Država članica

Priporočila za pripravo tretjih načrtov upravljanja povodij

Priporočila za pripravo drugih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti

Avstrija (AT)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Avstrijo spodbuja zlasti k:

·pravočasnemu sprejetju tretjih načrtov upravljanja povodij;

·zagotovitvi neprekinjenosti, uspešnosti in ustreznega financiranja pri izvajanju ukrepov, potrebnih za pravočasno uresničitev ciljev okvirne direktive o vodah; posebno pozornost bi bilo treba nameniti ukrepom za zmanjšanje precejšnjega števila hidromorfoloških obremenitev;

·dokazovanju ambicioznosti in pragmatičnosti pri odpravljanju kemičnega onesnaževanja, pri čemer bi morala preseči zgolj ukrepe za pridobivanje znanja;

·ustreznemu izvajanju člena 9 o povračilu stroškov, vključno z izračunom in internalizacijo okoljskih stroškov in stroškov virov.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Avstrijo spodbuja zlasti k:

·razvoju merljivih ciljev načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti in njihovemu povezovanju s predlaganimi ukrepi, da bo lahko ocenila doseženi napredek;

·pojasnitvi načina izbire in prednostnega razvrščanja predlaganih ukrepov, npr. tega, kako tehta različne dejavnike, ki vplivajo na sprejete odločitve (vključno z analizo stroškov in koristi, uspešnostjo in podnebnimi spremembami);

·razvoju podrobnejše metodologije za ocenjevanje splošne stroškovne učinkovitosti predlaganih ukrepov ter sočasni zagotovitvi več informacij o stroških in ustreznih virih financiranja;

·zagotovitvi ustreznih navzkrižnih sklicevanj med načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti, predhodnimi ocenami poplavne ogroženosti/območji, na katerih obstaja možnost pomembne poplavne ogroženosti, ter kartami poplavne nevarnosti in ogroženosti ob sočasnem zagotavljanju, da so nenehno na voljo vsem zainteresiranim stranem in javnosti v dostopni obliki, vključno z digitalno.

Belgija (BE)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Belgijo spodbuja zlasti k:

·določitvi jasnih finančnih obveznosti za izvajanje programov ukrepov;

·izpopolnitvi strategije za doseganje ciljev okvirne direktive o vodah ter izboljšanju tehnične izvedljivosti naslednjih načrtov upravljanja povodij ob tesnem sodelovanju s kmetijsko skupnostjo in organi, pristojnimi za izvajanje SKP na nacionalni ravni, pa tudi z zagotovitvijo večjih sinergij med cilji okvirne direktive o vodah ter vsemi ustreznimi politikami in instrumenti (npr. programom za razvoj podeželja, prvim stebrom SKP, direktivo o nitratih), kot se izvajajo na nacionalni ravni;

·dokazovanju ambicioznosti in pragmatičnosti pri odpravljanju kemičnega onesnaževanja z razvojem pristopa, ki je bolj usmerjen v posamezne snovi v površinskih in podzemnih vodah, s poudarkom na prednostnih snoveh, posebnih onesnaževalih, značilnih za reke, in posebnih onesnaževalih, značilnih za podzemne vode;

·izvedbi analize stroškov in koristi predlaganih ukrepov na podlagi jasno obrazložene metodologije, kadar je ustrezno, ter pojasnitvi, kako je na podlagi tega izbrala in prednostno razvrstila navedene ukrepe;

·ustreznemu izvajanju člena 9 o povračilu stroškov, vključno z izračunom in internalizacijo okoljskih stroškov in stroškov virov.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Belgijo spodbuja zlasti k:

·zagotovitvi podrobnejšega opisa predvidenih vplivov podnebnih sprememb na pojav poplav na podlagi razpoložljivih študij;

·zagotovitvi pregleda nad stroški ukrepov in predvidenimi viri financiranja;

·vključitvi analize stroškov in koristi (npr. za prednostno razvrstitev ukrepov, primernih zanjo) v načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti ter zagotovitvi jasnega opisa uporabljene metodologije;

·usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam.

Bolgarija (BG)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Bolgarijo spodbuja zlasti k:

·dodatnemu izboljšanju mednarodnega sodelovanja z razvojem bolj usklajenih pristopov k ocenjevanju stanja skupnih vodnih teles ter pripravi bolj usklajenih ocen in programov ukrepov, da bi se zagotovilo pravočasno izpolnjevanje ciljev okvirne direktive o vodah;

·povečanju zmogljivosti za spremljanje, da bi zmanjšala odvisnost od strokovnih presoj za oceno ekološkega stanja/potenciala svojih vodnih teles;

·utemeljitvi uporabe izjem na podlagi člena 4(7) na temeljiti oceni vseh ukrepov, kot se zahteva v skladu z okvirno direktivo o vodah, ter pregledni navedbi utemeljitev za sklicevanje na izjeme na podlagi člena 4(7) za vsa vodna območja;

·zagotovitvi boljše skladnosti s členom 5 direktive o čiščenju komunalne odpadne vode v zvezi z zahtevo za strožje postopke čiščenja odpadnih voda za izpust v občutljiva območja, zlasti v velikih mestih;

·zagotovitvi celovite ocene vrzeli za obremenitve z razpršenimi onesnaževali iz kmetijstva (hranili, agrokemikalijami, usedlinami, organsko snovjo) za vse vode na vseh vodnih območjih ter vzpostavitvi neposredne povezave med oceno in predlaganimi ukrepi za blažitev (v skladu s členom 11(3)(h)); ti ukrepi bi morali biti specifični, imeti jasno pravno podlago ter vključevati ustrezne ureditve spremljanja in inšpekcijskega nadzora;

