnostjo njenih političnih odnosov z Rusijo in Združenimi državami Amerike, ter kot dopolnilo industriji Unije.

(231)

Po razkritju je združenje Copa-Cogeca navedlo, da je bila cenovna dostopnost hranil leta 2025 pod pritiskom. Združenje AFCOME je opozorilo na zmanjšanje ponudbe sečninsko-amonijevega nitrata sredi leta 2025. Združenje AGPB je imelo podobne pomisleke ter dodalo, da bi lahko nova zakonodaja v ZDA privabila uvoz gnojil v tujino (v škodo Unije). Nekatere strani, na primer združenje INOXA, so navedle, da proizvajalci Unije strukturno niso zmožni zadostiti povpraševanju, zlasti v Franciji.

(232)

Komisija je zavrnila trditve, povzete v zgornjih dveh uvodnih izjavah. Nekatere pripombe so bile preveč splošne, tj. so se nanašale na gnojila na splošno, ne nujno na sečninsko-amonijev nitrat. Menila je, da je na splošno virov dobave dovolj, vključno z več proizvajalci Unije in uvozom. Zadevne države so kljub veljavnim ukrepom povečale svoj tržni delež, in sicer s 37,7 % v obdobju prvotne preiskave na 42,8 % v obdobju te preiskave v zvezi s pregledom. Dampinških praks ni mogoče upravičiti s tem, da (i) je bila proizvodnja v Uniji začasno omejena in da so bile nekatere motnje v dobavni verigi, in/ali (ii) tem, da so nekateri proizvajalci Unije začasno postali manj stroškovno učinkoviti v primerjavi z drugimi ali v primerjavi s proizvajalci iz tretjih držav, in/ali (iii) tem, da vsi proizvajalci Unije ne oskrbujejo države članice, ki porabi največ sečninsko-amonijevega nitrata v Uniji. Preiskava je pokazala, da bi imela Unija koristi od ohranjanja več virov dobave na zahtevnem in spreminjajočem se svetovnem trgu, vključno s proizvajalci sečninsko-amonijevega nitrata v Uniji, namesto povečanja odvisnosti od tretjih držav z nepoštenimi trgovinskimi praksami in/ali večjim ogljičnim odtisom. Pokazala je tudi, da imajo proizvajalci Unije (nekateri lahko sprejemajo strateške odločitve o dodelitvi zmogljivosti za različne oblike dušikovih gnojil) zmogljivosti/možnosti za povečanje proizvodnje sečninsko-amonijevega nitrata, če so zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji, ter za zadovoljevanje potreb kmetov in njihovih združenj, ki so med preiskavo pozivali k diverzifikaciji virov dobave sečninsko-amonijevega nitrata. Po razkritju je družba MHTL menila, da je ta zadnja izjava v nasprotju z drugimi pobudami Komisije, tj. z utemeljitvijo postopnega zvišanja veljavnih tarif iz uvodne izjave 9 Uredbe (EU) 2025/1227 Evropskega parlamenta in Sveta (42). Vendar je Komisija menila, da so vse njene različne pobude skladne, in izpostavila, da je v uvodni izjavi 9, ki jo je citirala družba MHTL, jasno navedeno, da bi postopno zvišanje tarif povečalo proizvodnjo v Uniji.

(233)

Po razkritju je družba MHTL Komisijo pozvala, naj zagotovi doslednost svojega zunanjega delovanja in razveljavi ukrepe v zvezi s Trinidadom in Tobagom. Družba CFI je pozvala k razveljavitvi ukrepov v zvezi z ZDA. Komisija je trditve zavrnila kot neutemeljene, ker jih strani nista posebej in ustrezno utemeljili. Dejansko so te trditve temeljile predvsem na njunih drugih argumentih v zvezi s pogoji kumulacije v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. Kot je navedeno v oddelku 5.3.1, je Komisija sklenila, da so konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz Rusije, Trinidada in Tobaga in Združenih držav Amerike ter med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom industrije Unije podobni. Zato ni razloga, da bi se izvoz iz katere koli od zadevnih držav izključil iz tega postopka in z njim povezanih ukrepov.

(234)

Združenje Union Invivo je trdilo, da je izdelek, ki se pregleduje, postal draga oblika dušikovega gnojila in da bo podaljšanje ukrepov negativno vplivalo na deležnike, vključene v distribucijsko verigo dušikovih raztopin. Morebitne škode ni bilo mogoče količinsko opredeliti. Komisija je to trditev zavrnila. Izpolnjenih vprašalnikov ali katerih koli drugih preverljivih podatkov v zvezi s tem ni predložila nobena stran, ki bi zastopala podjetja za skladiščenje v pristaniščih, distributerje ali kmetije, podjetja za prevoz s cisternami ali podjetja, ki izvajajo škropljenje.

(235)

Družba MHTL je trdila, da je uvedba prvotnih ukrepov znatno vplivala na industrije v spodnjem delu verige v Uniji, saj je povzročila zvišanje stroškov in ogrozila njihovo sposobnost preživetja. Komisija je zavrnila to trditev, ki ni bila utemeljena.

(236)

Da bi diverzificirali oskrbo, je združenje AFCOME Unijo pozvalo k uvozu končnega sečninsko-amonijevega nitrata in ne le plina za njegovo proizvodnjo. Družba Union Invivo je navedla, da ima uvoz sečninsko-amonijevega nitrata na osnovi SZP (43) manjši vpliv na okolje kot proizvodnja sečninsko-amonijevega nitrata v Uniji iz uvoženega UZP (44), ker proizvodnja sečninsko-amonijevega nitrata z UZP povzroči za 16 % več emisij toplogrednih plinov kot proizvodnja s SZP, hkrati pa pozvala k diverzifikaciji oskrbe Unije s plinom ali končnimi izdelki, sintetiziranimi iz plina. Komisija priznava, da surovine vplivajo na vpliv sečninsko-amonijevega nitrata na okolje, vendar je to trditev zavrnila, saj je v interesu Unije, da se v Uniji ohrani več virov oskrbe s plinom in proizvodnje sečninsko-amonijevega nitrata, vključno z njegovimi domačimi proizvajalci.

(237)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so trdili, da sta ogroženi prehranska varnost in cenovna dostopnost hrane, pri čemer najbolj trpijo potrošniki zaradi višjih cen hrane in učinkov dolgotrajne krize, povezane z visokimi življenjskimi stroški. V zvezi s tem je družba MHTL navedla, da so ZDA ravnale razumno, ko so se avgusta 2022 odločile, da ne bodo uvedle protidampinških in izravnalnih dajatev na uvoz sečninsko-amonijevega nitrata iz Trinidada in Tobaga v Združene države Amerike (45). Komisija je te argumente zavrnila. Trditve glede obsega vpliva obstoječih ukrepov na prehransko varnost in cenovno dostopnost hrane ter na potrošnike so bile neutemeljene. Nič v spisu ni kazalo, da bi veljavni ukrepi v zadnjih petih letih vplivali na prehransko varnost in cenovno dostopnost hrane. Kar zadeva neuvedbo protidampinških in izravnalnih dajatev v ZDA leta 2022, se razmere in okoliščine razlikujejo od razmer in okoliščin v tej preiskavi. Komisija je opozorila, da je cilj podaljšanja ukrepov zagotoviti enake konkurenčne pogoje, od katerih imajo lahko koristi vse strani.

(238)

Po razkritju je družba CFI pozvala k pomoči kmetom z znižanjem vhodnih stroškov, izboljšanjem razpoložljivosti oskrbe in zmanjšanjem strateške odvisnosti od ruskih proizvajalcev. Nekatere strani, na primer Interore in Copa-Cogeca, so izrazile zaskrbljenost zaradi kumulativnega učinka številnih pobud, kot je CBAM, na kmetijski sektor. Po navedbah združenja INOXA vse dajatve (protidampinške dajatve, CBAM in carinske dajatve skupaj) predstavljajo več kot 30 % končne cene dušikovih gnojil za kmete, ohranitev ukrepov pa bi škodila donosu in kakovosti žit. Za združenje INOXA in družbo CFI bi bilo podaljšanje ukrepov v nasprotju s strateškimi cilji Unije (tj. skupno kmetijsko politiko, strategijo „od vil do vilic“, cilji strateškega odpiranja in/ali vzpostavitvijo strateških zalog). Čeprav Komisija ni sprejela neutemeljene količinske opredelitve, ki jo je predložilo združenje INOXA, je potrdila, da vse dajatve, ki jih je navedlo združenje, vplivajo na stroške za kmetijski sektor. Po mnenju Komisije so bile trditve o donosu in kakovosti žit neutemeljene, izpostavila je, da navedene dajatve služijo različnim ciljem, in sklenila, da so protidampinške dajatve potrebne, ker sta med prednostnimi nalogami Unije odporna proizvodnja gnojil v Uniji in sankcioniranje neupravičene vojne agresije Rusije proti Ukrajini.

(239)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da z vidika interesa Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi obstoječih ukrepov v zvezi z uvozom sečninsko-amonijevega nitrata s poreklom iz zadevnih držav.

(240)

Združenje AFCOME in družba Union Invivo sta podvomila v veljavnost sklepa, saj bo izvajanje mehanizma CBAM vplivalo tudi na kmete (po mnenju združenja AFCOME pa tudi revizija sistema EU za trgovanje z emisijami). Po mnenju Komisije so bile trditve preuranjene in neutemeljene, zato jih je zavrnila.

(241)

Ne glede na sklep iz uvodne izjave 239 Komisija opozarja na pomembnost kmetijskega sektorja v Uniji in številne izzive, s katerimi se ta srečuje. Če bi se cena sečninsko-amonijevega nitrata zvišala na raven, ki bi bila bistveno višja od ravni v letu 2024, in bi vpliv sedanjih ukrepov na stroškovno strukturo kmetov postal nevzdržen, bo Komisija razmislila o začasni opustitvi ukrepov v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe.

(242)

Po razkritju je združenje AGPB menilo, da bi bila morebitna opustitev ukrepov neučinkovita, ker začasni ukrepi ne omogočajo prilagajanja trga. Komisija je ponovno poudarila, da bi bilo treba pri vsakem sprejetem ukrepu (začasnem ali trajnejšem) upoštevati vse zadevne interese.

(243)

Po razkritju so združenja, ki zastopajo interese kmetov, izpodbijala sklep zaradi zvišanja cen sečninsko-amonijevega nitrata v letu 2025 in/ali nihanja vrzeli med cenami žit in sečninsko-amonijevega nitrata. Komisija je izpostavila, da predloženi nabori podatkov (včasih manjkajo, včasih ni naveden vir, včasih se nanašajo le na del leta 2025 itd.) ne postavljajo pod vprašaj sklepov celotne preiskave z ugotovitvami o dampingu in škodi za obdobji iz uvodne izjave 7, v kateri so bile sprejete ugotovitve o škodljivih dampinških praksah in njihovem verjetnem nadaljevanju v primeru razveljavitve ukrepov.

(244)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi z nadaljevanjem dampinga, nadaljevanjem škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za sečninsko-amonijev nitrat iz zadevnih držav ohraniti.

(245)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev za Rusijo, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Rusije“.

(246)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(247)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od ruskih družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(248)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi za ruske družbe, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Rusije, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Rusije“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(249)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (46). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi se lahko dokaže, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(250)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(251)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (47) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(252)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –