European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2023/1032

20.11.2023

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 28. septembra 2023

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki

(CON/2023/29)

(C/2023/1032)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 20. julija 2023 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na naloge ECB v zvezi z zbiranjem statističnih informacij na podlagi člena 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB). V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Splošne pripombe

1.1.

V skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 (3) evropsko statistiko razvijata, pripravljata in izkazujeta evropski statistični sistem (ESS) in Evropski sistem centralnih bank (ESCB). ESS in ESCB delujeta na podlagi dveh ločenih pravnih okvirov, ki odražata njuni strukturi upravljanja in pomen zagotavljanja tesnega sodelovanja in ustreznega usklajevanja pri izvajanju njunih statističnih funkcij.

1.2.

Namen predlagane uredbe je vzpostaviti tak pravni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike in ESS, ki bo „pripravljen na prihodnost“. V predlagani uredbi se to namerava doseči s tem, da se ESS omogoči hitrejši in učinkovitejši odziv na nujne statistične potrebe v kriznih razmerah, da se omogoči dostop do podatkov v zasebni lasti in da se ESS omogoči, da izpolni pričakovanja uporabnikov po podrobnejših informacijah, ki so pripravljene hitreje in pogosteje ter omogočajo bolj poglobljene vpoglede. Takšno pripravo podrobnejših informacij omogoča tehnološki razvoj, na primer pojav digitalnih in spletno ustvarjenih podatkov. ECB te cilje v celoti podpira in deli z ESS ter meni, da so enako pomembni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike s strani ESCB v okviru njegove pristojnosti.

1.3.

Poleg tega ECB poudarja, da bi morala biti predlagana uredba in upravljanje evropske statistike v ESS in ESCB usklajena s širšo evropsko strategijo za podatke (4). Cilj strategije za podatke je Uniji zagotoviti vodilno vlogo v podatkovni družbi, in sicer z oblikovanjem enotnega trga za podatke, na katerem bodo lahko podatki krožili znotraj EU in med sektorji v dobrobit podjetij, raziskovalcev in javnih uprav. Strategija za podatke ugotavlja, da bo morala Unija, če želi izkoristiti prednosti, ki jih prinaša boljša uporaba podatkov, izboljšati svoje strukture upravljanja za ravnanje s podatki in razširiti zbirke kakovostnih podatkov, ki so ji na voljo za uporabo in ponovno uporabo (5). Ti pomembni splošni cilji bi morali še naprej oblikovati reformo pravnih okvirov, ki urejajo evropsko statistiko.

1.4.

Po mnenju ECB je glede na navedene skupne cilje še toliko pomembneje, da člani ESS in članice ESCB še naprej tesno sodelujejo, da bi čim bolj zmanjšali breme poročanja in zagotovili skladnost, ki je potrebna za pripravo evropske statistike (6). To velja zlasti za pripravo statistike na področjih, kjer imata ESS in ESCB skupno odgovornost, na primer za pripravo finančnih računov in statistike plačilne bilance. Ti cilji pa se lahko uresničujejo s tesnim sodelovanjem tudi na področjih, kjer ima ECB glavno odgovornost za pripravo statistike, in sicer tako, da lahko članice ESCB podatke, ki jih uporablja in pripravi ESS, neposredno ali posredno uporabljajo, če je le potreba po teh podatkih utemeljena.

1.5.

Tesno sodelovanje je bistveno tudi za izboljšanje načina zagotavljanja razpoložljivosti podatkov in njihove uporabe za reševanje družbenih, podnebnih in okoljskih izzivov (7). Na področju statistike je za to potrebna varna in pravočasna souporaba podatkov med javnimi institucijami in sektorji, da se omogoči uporaba več bolje povezanih podatkov ob hkratni ohranitvi ustreznih zaščitnih ukrepov za podatke. Če se ne izkoristi priložnost za povečanje možnosti souporabe podatkov med zaupanja vrednimi pripravljavci uradne statistike, ki jo ponuja revizija Uredbe (ES) št. 223/2009, bi to lahko imelo jasne posledice za doseganje ustreznih ciljev politike na ravni Unije.

1.6.

Po mnenju ECB bi se morala na podlagi navedenega in glede na vlogo ESCB, ki je skupaj z ESS eden od stebrov priprave evropske statistike, ESS in ESCB z novimi izzivi, katerih obravnavi je namenjena predlagana uredba, spoprijeti skupaj. To bi bilo treba storiti na treh področjih.

1.7.

Prvič, posodobitve zadevnih pravnih okvirov, torej Uredbe (ES) št. 223/2009 in Uredbe (ES) št. 2533/98, morajo biti usklajene, zlasti zato, da se izboljša sedanja ureditev souporabe podatkov za statistične namene med obema statističnima sistemoma zaradi njune prilagoditve novim izzivom, s katerimi se sooča evropska statistika (8), zmanjšanja bremena pripravljavcev in bremena priprave visokokakovostne uradne makroekonomske statistike ter doseganja boljših statističnih rezultatov (9).

1.8.

Drugič, ECB ugotavlja, da se s predlagano uredbo uvaja nov sklop pravil za olajšanje zbiranja podatkov v odziv na nujne statistične zahteve v kriznih obdobjih, zagotavljanje dostopa do novih virov podatkov, zlasti podatkov v zasebni lasti, in okrepitev souporabe podatkov v ESS (10). Obenem pa sedanjega sistema souporabe novih virov podatkov za statistične namene ne bi veljalo okrepiti le v ESS, temveč tudi – in v skladu z dolžnostjo tesnega sodelovanja – med ESS in ESCB. Vsak sistem vključuje zaupanja vredne institucije in organe s strogimi in zanesljivimi sistemi in postopki za varstvo zaupnosti podatkov.

1.9.

Nazadnje, z usklajenim pristopom v obeh pravnih okvirih bi morali zagotoviti, da se pri statističnem poročanju uporablja dvosmerna komunikacija med zadevnimi organi in poročevalskimi enotami ter s tem čim bolj zmanjša breme poročanja, prepreči dvojno poročanje in izboljša kakovost zbranih podatkov. Podlaga za tako komunikacijo je enolična identifikacija in klasifikacija ustreznih korporativnih nasprotnih strank (tj. brez gospodinjstev). V skladu s tem bi morali v okviru Uredbe (ES) št. 223/2009 in Uredbe (ES) št. 2533/98 opredeliti splošni evropski okvir, da bi olajšali souporabo podatkov v zvezi z omejenim nizom atributov podatkov ter osnovnimi identifikacijskimi in klasifikacijskimi spremenljivkami, kar je že uveljavljena praksa v več jurisdikcijah EU.

1.10.

Vzpostavitev učinkovite dvosmerne komunikacije med zadevnimi organi in poročevalskimi enotami je za ECB še posebej pomembna, ker pravni okvir, ki se uporablja za njene statistične naloge, omogoča prenos informacij, ki identificirajo zadevne nasprotne stranke in se zberejo v skladu s členom 5 Statuta ESCB znotraj ESCB, „v obsegu in na ravni podrobnosti, ki sta potrebna za opravljanje nalog ESCB iz Pogodbe ali nalog, prenesenih na članice ESCB, na področju bonitetnega nadzora“ (11). Kadar pa je take zaupne podatke zbral član ESS, se lahko prenesejo članici ESCB le pod pogojem, da je „ta prenos potreben za učinkovit razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike ali za povečanje kakovosti evropske statistike v okviru zadevnih pristojnosti ESS in ESCB ter da je bila ta potreba utemeljena“ (12). Ne smejo se uporabljati za namene, ki niso izključno statistični (13). Z jasnim izvzetjem nekaterih atributov podatkov iz teh omejitev v zvezi z zaupnimi podatki, kadar so večinoma že dostopni javno in/ali za plačilo, bi se znatno povečala uporabnost takih podatkov ter kakovost in učinkovitost priprave statistike. To bi bil tudi predpogoj za zmanjšanje bremena poročanja.

1.11.

Predlagana uredba bi nasploh z jasnejšim priznavanjem pomena uporabe takih informacij za izvajanje nalog ESCB iz Pogodbe in nalog drugih institucij, organov in agencij Unije, ki vse pogosteje zahtevajo dostop do informacij, ki jih zbira ESCB, pripomogla k skupnim ciljem ESCB in ESS glede priprave visokokakovostne statistike (za kar je potrebna dvosmerna komunikacija s poročevalskimi enotami) in izpolnjevanja pričakovanj uporabnikov po podrobnejših informacijah, s čimer bi se omogočil bolj poglobljen vpogled, ki bi pripomogel k na dokazih temelječim politikam EU.

2.   Posebne pripombe

2.1.

Vključitev pristojnosti ECB v uvodne izjave predlagane uredbe

ECB meni, da bi bilo treba glede na dolžnost tesnega sodelovanja med ESS in ESCB v uvodnih izjavah predlagane uredbe omeniti in priznati, da evropsko statistiko v svojem okviru za zbiranje statističnih podatkov razvija, pripravlja in izkazuje tudi ESCB. V uvodnih izjavah predlagane uredbe bi bilo treba pojasniti, da se njene določbe uporabljajo brez poseganja v pristojnosti ECB po Uredbi (ES) št. 2533/98. To je bilo pojasnjeno v eni od uvodnih izjav prvotne Uredbe (ES) št. 223/2009; zaradi jasnosti in doslednosti pa bi bilo treba to vključiti tudi v uvodne izjave predlagane uredbe.

2.2.

Prenos podatkov v zasebni lasti iz ESS v ESCB brez predhodne privolitve imetnika podatkov za pripravo evropske statistike

2.2.1.

ECB ugotavlja, da predlagana uredba (14) vključuje poseben mehanizem, ki članom ESS omogoča, da od zasebnega imetnika podatkov zahtevajo, da podatke in ustrezne metapodatke da na voljo za razvoj in pripravo evropske statistike, če so izpolnjeni pogoji, določeni v predlagani uredbi. Ta mehanizem ne posega v obveznosti poročanja, ki so določene v sektorski statistični zakonodaji Unije, niti v obveznost imetnikov podatkov v skladu z aktom EU o podatkih, da podatke dajo na voljo na podlagi izjemne potrebe (15).

2.2.2.

ECB meni, da če se ji pri opravljanju zakonsko predpisanih nalog dovoli dostop do podatkov v zasebni lasti in njihova uporaba, to prinaša precejšnje koristi (16), saj Eurosistem vseskozi uporablja ne le uradne statistične podatke, ki jih pripravijo ECB, članice ESCB in člani ESS, temveč tudi netradicionalne vire podatkov, kot so visokofrekvenčni kazalniki mobilnosti prebivalstva, ki temeljijo na podatkih operaterjev mobilnih omrežij, statistični podatki o potrošnji gospodinjstev ali nacionalnih računih, podprti s podatki o finančnih transakcijah, kot so naročila, računi, provizije pri plačilu s kartico in vknjižbe.

2.2.3

Poleg tega se je z digitalizacijo in kriznim upravljanjem v zadnjih nekaj letih eksponentno povečala potreba po dostopu ESCB do podrobnejših informacij iz netradicionalnih virov, ki se pripravljajo hitreje in pogosteje. To bi ESCB omogočilo hitrejše odzivanje na izredne in krizne razmere ter pripravo bolj poglobljenih analiz pri izvajanju nalog ESCB. Dostop do podatkov v zasebni lasti je pomemben tudi za statistične namene, na primer za izboljšanje kakovosti evropske statistike, ki se pripravlja v okviru pristojnosti ESCB.

2.2.4 .

Zato ECB meni, da bi bilo predlagano uredbo (17) smiselno spremeniti tako, da bi bil ESS dolžan podatke, ki bi jih članom ESS dal na voljo zasebni imetnik podatkov, članicam ESCB prenesti brez predhodnega soglasja imetnika podatkov. Prenos bi se izvedel samo, če bi ESCB to potreboval za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike ali povečanje njene kakovosti. S tem bi se zagotovilo, da bo ureditev učinkovita pri zagotavljanju teh podatkov za pripravo evropske statistike s strani ESS in ESCB, ter povečala preglednost souporabe za zasebnega imetnika podatkov. Hkrati bi bilo treba od članic ESCB zahtevati, da v interesu zasebnih imetnikov podatkov sprejmejo ukrepe za varstvo prejetih podatkov, enakovredne ukrepom nacionalnih statističnih uradov in Komisije (Eurostata).

2.3.

Izboljšanje ureditve souporabe podatkov med ESS in ESCB

Predlagana uredba (18) vzpostavlja novo ureditev, s katero omogoča souporabo podatkov – tudi zaupnih podatkov in rezultatov začasnih statističnih ukrepov (19) – med nacionalnimi statističnimi uradi ter med nacionalnimi statističnimi uradi in Komisijo (Eurostatom). Obenem pa ne obravnava potrebe po izboljšanju souporabe podatkov med ESS in ESCB. V skladu z dolžnostjo tesnega sodelovanja med ESS in ESCB (20) bi bilo treba predlagano novo ureditev razširiti tako, da bi simetrično zajela in okrepila sedanje sodelovanje pri souporabi podatkov z ESCB kot pripravljavcem evropske statistike. Z določbami bi bilo treba na področjih v deljeni pristojnosti ali skupnem interesu zahtevati souporabo podatkov med ESCB in ESS, pod pogojem, da so v ESCB in ESS vzpostavljeni enakovredni ukrepi za varstvo podatkov.

2.4.

Prenos zaupnih podatkov

2.4.1.

Predlagana uredba ne spreminja ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 223/2009 (21) o prenosu zaupnih podatkov znotraj ESS ter med ESS in ESCB. Kadar ESS v skladu z ustrezno določbo Uredbe (ES) št. 223/2009 (22)ESCB prenese zaupne podatke, jih lahko tako ESCB uporablja „izključno za statistične namene“ in so „dostopni samo osebju, ki dela na področju statističnih dejavnosti, znotraj njegovega specifičnega področja dela“.

2.4.2.

Po mnenju ECB so manjše spremembe določb o prenosu zaupnih podatkov, ki jih predlaga, skladne s splošnim ciljem predlagane uredbe, da se pravni okvir, ki ureja evropsko statistiko, pripravi na prihodnost, in da se bistveno izboljša odzivnost ESS na potrebe po podatkih. Prvič, glede na pomen souporabe zaupnih podatkov, s čimer se ESS in ESCB zagotovijo potrebne informacije za opravljanje njunih nalog, ter eksponentno povečanje razpoložljivosti takih podatkov bi bilo treba od ESS in ESCB zahtevati, da sodelovanje na tem področju okrepita s prenosom zaupnih podatkov, če je potreba po tem utemeljena. S tem bi se tudi preprečilo dvojno poročanje in tako zmanjšalo breme poročanja.

2.4.3.

Drugič, spremembe bi omogočile širšo uporabo izbranih referenčnih podatkov, zlasti ključnih atributov posameznih družb, ki so večinoma dostopni javno in/ali za plačilo.

2.4.4.

Tudi ECB želi zagotoviti, da bo pravni okvir, ki ureja njeno zbiranje statističnih podatkov, „pripravljen na prihodnost“. Pomembne pobude, pri katerih sodeluje ESCB, so zlasti posodobitev statističnega poročanja, predvidena v okviru projekta okvira ESCB za integrirano poročanje (IReF) (23), širša študija izvedljivosti EBA v skladu s členom 430c uredbe o kapitalskih zahtevah (24) in strategija EU za nadzorniške podatke v finančnih storitvah EU.

2.4.5.

Te pobude zahtevajo dvosmerno komunikacijo med zadevnimi organi in poročevalskimi enotami o osnovnih referenčnih podatkih, ki se uporabljajo za izpolnjevanje njihovih zahtev glede poročanja. To je tehnični predpogoj za vzpostavitev skupne ureditve poročanja bank za statistične in bonitetne namene ter namene reševanja.

2.4.6.

Podlaga za tako komunikacijo je zmožnost uporabe enoličnih informacij o nasprotni stranki v obliki nabora ključnih atributov posamezne družbe, kot so ime družbe, država članica, v kateri je družba registrirana, naslov registriranega sedeža in pravna oblika. Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: direktiva o odprtih podatkih) (25) in njena izvedbena uredba (26) od držav članic zahtevata zagotovitev javne dostopnosti naborov podatkov velike vrednosti, vključno s ključnimi atributi posameznih družb, kot so navedeni zgoraj. ECB bi poleg ključnih atributov, ki jih zajema direktiva o odprtih podatkih, vključila tudi nekatere dodatne ključne atribute, na primer identifikatorje subjektov, glavno gospodarsko dejavnost in sektorske klasifikacije ESR. Poleg tega bi bilo treba v to kategorijo vključiti informacije o lokaciji lokalnih enot, ki so pomembne za vrednotenje podnebnih tveganj ter za pripravo in analizo kazalnikov podnebnih tveganj.

2.4.7.

Poleg tega v več jurisdikcijah EU prakse souporabe referenčnih podatkov (ki zajemajo zgoraj navedeni nabor ključnih lastnosti ter osnovne identifikacijske in klasifikacijske spremenljivke, vključno s tistimi, ki jih zbirajo nacionalni statistični uradi in nacionalne centralne banke) v okviru statističnega poročanja iz vseh virov že dobro delujejo. Na podlagi tovrstnih izkušenj so razvidne pomembne prednosti glede zmanjševanja bremena poročanja, učinkovitosti poročanja in izboljšanja splošne kakovosti podatkov.

2.4.8.

Zato po mnenju ECB za izbrane referenčne podatke ne bi smele veljati omejitve, ki v predlagani uredbi veljajo za „zaupne podatke“, tako da bi bili na voljo za souporabo ESS in ESCB, poročevalskih enot ter drugih zadevnih organov in uporabnikov (27) (28).

2.4.9.

ECB zato predlaga, da se v ustreznem členu Uredbe (ES) št. 223/2009 (29) določi, da se nekateri ključni atributi posameznih družb ter osnovne identifikacijske in klasifikacijske spremenljivke v predlagani uredbi ne štejejo za „zaupne podatke“ (30). Namesto tega bi jih bilo treba obravnavati kot izjeme od ureditve zaupnosti med ESS in ESCB. Poleg tega bi moral imeti ESCB pravico, da te izbrane referenčne podatke, ki bi bili javno dostopni, uporablja za namene, ki niso izključno statistični, torej ne samo za razvoj, pripravo in izkazovanje „evropske statistike“ (31), temveč tudi za opravljanje nalog ESCB v skladu s členom 127(2) in (5) PDEU ter za naloge ECB v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij v skladu s členom 127(6) PDEU in Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (32).

2.5.

Ponovna uporaba javno dostopnih podatkov

2.5.1.

ECB pozdravlja predlog, da se besedilo Uredbe (ES) št. 223/2009 (33) spremeni tako, da se podatki, ki so zakonito na voljo javnosti, ne štejejo za zaupne, kadar se uporabljajo za statistične namene. To je skladno s ciljem evropske strategije za podatke, da se zagotovi prost pretok podatkov znotraj Unije in med sektorji v korist vseh. Ta predlagana sprememba omogoča učinkovitejšo uporabo javno dostopnih podatkov, saj sedanje besedilo Uredbe (ES) št. 223/2009 zajema samo podatke, ki ostanejo javno dostopni v skladu z nacionalno zakonodajo, in ne vključuje izrecno podatkov, ki so vse bolj javno dostopni v skladu z zakonodajo Unije.

2.5.2.

Obenem se javno dostopni podatki v skladu s predlogom ne štejejo za zaupne samo, če se uporabljajo za statistične namene. Opredelitev „uporabe za statistične namene“ se spreminja tako, da naj bi pomenila „izključno uporabo za razvoj in pripravo statističnih rezultatov in analiz, vključno s povezanimi raziskovalnimi in znanstvenimi dejavnostmi ali določitvijo vzorčnih okvirov“. Opredelitev bi se morala uporabljati tudi za izkazovanje statistike, pridobljene iz teh podatkov, kar je dovoljeno v skladu s sedanjo določbo. To bi pripomoglo k zagotovitvi, da za javno dostopne podatke, ki jih razširjajo statistiki, ne bi veljale nepotrebne omejitve pri ponovni uporabi takih podatkov, tudi za nestatistične namene, kar je skladno s strategijo EU za povečanje razpoložljivosti podatkov. Poleg tega bi se s tem ESCB omogočila prosta uporaba javno dostopnih podatkov v zvezi z identifikacijo pravnih oseb, in to ne le za opravljanje njegovih statističnih nalog, ampak tudi za opravljanje nalog ESCB in nalog v zvezi z bonitetnim nadzorom.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletišču EUR-Lex.

V Frankfurtu na Majni, 28. septembra 2023

Predsednica ECB

Christine LAGARDE


(1)  COM(2023) 402 final.

(2)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8).

(4)  Glej dokument „Evropska strategija za podatke: EU kot zgled za družbo, ki izkorišča moč podatkov“, dostopen na spletišču Evropske komisije na naslovuwww.commission.europa.eu.

(5)  Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Evropska strategija za podatke (COM/2020/66 final).

(6)  Člen 9 Uredbe (ES) št. 223/2009 in člen 2a Uredbe (ES) št. 2533/98.

(7)  Priprava statističnih informacij za analizo podnebnih tveganj je pomemben korak v podnebnem akcijskem načrtu, ki ga je Svet ECB na podlagi pregleda strategije denarne politike ECB sprejel leta 2021. Glej sporočilo „ECB predstavlja akcijski načrt za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike“, 8. julij 2021, dostopno na spletišču ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(8)  Kot je navedeno v predlagani uredbi in odstavku 1.2 zgoraj.

(9)  Glej CMFB opinion on the Exchange of confidential statistical information (ECI) on European Statistics for statistical purposes between the ESS and the ESCB (mnenje Odbora za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko o izmenjavi zaupnih statističnih informacij o evropski statistiki za statistične namene med ESS in ESCB), Odbor za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko, 12. julij 2023.

(10)  Glej člen 1, točki 2 in 7, predlagane uredbe, s katerima se v Uredbo (ES) št. 223/2009 vstavljajo novi členi 16a in 17b do 17f.

(11)  Člen 8(4), točka (a), Uredbe (ES) št. 2533/98.

(12)  Člen 21(2) Uredbe (ES) št. 223/2009.

(13)  Člen 8a(3) Uredbe (ES) št. 2533/98.

(14)  Glej člen 1, točka 7, predlagane uredbe, s katerim se v Uredbo (ES) št. 223/2009 vstavljajo novi členi 17b do 17f.

(15)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih) (COM(2022) 68 final).

(16)  Glej odstavek 2.3 Mnenja Evropske centralne banke z dne 5. septembra 2022 o predlogu uredbe o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih) (CON/2022/30) (UL C 402, 19.10.2022, str. 5).

(17)  Glej člen 1, točka 7, predlagane uredbe, s katero se v Uredbo (ES) št. 223/2009 vstavlja nov člen 17e.

(18)  Glej člen 1, točka 7, predlagane uredbe, s katero se v Uredbo (ES) št. 223/2009 vstavlja nov člen 17f.

(19)  Glej člen 1, točka 2, predlagane uredbe, s katero se v Uredbo (ES) št. 223/2009 vstavlja nov člen 16a.

(20)  Člen 2a Uredbe (ES) št. 2533/98 in člen 9 Uredbe (ES) št. 223/2009.

(21)  Glej člen 21 Uredbe (ES) št. 223/2009.

(22)  Glej člen 21(5) Uredbe (ES) št. 223/2009.

(23)  Cilj okvira ESCB za integrirano poročanje (IReF), ki se nanaša na statistično poročanje bank, je uskladiti številne zbirke statističnih podatkov. Ta strateški projekt ESCB je prvi korak k poenotenemu poročanju bank za statistične in bonitetne namene ter namene reševanja, ki temelji tudi na zmožnosti za izmenjavo in opiranje na isti nabor osnovnih referenčnih podatkov. S takim strateškim ukrepom bi se znatno zmanjšalo breme poročanja, obenem pa povečala uporabnost podatkov za uporabnike.

(24)  Glede načina uresničitve skupne standardizacije, integracije in interoperabilnosti poročanja podatkov bank glej zlasti končno poročilo EBA z naslovom Report on a feasibility study of an integrated reporting system under Article 430c CRR (poročilo o študiji izvedljivosti sistema za integrirano poročanje v skladu s členom 430c uredbe o kapitalskih zahtevah) (EBA/REP/2021/38) in dolgoročno strategijo ESCB za poročanje podatkov bank.

(25)  Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(26)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/138 z dne 21. decembra 2022 o določitvi seznama posebnih naborov podatkov velike vrednosti ter ureditve za njihovo objavo in ponovno uporabo (UL L 19, 20.1.2023, str. 43). Ustrezni nabori podatkov so navedeni v oddelku 5.1 Priloge k izvedbeni uredbi.

(27)  Ob upoštevanju veljavnega varstva osebnih podatkov.

(28)  Glej dokument Minutes of the CMFB Workshop on Collaboration & exchange of business register data for statistical (and non-statistical) purposes between NSIs and NCBs (zapis delavnice Odbora za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko o sodelovanju in izmenjavi podatkov iz poslovnih registrov za statistične (in nestatistične) namene med nacionalnimi statističnimi uradi in nacionalnimi centralnimi bankami), 29. junij 2022 (točka 26 in sklepne ugotovitve).

(29)  Člen 21 Uredbe (ES) št. 223/2009.

(30)  Pa tudi ne v Uredbi (ES) št. 2533/98, ki naj bi se zdaj posodobila.

(31)  Kakor je opredeljeno v členu 1(1a) Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98.

(32)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(33)  Glej člen 1, točka 10, predlagane uredbe, s katero se nadomešča člen 25 Uredbe (ES) št. 223/2009.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1032/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)