·zagotovitvi jasnega razlikovanja med pomanjkanjem vode in sušo v vodni politiki ter sprejetja načrta za obvladovanje suš ali načrta za dodeljevanje vodnih virov in gospodarjenje z njimi.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Bolgarijo spodbuja zlasti k:

·izboljšanju izpopolnjevanja ciljev in ukrepov z jasno navedbo časovnega okvira za uspeh in izvajanje;

·zagotovitvi podrobnejšega opisa predvidenih vplivov podnebnih sprememb na pojav poplav ter usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam, ko bo sprejeta;

·izvedbi analize stroškov in koristi predlaganih ukrepov na podlagi jasno obrazložene metodologije, kadar je ustrezno, ter pojasnitvi, kako je na podlagi tega izbrala in prednostno razvrstila navedene ukrepe.

Ciper (CY)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Ciper spodbuja zlasti k:

·dodatnemu izboljšanju zmogljivosti za ocenjevanje stanja vseh vrst voda (vključno s teritorialnimi vodami), da bi se zmanjšal delež voda z neznanim stanjem in zagotovilo boljše ocenjevanje navzočnosti prednostnih snovi;

·spremljanju vodnih teles na način, s katerim se zagotovita ustrezna časovna ločljivost in prostorska pokritost za razvrstitev vseh vodnih teles (po možnosti v kombinaciji z zanesljivimi metodami združevanja v skupine/ekstrapolacije);

·povečanju uporabe merjenja (zlasti za kmetijstvo) za boljše določanje količinskega stanja vodnih teles in zmanjšanje čezmernega odvzema podzemne vode, predvsem zaradi neurejene samooskrbe in dovoljenj, ki niso dovolj usklajena z okoljskimi zahtevami.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Ciper spodbuja zlasti k:

·pojasnitvi načina izbire in prednostnega razvrščanja predlaganih ukrepov, npr. tega, kako tehta različne dejavnike, ki vplivajo na sprejete odločitve (vključno z analizo stroškov in koristi, uspešnostjo in podnebnimi spremembami);

·določitvi izhodišča in ustreznih kazalnikov za oceno napredka, doseženega pri izvajanju predlaganih ukrepov;

·sistematični proučitvi možnosti za izvedbo rešitev, ki temeljijo na naravi (vključno z ukrepi za naravno zadrževanje vode), kot alternativo izkopu ter preoblikovanju rečnih strug in obrežij s „sivo infrastrukturo“, kadar je to mogoče.

Češka (CZ)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Češko spodbuja zlasti k:

·zagotovitvi boljšega spremljanja, zlasti zadostnega števila vodnih teles in ustrezne pokritosti vseh ustreznih elementov kakovosti; obratovalno spremljanje jezer bi bilo treba izboljšati ter bolje povezati z obremenitvami in analizo vplivov; hidromorfološke elemente kakovosti bi bilo treba spremljati pri vseh vrstah voda;

·izboljšanju zanesljivosti ocenjevanja ekološkega stanja/potenciala, zlasti izboljšanju ocenjevalnih metod za hidromorfološke elemente, ter povezovanju fizikalno-kemijskih meja z ustreznimi biološkimi elementi kakovosti za reke;

·boljši utemeljitvi uporabe izjem iz člena 4(4) in (5) ob jasnem razlikovanju med njimi; to je pomembno zlasti, ker bodo za precejšnje število vodnih teles cilji okvirne direktive o vodah predvidoma doseženi šele po letu 2027, uporaba izjem pa je obsežna;

·količinski opredelitvi zmanjšanja obremenitve z onesnaževali, potrebnega za doseganje ciljev okvirne direktive o vodah; vpliva ukrepov za blažitev v zvezi s kmetijskimi viri onesnaževanja vode na celotno povodje ter obsega, v katerem ukrepi, ki so že bili sprejeti na podlagi direktive o nitratih in direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, prispevajo k doseganju ciljev v celoti in v katerem se na podlagi teh ukrepov opredelijo dodatni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev v celoti;

·ustreznemu izvajanju člena 9 o povračilu stroškov, vključno z izračunom in internalizacijo okoljskih stroškov in stroškov virov.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Češko spodbuja zlasti k:    

·razvoju merljivih ciljev načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti in vzpostavitvi povezave s predlaganimi ukrepi, da bo lahko ocenila doseženi napredek;

·zagotovitvi ocene stroškov za posamezne ukrepe in splošnega proračuna za vse ukrepe, pri čemer bi bilo treba navesti, ali zajema naložbe in operativne stroške;

·opisu metode za prednostno razvrščanje ukrepov ter zagotovitvi jasnih informacij o metodah, uporabljenih za oceno stroškov in koristi ukrepov;

·usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam.

Nemčija (DE)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Nemčijo spodbuja zlasti k:

·izboljšanju spremljanja trendov za vse ustrezne snovi na vseh vodnih območjih, in to tako, da se zagotovita ustrezna časovna ločljivost in prostorska pokritost;

·boljši utemeljitvi uporabe izjem na podlagi člena 4(4) in (5), zlasti utemeljitvi nesorazmernih stroškov;

·končanju celovite ocene vrzeli za obremenitve z razpršenimi onesnaževali iz kmetijstva za vse vode na vseh vodnih območjih ter vzpostavitvi neposredne povezave med oceno in ukrepi za blažitev; za preprečitev onesnaževanja, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih obremenitev, so potrebni dodatni ukrepi;

·proučitvi možnosti priprave načrtov za obvladovanje suš za območja, na katerih je večja nevarnost suš.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Nemčijo spodbuja zlasti k:    

·razvoju merljivih ciljev (časovnega okvira, kazalnikov) in opredelitvi jasnih meril za določitev znatnih škodljivih posledic poplav;

·podrobnejši opredelitvi ukrepov v načrtih, vključno z obsegom, v katerem bodo prispevali k ciljem, in načinom njihovega financiranja;

·pojasnitvi načina izbire in prednostnega razvrščanja predlaganih ukrepov, npr. tega, kako tehta različne dejavnike, ki vplivajo na sprejete odločitve (vključno z analizo stroškov in koristi, uspešnostjo in podnebnimi spremembami);

·usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam.

Danska (DK)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Dansko spodbuja zlasti k:

·pojasnitvi pripisovanja pomembnih obremenitev različnim sektorjem, da bi se lahko opredelili ustrezni ukrepi za blažitev;

·izboljšanju spremljanja površinskih voda z zajetjem vseh ustreznih bioloških, fizikalno-kemijskih in hidromorfoloških elementov kakovosti za vse vrste voda ter povečanju deleža vodnih teles, zajetih s spremljanjem v zvezi s posebnimi onesnaževali, značilnimi za povodja;

·končanju priprave ocenjevalnih metod za vse biološke elemente kakovosti za vse vrste voda, vključno z metodami, ki so občutljive za hranila v rekah in vključujejo hidromorfološke elemente kakovosti pri razvrščanju ekološkega stanja.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Dansko spodbuja zlasti k:    

·zagotovitvi dodatnih in bolj usklajenih informacij o postopku za pripravo načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti, vključno s tem, kako so bile pri njihovi pripravi uporabljene predhodne ocene poplavne ogroženosti ter karte poplavne nevarnosti in ogroženosti; usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam;

·proučitvi enotnejšega pristopa k različnim načrtom za obvladovanje poplavne ogroženosti, saj so zdaj po naravi precej različni (v smislu strategije in ravni podrobnosti); v ta namen bi bilo treba proučiti možnost večje izmenjave informacij med različnimi upravami;

·zagotovitvi več podrobnosti o stroških in virih financiranja ukrepov ter izvedbi analize stroškov in koristi, kadar je mogoče; zagotovitvi dodatnih informacij o prednostnem razvrščanju ukrepov, vključno z uporabljenimi merili; zagotovitvi informacij o mehanizmih, ki jih je treba uporabljati za spremljanje izvajanja teh ukrepov, v vseh načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti.

Estonija (EE)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Estonijo spodbuja zlasti k:

·določitvi referenčnih razmer za vse ustrezne elemente kakovosti za vse površinske vode;

·končanju popisov emisij, izpustov in uhajanj kemikalij;

·okrepitvi prizadevanj za ocenjevanje stanja vseh vodnih teles, pri čemer bi bilo treba povečati zaupanje v ocene stanja in zmanjšati delež neznanih stanj; s spremljanjem bi bilo treba zagotoviti ustrezno časovno ločljivost in prostorsko pokritost (tudi v zvezi z organizmi);

·boljši utemeljitvi izjem z razvojem in uporabo jasnih meril za uporabo člena 4(4) ter jasnim razlikovanjem med njimi ter merili in utemeljitvami, uporabljenimi na podlagi člena 4(5).

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Estonijo spodbuja zlasti k:    

·razvoju posebnih in merljivih ciljev načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti ter opisu postopka za določanje ciljev;

·zagotovitvi podrobnejših informacij o stroških izvajanja ukrepov v posameznih enotah upravljanja in njihovih časovnih razporedih; zagotoviti bi bilo treba tudi kazalnike napredka; v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti bi bilo treba opisati uporabljeno metodologijo za analizo stroškov in koristi ter predstaviti rezultate.

Grčija (EL)

Načrti upravljanja povodij niso bili pravočasno predloženi, zato jih Komisija ni vključila v svojo oceno.

Načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti niso bili pravočasno predloženi, zato jih Komisija ni vključila v svojo oceno.

Španija (ES)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Španijo spodbuja zlasti k:

·pravočasnemu sprejetju naslednjih načrtov upravljanja povodij, pri čemer je treba upoštevati zahteve v zvezi z javnim posvetovanjem;

·povečanju uporabe merilnikov pretoka za zagotovitev merjenja in registracije vseh odvzemov ter prilagoditve dovoljenj glede na razpoložljive vire ter zagotovitvi, da uporabniki organom za povodja redno poročajo o dejanskih količinah odvzema, zlasti na vodnih območjih s pomembnimi obremenitvami zaradi odvzema;

·ustreznemu izvajanju člena 9 o povračilu stroškov, vključno z izračunom in internalizacijo okoljskih stroškov in stroškov virov;

·zagotovitvi, da se za zavarovane habitate in vrste določijo zahteve glede količine in kakovosti ter prenesejo na posebne ciljev za posamezna zavarovana območja, pri čemer bi bilo treba navesti tudi ustrezno spremljanje in ukrepe;

·sprejetju novih načrtov za obvladovanje suš.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Španijo spodbuja zlasti k:    

·nujnemu sprejetju načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti za Kanarske otoke ter pravočasnemu sprejetju naslednjih načrtov upravljanja povodij;

·boljši pojasnitvi in boljšemu dokumentiranju postopka prednostnega razvrščanja ciljev, npr. razlagi tega, katere institucije in deležniki so sodelovali pri tem ter kateri razlogi so bili predloženi za odločanje o pomembnosti različnih ciljev; razvoju merljivih ciljev in kazalnikov za vpliv ukrepov za podporo postopku ocenjevanja napredka;

·predstavitvi metodologije za ocenjevanje stroškov in koristi ukrepov ter uporabe in rezultatov te analize;

·proučitvi podnebnih sprememb, vključno s sistematskim upoštevanjem nacionalne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam.

Finska (FI)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Finsko spodbuja zlasti k:

·boljšemu spremljanju površinskih voda ter zajetju vseh vodnih teles in vseh elementov kakovosti, vključno s hidromorfološkimi elementi kakovosti in posebnimi onesnaževali, značilnimi za posamezna povodja, v obalnih morjih;

·izboljšanju spremljanja trendov za vse ustrezne snovi na vseh vodnih območjih, in to na način, s katerim se zagotovita ustrezna časovna ločljivost in prostorska pokritost;

·podrobni oceni predlaganih novih preoblikovanj v skladu z zahtevami okvirne direktive o vodah ob upoštevanju pričakovanja, da se zaradi poslabšanja stanja z zelo dobrega na dobro morda ne bo uporabila ocena na podlagi člena 4(7);

·ustreznemu izvajanju člena 9 o povračilu stroškov, vključno z izračunom in internalizacijo okoljskih stroškov in stroškov virov;

·ponovni proučitvi priprave načrtov za obvladovanje suš, kadar je ustrezno, na podlagi pogostosti suš na lokalni ravni ali ravni porečja kot enega od učinkov podnebnih sprememb.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Finsko spodbuja zlasti k:

·določitvi jasnega časovnega načrta za doseganje ciljev v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti;

·vzpostavitvi tesnejše povezave med cilji in ukrepi ter jasni navedbi, ali so načrtovani ukrepi zadostni za izpolnitev ciljev;

·usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam.

Francija (FR)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Francijo spodbuja zlasti k:

·boljši utemeljitvi uporabe izjem iz člena 4(4) in (5) ter pregledu in posodobitvi utemeljitev za zagotovitev izvedbe vseh mogočih ukrepov;

·izboljšanju spopadanja z onesnaževanjem s hranili ter oceni in predložitvi predvidenega učinka ukrepov;

·okrepitvi prizadevanj za izvedbo hidromorfoloških ukrepov za vsa vodna telesa, prizadeta zaradi hidromorfoloških obremenitev, in vsa vodna območja ter poročanje o njih, tudi za izpolnitev mednarodnih obveznosti odprave ovir za kontinuiteto toka;

·proučitvi možnosti priprave načrtov za obvladovanje suš za območja, na katerih je večja nevarnost suš.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Francijo spodbuja zlasti k:

·zagotovitvi podrobnejših informacij o korakih pred pripravo načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti, vključno z zbirnimi kartami in besedilom v zvezi z območji, na katerih obstaja možnost pomembne poplavne ogroženosti, ter informacijami o tem, kje so te informacije na voljo; usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam;

·razvoju ciljev s posebnimi in merljivimi elementi, kolikor je mogoče, ter ohranitvi jasne povezave med cilji na višji ravni in cilji na nižji ravni ter med ukrepi in cilji;

·zagotovitvi več informacij o ukrepih v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti, vključno s stroški in viri financiranja, podrobnostmi o lokaciji ter informacijami o prednostni razvrstitvi in napredku pri spremljanju.

Hrvaška (HR)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Hrvaško spodbuja zlasti k:

·okrepitvi prizadevanj za opredelitev obremenitev, zlasti za somornice in obalna morja;

·razvoju ustrezne metodologije za določitev močno preoblikovanih vodnih teles; določitev močno preoblikovanih vodnih teles bi morala biti v skladu z vsemi zahtevami iz člena 4(3), pri tem pa bi bilo treba določiti metodologijo za opredelitev ekološkega potenciala;

·zagotovitvi vseh ustreznih informacij o stopnji skladnosti ter časovnem načrtu za dosego skladnosti aglomeracij v skladu z Direktivo 91/271/EGS: zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost s členom 5 direktive o čiščenju komunalne odpadne vode v zvezi s strožjim postopkom čiščenja, zlasti v velikih mestih;

·proučitvi dodatnih ukrepov v zvezi s točkovnimi viri onesnaževanja, ki presegajo zahteve direktive o čiščenju komunalne odpadne vode in direktive o industrijskih emisijah, za izpolnitev ciljev okvirne direktive o vodah ter končanju opredelitve ključnih vrst ukrepov za razpršene vire;

·vzpostavitvi nadzora nad odvzemanjem ter zbiranja in sporočanja informacij o rabi in izkoriščanju vode ter trendih; proučitvi uporabe ukrepov za naravno zadrževanje vode za zmanjšanje tveganja za kakovost vode, ki ga povzročajo kmetijska onesnaževala; proučitvi sprejetja načrtov za obvladovanje suš ter nadaljevanju revizije obstoječega nadzora za zagotovitev, da kmetijske prakse ne bodo povzročale hidromorfološke obremenitve, ter posodobitvi nadzora, kadar je potrebno.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Hrvaško spodbuja zlasti k:    

·predstavitvi posebnih in merljivih ciljev za obvladovanje poplav ter vzpostavitvi jasne povezave med ukrepi in cilji; navesti bi bilo treba izhodišče, glede na katero se lahko spremlja napredek;

·pojasnitvi načina izbire in prednostnega razvrščanja predlaganih ukrepov, npr. tega, kako tehta različne dejavnike, ki vplivajo na sprejete odločitve (vključno z analizo stroškov in koristi, uspešnostjo in podnebnimi spremembami);

·zagotovitvi dodatnih podrobnosti o pristopu k javnemu posvetovanju in dejavnemu vključevanju deležnikov.

Madžarska (HU)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Madžarsko spodbuja zlasti k:

·okrepitvi prizadevanj za ocenjevanje stanja vseh vodnih teles, pri čemer bi bilo treba povečati zaupanje v ocene stanja in zmanjšati delež neznanih stanj; s spremljanjem bi bilo treba zagotoviti ustrezno časovno ločljivost in prostorsko pokritost;

·pri ocenjevanju stanja bi bilo treba upoštevati vse prednostne snovi v ustrezni matriki; če se uporablja drugačna matrika, bi bilo treba to pojasniti;

·odpravljanju negotovosti pri določanju močno preoblikovanih in umetnih vodnih teles na podlagi boljšega spremljanja, boljših podatkov o hidromorfoloških obremenitvah in boljšega razumevanja učinkov bioloških elementov kakovosti; zagotovitvi skladnosti določitve močno preoblikovanih vodnih teles z vsemi zahtevami iz člena 4(3);

·zagotovitvi učinkovitega izdajanja dovoljenj, merjenja in nadzora za odvzeme;

·zagotovitvi jasnega razlikovanja med pomanjkanjem vode in sušo v vodni politiki ter sprejetja načrta za obvladovanje suš.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Madžarsko spodbuja zlasti k:    

·razvoju ciljev, ki so bolj specifični glede kvantitativnih ciljev, lokacij in časovnih okvirov za izpolnitev;

·zagotovitvi večje jasnosti v zvezi s številom ukrepov, razmerjem med ukrepi iz načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti in drugimi ukrepi, ki so opredeljeni kot predhodni, ter njihovo prednostno razvrstitvijo;

·vključitvi ocene stroškov vseh ukrepov v naslednjem načrtu za obvladovanje poplavne ogroženosti;

·usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam.

Irska (IE)

Načrti upravljanja povodij niso bili pravočasno predloženi, zato jih Komisija ni vključila v svojo oceno.

Načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti niso bili pravočasno predloženi, zato jih Komisija ni vključila v svojo oceno.

Italija (IT)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Italijo spodbuja zlasti k:

·harmonizaciji različnih regionalnih pristopov, zlasti za opredelitev pomembnih obremenitev;

·zagotovitvi smiselnih informacij o obsegu in časovnem načrtu ukrepov v programu ukrepov, da bo jasno, kako bodo cilji predvidoma doseženi; v načrtih upravljanja povodij bi bilo treba prikazati sistematično prednostno razvrščanje ukrepov;

·jasnejši predstavitvi informacij o virih financiranja programa ukrepov v tretjem načrtu upravljanja povodij;

·okrepitvi merjenja za vse odvzeme in pregledu sistema izdajanja dovoljenj za odvzeme; sprejeti bi bilo treba ukrepe za obravnavo nezakonitih odvzemov, zlasti na vodnih območjih, ki se soočajo s težavami zaradi pomanjkanja vode;

·ukrepanju na področju odvajanja komunalne odpadne vode ter zagotovitvi, da so načrtovani ukrepi zadostni za izpolnitev ciljev okvirne direktive o vodah (pa tudi direktive o čiščenju komunalne odpadne vode) na vseh vodnih območjih;

·ustreznemu izvajanju člena 9 o povračilu stroškov, vključno z izračunom in internalizacijo okoljskih stroškov in stroškov virov;

·sprejetju načrta za obvladovanje suš tudi za vodno območje Sicilije.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Italijo spodbuja zlasti k:    

·razvoju posebnih in merljivih ciljev načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti ter vzpostavitvi povezave med cilji in ukrepi;

·doslednemu pojasnjevanju načina izvajanja spremljanja ukrepov in podrobnejšemu opisu načina financiranja ukrepov v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti;

· razširitvi uporabe analize stroškov in koristi pri izbiri in prednostnem razvrščanju ukrepov, kadar je mogoče;

·usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam.

Litva (LT)

Načrti upravljanja povodij niso bili pravočasno predloženi, zato jih Komisija ni vključila v svojo oceno.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Litvo spodbuja zlasti k:

·pojasnitvi pravnega statusa načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti; zagotovitvi ustreznih navzkrižnih sklicevanj med načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti, predhodnimi ocenami poplavne ogroženosti/območji, na katerih obstaja možnost pomembne poplavne ogroženosti, ter kartami poplavne nevarnosti in ogroženosti ter njihove nenehne razpoložljivosti vsem zainteresiranim stranem in javnosti v dostopni obliki;

·vzpostavitvi povezave med predlaganimi ukrepi in cilji, da bo lahko ocenila doseženi napredek;

·obravnavanju vprašanj podnebnih sprememb v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti ter usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam.

Luksemburg (LU)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Luksemburg spodbuja zlasti k:

·izboljšanju določanja potreb močno preoblikovanih vodnih teles z razvojem in uporabo jasnih meril za pregledno določanje pomembnih škodljivih učinkov; uporabi bolj izpopolnjene metodologije za opredelitev ekološkega potenciala;

·podrobni oceni morebitnih novih preoblikovanj v skladu z zahtevami okvirne direktive o vodah;

·pregledu in razvoju strategije za doseganje ciljev okvirne direktive o vodah ter izboljšanju tehnične izvedljivosti naslednjih načrtov upravljanja povodij v sodelovanju s kmetijsko skupnostjo in organi, pristojnimi za izvajanje SKP na nacionalni ravni, za zagotovitev pomembnega prispevka vseh ustreznih politik in instrumentov (npr. programa za razvoj podeželja, prvega stebra SKP, direktive o nitratih itd.) k načrtom upravljanja povodij.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Luksemburg spodbuja zlasti k:

·razvoju posebnih in merljivih ciljev, kolikor je to mogoče, s katerimi bo nato mogoče določiti jasne cilje in meriti uspehe; povezovanju ciljev z ukrepi;

·vključitvi ocen stroškov ukrepov in navedbi virov financiranja v načrtu za obvladovanje poplavne ogroženosti;

·pojasnitvi načina izbire in prednostnega razvrščanja predlaganih ukrepov, npr. tega, kako tehta različne dejavnike, ki vplivajo na sprejete odločitve (vključno z analizo stroškov in koristi, uspešnostjo in podnebnimi spremembami), ter usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam;

·določitvi jasnega časovnega načrta izvajanja ukrepov v načrtu za obvladovanje poplavne ogroženosti.

Latvija (LV)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Latvijo spodbuja zlasti k:

·opredelitvi virov financiranja za olajšanje izvajanja ciljev okvirne direktive o vodah;

·končanju priprave ocenjevalnih metod za vse biološke elemente kakovosti; razviti bi bilo treba metode za ocenjevanje hidromorfoloških elementov kakovosti za somornice in obalna morja;

·izvedbi temeljite ocene mogočih novih preoblikovanj za morebitno prihodnjo uporabo člena 4(7);

·ustreznemu usklajevanju načrtov upravljanja povodij z direktivo o poplavah in načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Latvijo spodbuja zlasti k:    

·razvoju merljivih ciljev načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti in vzpostavitvi povezave s predlaganimi ukrepi, kolikor je mogoče, da bo lahko ocenila doseženi napredek;

·navedbi virov financiranja ukrepov;

·predstavitvi in uporabi metodologije za ocenjevanje stroškov in koristi ukrepov, kadar je ustrezno, ter zagotovitvi rezultatov metodologije;

·pojasnitvi, kako so bili vplivi podnebnih sprememb upoštevani, v drugem ciklu in usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam, ko bo ta sprejeta.

Malta (MT)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Malto spodbuja zlasti k:

·pripisovanju obremenitev virom, da se lahko opredelijo ustrezni ukrepi;

·nadaljevanju dela za končanje programov spremljanja količinskega stanja podzemne vode;

·zagotovitvi skladnosti morebitnih novih preoblikovanj z zahtevami okvirne direktive o vodah;

·boljšemu reševanju težave s pomanjkanjem vode in prekomernim odvzemanjem;

·ustreznemu izvajanju člena 9 o povračilu stroškov, vključno z izračunom in internalizacijo okoljskih stroškov in stroškov virov.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Malto spodbuja zlasti k:    

·razvoju merljivih ciljev načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti in vzpostavitvi izrecne povezave s predlaganimi ukrepi, kolikor je mogoče, da bo lahko ocenila doseženi napredek, vključno z mehanizmi in kazalniki za spremljanje njihovega izvajanja;

·zagotovitvi informacij o ocenjenih stroških vseh ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovi prednostni razvrstitvi in metodah prednostnega razvrščanja.

Nizozemska (NL)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Nizozemsko spodbuja zlasti h:

·končanju ocene uspešnosti obstoječih kmetijskih ukrepov in opredelitvi dodatnih ukrepov, potrebnih za izpolnitev ciljev okvirne direktive o vodah;

·zagotovitvi, da za kemično onesnaževanje iz nekmetijskih virov programi ukrepov temeljijo na zanesljivi oceni obremenitev.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Nizozemsko spodbuja zlasti k:    

·čim bolj specifični in merljivi opredelitvi ciljev in pojasnitvi postopka; opisu povezav z drugimi predhodnimi in trenutno veljavnimi nizozemskimi programi in zakonodajo na področju poplav v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti;

·zagotovitvi informacij o ocenjenih stroških ukrepov v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti in navedbi, ali se za spremljanje napredka uporablja izhodiščno stanje, oziroma določitvi izhodiščnega stanja;

·pojasnitvi načina izbire in prednostnega razvrščanja predlaganih ukrepov, npr. tega, kako tehta različne dejavnike, ki vplivajo na sprejete odločitve (vključno z analizo stroškov in koristi, uspešnostjo in podnebnimi spremembami), ter usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam;

·zagotovitvi jasnih informacij o organizaciji javnega posvetovanja in dejavnega vključevanja deležnikov.

Poljska (PL)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Poljsko spodbuja zlasti k:

·okrepitvi spremljanja površinskih voda z zajetjem vseh ustreznih elementov kakovosti za vse vrste voda;

·celoviti oceni ekološkega stanja za vse vrste voda, vključno z oceno vseh ustreznih elementov kakovosti;

·okrepitvi prizadevanj za razvoj usklajene metodologije za določitev močno preoblikovanih vodnih teles za vse ustrezne vrste voda;

·zagotovitvi, da uporaba izjem na podlagi člena 4(7) temelji na temeljiti oceni vseh ukrepov, kot se zahteva v skladu z okvirno direktivo o vodah;

·ugotovitvi in izvajanju ekoloških tokov.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Poljsko spodbuja zlasti k:    

·pojasnitvi načina izbire in prednostnega razvrščanja predlaganih ukrepov, npr. tega, kako tehta različne dejavnike, ki vplivajo na sprejete odločitve (vključno z analizo stroškov in koristi, uspešnostjo in podnebnimi spremembami);

·proučitvi sklepov, pridobljenih v prvem ciklu s pripravo kart poplavne nevarnosti in ogroženosti, v drugem ciklu pri predhodni oceni poplavne ogroženosti, pripravi kart poplavne nevarnosti in ogroženosti ter načrtu za obvladovanje poplavne ogroženosti;

·pojasnitvi, kako so bili vplivi podnebnih sprememb upoštevani, v drugem ciklu.

Portugalska (PT)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Portugalsko spodbuja zlasti k:

·okrepitvi spremljanja površinskih voda z zajetjem vseh ustreznih elementov kakovosti za vse vrste voda; vključitvi vseh vodnih teles, ki se soočajo s pomembnimi obremenitvami, vključno z obalnimi morji, v obratovalno spremljanje;

·dodatni okrepitvi utemeljitve za uporabo člena 4(7) z zagotavljanjem, da se za vsak projekt poleg ocene na strateški ravni opravi tudi ocena na ravni vodnega telesa;

·nadaljnjemu posodabljanju licenc in dovoljenj za vse odvzeme in urejanja toka;

·zagotovitvi, da se za vodna območja na otokih zagotovi več informacij o obremenitvah zaradi prednostnih snovi in (morebitnih) posebnih onesnaževal, značilnih za povodja, da se določijo ustrezni ukrepi;

·zagotovitvi, da so posebni cilji za zavarovana območja, na katerih živijo lupinarji, vključno z orientacijskimi vrednostmi za mikrobiološke standarde, usklajeni z razveljavljeno direktivo o zahtevah v zvezi s kakovostjo vode za lupinarje.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Portugalsko spodbuja zlasti k:    

·določitvi merljivih ciljev načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti, kolikor je mogoče, in vzpostavitvi povezave med ukrepi in cilji;

·zagotovitvi ustreznih navzkrižnih sklicevanj med načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti, območji, na katerih obstaja možnost pomembne poplavne ogroženosti, ter kartami poplavne nevarnosti in ogroženosti ter njihove nenehne razpoložljivosti vsem zainteresiranim stranem in javnosti v dostopni obliki, vključno z digitalno;

·konkretnejši opredelitvi virov financiranja za ukrepe; izbiri in prednostni razvrstitvi ukrepov ob upoštevanju stroškov in koristi, kadar je ustrezno.

Romunija (RO)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Romunijo spodbuja zlasti k:

·nadaljnjemu delu za pripisovanje obremenitev posameznim sektorjem;

·okrepitvi spremljanja površinskih voda z zajetjem vseh ustreznih elementov kakovosti za vse vrste voda, vključno s hidromorfološkimi elementi kakovosti, ter izboljšanju spremljanja količinskega in kemijskega stanja podzemne vode;

·utemeljitvi uporabe izjem na podlagi člena 4(7) na temeljiti oceni vseh ukrepov, kot se zahteva v skladu z okvirno direktivo o vodah;

·boljšemu izvajanju zahtev na podlagi direktive o čiščenju komunalne odpadne vode v zvezi z zahtevo za strožje postopke čiščenja odpadnih voda za izpust v občutljiva območja ter zagotovitvi naložb, ki bodo omogočile ustrezno čiščenje odpadne vode iz velikih mest.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Romunijo spodbuja zlasti k:    

·vzpostavitvi tesnejše povezave med cilji in ukrepi ter navedbi, ali bodo načrtovani ukrepi – ko bodo končani – zadostni za izpolnitev ciljev;

·ocenam stroškov z jasno razlago virov financiranja za ukrepe v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti;

·pojasnitvi načina izbire in prednostnega razvrščanja predlaganih ukrepov, npr. tega, kako tehta različne dejavnike, ki vplivajo na sprejete odločitve (vključno z analizo stroškov in koristi, uspešnostjo in podnebnimi spremembami), ter usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam;

·zagotovitvi ustreznih navzkrižnih sklicevanj med načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti, območji, na katerih obstaja možnost pomembne poplavne ogroženosti, ter kartami poplavne nevarnosti in ogroženosti ter njihove nenehne razpoložljivosti vsem zainteresiranim stranem in javnosti v dostopni obliki, vključno z digitalno.

Švedska (SE)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Švedsko spodbuja zlasti k:

·zagotovitvi razpoložljivosti in ustreznosti okoljskih standardov kakovosti za vsa posebna onesnaževala, značilna za povodja;

·doseganju napredka pri utemeljitvi izjem z dodatno podkrepitvijo povezanih ocen z dodatnimi podatki in informacijami ter zmanjšanjem preostale negotovosti; sprejetju vseh potrebnih ukrepov za čim večje zmanjšanje števila izjem za naslednji cikel, da bi zagotovila pravočasno izpolnjevanje ciljev okvirne direktive o vodah;

·proučitvi priprave načrtov za obvladovanje suš, kadar je ustrezno, zlasti za vodna območja z lokalnimi pojavi suš.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Švedsko spodbuja zlasti k:    

·zagotovitvi posebnih in merljivih informacij o ukrepih, vključno z ocenami stroškov in financiranjem, v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti, pa tudi informacij o prednostnih nalogah za vse ukrepe in metodah za njihovo prednostno razvrščanje;

·boljšemu izražanju, kako so bili morebitni vplivi podnebnih sprememb upoštevani v drugem ciklu, vključno z usklajevanjem z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam;

·okrepitvi usklajevanja načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti in načrtov upravljanja povodij.

Slovenija (SI)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Slovenijo spodbuja zlasti k:

·nadaljnjemu izboljšanju spremljanja površinskih voda z zajetjem vseh ustreznih elementov kakovosti za vse vrste voda ter končanju priprave ocenjevalnih metod za vse ustrezne biološke elemente kakovosti za vse vrste voda;

·jasnemu razlikovanju med določanjem močno preoblikovanih vodnih teles in uporabo izjem; utemeljitvi uporabe izjem na podlagi člena 4(7) na temeljiti oceni vseh ukrepov, kot se zahteva v skladu z okvirno direktivo o vodah;

·izvajanju ukrepov za obravnavo hidromorfoloških obremenitev, po potrebi s pregledom dovoljenj/koncesij in dodelitvijo potrebnih virov.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Slovenijo spodbuja zlasti k:    

·boljšemu pojasnjevanju in dokumentiranju postopka za razvoj ciljev; razvoju posebnih in merljivih ciljev, da bi se lahko ugotavljalo njihovo izpolnjevanje;

·predstavitvi in pojasnitvi izhodiščnega stanja za izvajanje ukrepov v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti, da se bo lahko uporabilo pri spremljanju napredka;

·zagotovitvi ustreznih navzkrižnih sklicevanj med načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti, območji, na katerih obstaja možnost pomembne poplavne ogroženosti, ter kartami poplavne nevarnosti in ogroženosti ter njihove nenehne razpoložljivosti vsem zainteresiranim stranem in javnosti v dostopni obliki, vključno z digitalno; predstavitvi rezultatov dejavnega vključevanja deležnikov v pripravo načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti in javnega posvetovanja v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti;

·usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam.

Slovaška (SK)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Slovaško spodbuja zlasti k:

·določitvi referenčnih razmer za vse vrste elementov kakovosti, zlasti hidromorfološke, ter izboljšanju ocenjevanja obremenitev in presoje vplivov;

·končanju okvira za spremljanje, potrebnega za načrtovanje učinkovitih programov ukrepov;

·obravnavi izmerjenih količin prednostnih snovi, ki so pod mejo določljivosti, v skladu s členom 5 Direktive Komisije 2009/90/ES;

·utemeljitvi uporabe izjem na podlagi člena 4(7) na temeljiti oceni vseh ukrepov, kot se zahteva v skladu z okvirno direktivo o vodah;

·zagotovitvi, da so ukrepi, sporočeni za posamezne snovi, ki so vzrok za neuspeh, zadostni za doseganje ciljev okvirne direktive o vodah; izvedbi ukrepov za zmanjšanje emisij prednostnih nevarnih snovi in jasnemu poročanju o njih.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Slovaško spodbuja zlasti k:    

·razvoju posebnih in merljivih ciljev načrta za obvladovanje poplavne ogroženosti ter vzpostavitvi njihove povezave z ukrepi, ki kaže, kako bodo navedeni cilji doseženi z izvajanjem ukrepov; opredeliti bi bilo treba izhodiščno stanje;

·jasnejši predstavitvi ukrepov v načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti;

·okrepitvi predstavitve javnega posvetovanja in sodelovanja deležnikov v načrtu za obvladovanje poplavne ogroženosti.

Združeno kraljestvo (UK)

Glede na ugotovitve na podlagi drugih načrtov upravljanja povodij se Združeno kraljestvo spodbuja zlasti k:

·zagotovitvi, da se pri pripravi naslednjih načrtov upravljanja povodij opravi ustrezno posvetovanje z javnostjo ob upoštevanju namena in zapletenosti teh dokumentov;

·odpravi precejšnjih negotovosti, sporočenih v zvezi z oceno stanja, obremenitev in učinka morebitnih ukrepov za telesa podzemne vode;

·nadaljnjemu izboljšanju utemeljitev za uporabo izjem v zvezi s členom 4(4) in (5) ter povečanju njihove preglednosti v naslednjih načrtih upravljanja povodij; ponovni proučitvi zlasti tistih meril, ki se uporabljajo za utemeljitev izjem na podlagi člena 4(5);

·jasni navedbi obsega, v katerem bodo osnovni ali dopolnilni ukrepi prispevali k doseganju ciljev okvirne direktive o vodah v smislu zajetega območja in zmanjšanega tveganja onesnaževanja, za vsa vodna območja; opredelitvi virov financiranja za olajšanje uspešnega izvajanja ukrepov na vseh vodnih območjih.

Glede na ugotovitve na podlagi prvih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti se Združeno kraljestvo spodbuja zlasti k:

·razvoju merljivih ciljev načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti, kolikor je mogoče;

·predstavitvi metodologije za ocenjevanje stroškov in koristi ukrepov ter uporabe in rezultatov te analize; boljšemu dokumentiranju prednostnega razvrščanja ukrepov, vključno s postopkom;

·vključitvi ocene stroškov ukrepov v vse načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti ter pojasnitvi, kako bi lahko pomanjkanje financiranja vplivalo na izvajanje ukrepov;

·sistematičnemu usklajevanju z nacionalno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam.