<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.10-->
  <head>
    <title>2023-09-202309C105202101370-00-TRA-DOC-SL-ARRET-C-0137-21-202306711-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="18/09/2023 14:23:47" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="zz16BjOU22LDJi78eUUynM5L8k8i22aFqHMsqlDjaB5lGAfK3ZoX5kepCeh3SNMXo9LEFIndxWGum/EXG6ZLChbBaVNzWZgOnDS6loGzfF9GS24XTgkdX1GdX6gZcjDE2ZrvElFwtMGx+O6D02WzQs0DfKYgIMlKBxcJDMsKepE=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="svc_wsgendoc" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0137" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2021" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 11/08/2023 14:26:00" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="a6666798680542c89f10c942bbbf2de7" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0137" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RD" name="NatureAff"/>
    <meta content="RD" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sodba z dne 5. 9. 2023 – Zadeva C‑137/21</div>
      <div id="rId22" style="default">Parlament/Komisija (Izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane Združenih držav)</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SODIŠČA (veliki senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 5. septembra 2023 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Tožba zaradi nedelovanja – Uredba (EU) 2018/1806 – Člen 7, prvi odstavek, točka (f) – Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume – Seznam tretjih držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti – Načelo vzajemnosti – Poziv k sprejetju delegiranega akta, s katerim se za dvanajst mesecev začasno zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane Združenih držav Amerike“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑137/21,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      zaradi tožbe zaradi nedelovanja na podlagi člena 265 PDEU, vložene 4. marca 2021,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      Evropski parlament, ki ga zastopajo S. Alonso de León, P. López-Carceller in J. Rodrigues, agenti,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-7" title="page-1">
      tožeča stranka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-9" title="page-1">
      Evropski komisiji, ki jo zastopata A. Azéma in L. Grønfeldt, agentki,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-10" title="page-1">
      tožena stranka,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-11" title="page-1">
      SODIŠČE (veliki senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      v sestavi K. Lenaerts, predsednik, L. Bay Larsen, podpredsednik, A. Prechal, K. Jürimäe, predsednici senatov, C. Lycourgos, M. Safjan, predsednika senatov, in M. L. Arastey Sahún, predsednica senata, M. Ilešič, J.-C. Bonichot, I. Jarukaitis (poročevalec), A. Kumin, N. Jääskinen, M. Gavalec, Z. Csehi, sodniki, in O. Spineanu-Matei, sodnica,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      generalni pravobranilec: J. Richard de la Tour,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      sodni tajnik: A. Calot Escobar,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-15" title="page-1">
      na podlagi pisnega postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-1">
      po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 15. decembra 2022
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-18" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Evropski parlament s tožbo predlaga Sodišču, naj ugotovi, da Evropska komisija s tem, da ni sprejela delegiranega akta na podlagi člena 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (UL 2018, L 303, str. 39), ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi Pogodbe DEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z Uredbo 2018/1806 je bila z 18. decembrom 2018 razveljavljena in nadomeščena Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 65), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/850 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 (UL 2017, L 133, str. 1). Uredba 2018/1806 v skladu s svojo uvodno izjavo 1 kodificira razveljavljeno in nadomeščeno uredbo, pri čemer se sklicevanja na zadnjenavedeno uredbo štejejo kot sklicevanja na Uredbo 2018/1806 in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV k tej uredbi. V skladu s to prilogo člen 1(4) Uredbe št. 539/2001 ustreza členu 7 Uredbe 2018/1806.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodni izjavi 14 Uredbe 2018/1806 je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-23" title="page-1">
      „Popolna vizumska vzajemnost je cilj, za katerega bi si morala [Evropska u]nija v svojih odnosih s tretjimi državami dejavno prizadevati ter tako prispevati k izboljšanju verodostojnosti in doslednosti svoje zunanje politike.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodni izjavi 15 te uredbe je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-1">
      „Vzpostaviti bi bilo treba mehanizem Unije, ki bi omogočil izvajanje načela vzajemnosti v primeru, da se ena od tretjih držav, vključenih na seznam v Prilogi II, odloči uvesti vizumsko obveznost za državljane ene ali več držav članic. Ta mehanizem bi moral omogočiti, da bi se lahko Unija odzvala solidarno v primeru, da bi taka tretja država za državljane vsaj ene države članice izvajala vizumsko obveznost.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodni izjavi 17 navedene uredbe je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-27" title="page-2">
      „Da bosta Evropski parlament in Svet [Evropske unije] ustrezno vključena v drugo fazo uporabe mehanizma vzajemnosti – glede na to, da je zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti za vse državljane tretje države, vključene na seznam v Prilogi II, politično zelo občutljivo, hkrati pa ima posledice za države članice, pridružene schengenske države in za samo Unijo, zlasti za njihove zunanje odnose in delovanje schengenskega območja na splošno – bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 [PDEU] sprejme akte v zvezi z nekaterimi elementi mehanizma vzajemnosti. […]“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1 Uredbe 2018/1806 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-29" title="page-2">
      „Ta uredba določa tretje države, katerih državljani morajo imeti vizum, in tiste, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti, na podlagi ocene več meril za vsak posamezni primer, med drugim povezanih z nezakonitim priseljevanjem, javnim redom in varnostjo, gospodarskimi koristmi, zlasti glede turizma in zunanje trgovine, in zunanjimi odnosi Unije z ustreznimi tretjimi državami, predvsem glede [spoštovanja] človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi s posledicami za regionalno povezanost in vzajemnost.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4(1) te uredbe določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-2">
      „Državljani tretjih držav, navedenih na seznamu v Prilogi II, so izvzeti iz [vizumske] obveznosti […] za bivanja, ki ne presegajo 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7 navedene uredbe določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-33" title="page-2">
      „Če tretja država, navedena na seznamu v Prilogi II, izvaja vizumsko obveznost za državljane najmanj ene države članice, se uporabijo naslednje določbe:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-34" title="page-2">
      (a) v 30 dneh po tem, ko tretja država začne izvajati vizumsko obveznost, zadevna država članica o tem pisno uradno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-35" title="page-2">
      V tem uradnem obvestilu se:
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-36" title="page-2">
      (i) navede datum začetka izvajanja vizumske obveznosti in vrste zadevnih potnih listin in vizumov;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-37" title="page-2">
      (ii) vključijo natančna obrazložitev predhodnih ukrepov, ki jih je zadevna država članica sprejela za zagotovitev potovanj brez vizumov z zadevno tretjo državo, in vse potrebne informacije.
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-38" title="page-3">
      Informacije o navedenem uradnem obvestilu, vključno z informacijami o datumu začetka izvajanja vizumske obveznosti ter vrstah zadevnih potnih listin in vizumov, Komisija nemudoma objavi v Uradnem listu Evropske unije.
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-39" title="page-3">
      Če se tretja država odloči odpraviti vizumsko obveznost pred iztekom roka iz prvega pododstavka [odstavka] te točke, se uradno obvestilo ne pošlje oziroma se umakne, informacije pa se ne objavijo;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-40" title="page-3">
      (b) Komisija takoj po objavi iz tretjega pododstavka [odstavka] točke (a) in ob posvetovanju z zadevno državo članico sprejme ukrepe pri organih zadevne tretje države, zlasti na političnem, gospodarskem in trgovinskem področju, z namenom ponovne vzpostavitve oziroma uvedbe potovanj brez vizumov, o teh ukrepih pa nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-41" title="page-3">
      (c) če tretja država v 90 dneh po objavi iz tretjega pododstavka [odstavka] točke (a) in kljub ukrep[om], sprejeti[m] v skladu s točko (b), ne odpravi vizumske obveznosti, lahko zadevna država članica zahteva, da Komisija za določene kategorije državljanov te tretje države zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti. Če država članica vloži takšno zahtevo, o tem obvesti Evropski parlament in Svet;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-42" title="page-3">
      (d) Komisija pri preučitvi možnosti nadaljnjega ukrepanja v skladu s točko (e), (f) ali (h) upošteva rezultate ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica z namenom zagotavljanja potovanj brez vizumov z zadevno tretjo državo, kakor tudi ukrepe, sprejete v skladu s točko (b), in posledice zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za zunanje odnose Unije in njenih držav članic s to tretjo državo;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-43" title="page-3">
      (e) če zadevna tretja država ne odpravi vizumske obveznosti, Komisija najpozneje šest mesecev po objavi iz tretjega pododstavka [odstavka] točke (a), potem pa v presledkih, ki ne presegajo šestih mesecev, in sicer v skupnem obdobju, ki ne presega dneva, ko delegirani akt iz točke (f) začne veljati oziroma ko je temu delegiranemu aktu izraženo nasprotovanje:
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-44" title="page-3">
      (i) sprejme na zahtevo zadevne države članice ali na lastno pobudo izvedbeni akt, s katerim se izvzetje iz vizumske obveznosti za določene kategorije državljanov te tretje države začasno zadrži za obdobje do šestih mesecev. V tem izvedbenem aktu določi, kdaj v roku 90 dni od začetka veljavnosti tega akta začne učinkovati zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti, pri čemer upošteva razpoložljive vire na konzulatih držav članic. Komisija lahko ob sprejetju nadaljnjih izvedbenih aktov obdobje tega zadržanja podaljšuje za nadaljnja obdobja do šestih mesecev, spreminja pa lahko tudi kategorije državljanov zadevne tretje države, za katere je bilo zadržano izvzetje iz vizumske obveznosti.
    </p>
    <p class="C13Marge2" id="para-45" title="page-4">
      Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2). Brez poseganja v uporabo člena 6 morajo vse kategorije državljanov zadevne tretje države, na katere se nanaša izvedbeni akt, med trajanjem tega zadržanja imeti vizum za prehod zunanjih meja držav članic; ali
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-46" title="page-4">
      (ii) odboru iz člena 11(1) predloži poročilo o oceni razmer, v katerem navede, zakaj se je odločila, da ne zadrži izvzetja iz vizumske obveznosti, ter o tem obvesti Evropski parlament in Svet.
    </p>
    <p class="C13Marge2" id="para-47" title="page-4">
      V tem poročilu se upoštevajo vsi pomembni dejavniki, kot so tisti iz točke (d). Evropski parlament in Svet lahko na podlagi tega poročila opravita politično razpravo;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-48" title="page-4">
      (f) če zadevna tretja država v 24 mesecih po objavi iz tretjega pododstavka [odstavka] točke (a) ne odpravi vizumske obveznosti, Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 10, s katerim za 12 mesecev začasno zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane te tretje države. V delegiranem aktu določi, kdaj v roku 90 dni od začetku veljavnosti tega akta začne učinkovati zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti, pri čemer upošteva razpoložljive vire na konzulatih držav članic, in ustrezno spremeni Prilogo II. Navedeno spremembo opravi tako, da pri imenu te tretje države vstavi opombo, v kateri navede, da je izvzetje iz vizumske obveznosti za to tretjo državo zadržano, in opredeli trajanje tega zadržanja.
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-49" title="page-4">
      Izvedbeni akt, sprejet na podlagi točke (e) tega člena, v zvezi z zadevno tretjo državo preneha veljati z dnem, ko začne učinkovati zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane te tretje države, ali z dnem, ko je izraženo nasprotovanje delegiranemu aktu v skladu s členom 10(7). Kadar Komisija predloži zakonodajni predlog iz točke (h), se obdobje zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti prvega pododstavka te točke podaljša za šest mesecev. Opomba iz navedenega pododstavka se ustrezno spremeni.
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-50" title="page-4">
      Brez poseganja v uporabo člena 6 morajo državljani tretje države, na katere se nanaša delegirani akt, med trajanjem tega zadržanja imeti vizum za prehod zunanjih meja držav članic;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-51" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-52" title="page-4">
      (h) če zadevna tretja država v šestih mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta iz točke (f) ne odpravi vizumske obveznosti, lahko Komisija predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da bi navedbo te tretje države prenesla iz Priloge II v Prilogo I;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-53" title="page-4">
      […]“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 10 Uredbe 2018/1806 v odstavkih (6) in (7) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-55" title="page-4">
      „6. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-56" title="page-5">
      7. Delegirani akt, sprejet na podlagi točke (f) člena 7, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku štirih mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združene države Amerike so navedene na „Seznamu tretjih držav, katerih državljani so izvzeti iz obveznosti, da morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic za bivanja, ki ne presegajo 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, imeti vizume“, ki je predmet Priloge II k tej uredbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je 12. aprila 2016 Parlamentu in Svetu predložila sporočilo, naslovljeno „Stanje nevzajemnosti z nekaterimi tretjimi državami na področju vizumske politike in možnosti nadaljnjega ukrepanja“ (COM(2016) 221 final) (v nadaljevanju: sporočilo z dne 12. aprila 2016). Navedla je, da je velika večina primerov nevzajemnosti v zvezi z osmimi tretjimi državami razrešena, vendar še vedno obstaja nevzajemnost v zvezi s tremi tretjimi državami. Med temi tretjimi državami so bile Združene države Amerike, ki so vizumsko obveznost določale za bolgarske, hrvaške, ciprske, poljske in romunske državljane.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v tem sporočilu tudi opozorila, da če zadevna tretja država vizumske obveznosti ni odpravila do 12. aprila 2016, mora Komisija na podlagi Uredbe št. 539/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1289/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 (UL 2013, L 347, str. 74), sprejeti delegirani akt, s katerim se za 12 mesecev zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane te tretje države. Prav tako je pojasnila, da ji Uredba št. 539/2001, kakor je bila spremenjena, nalaga, da upošteva posledice začasnega zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za zunanje odnose Unije in njenih držav članic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je nato predložila šest sporočil o spremljanju sporočila z dne 12. aprila 2016, prvo in drugo sporočilo julija in decembra 2016, tretje in četrto maja in decembra 2017, peto decembra 2018 in zadnje marca 2020.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi drugega sporočila o spremljanju z dne 21. decembra 2016, s katerim je Komisija potrdila, da vizumska nevzajemnost obstaja le še za dve tretji državi, to je Kanado in Združene države Amerike, je Parlament 2. marca 2017 sprejel Resolucijo Evropskega parlamenta o obveznostih Komisije na področju vizumske vzajemnosti v skladu s členom 1(4) Uredbe (ES) št. 539/2001 (2016/2986(RSP)) (v nadaljevanju: resolucija z dne 2. marca 2017). V tej resoluciji je Parlament ugotovil, da je Komisija „pravno zavezana sprejeti delegirani akt, s katerim se začasno zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane tretjih držav, ki niso ukinile vizumske obveznosti za državljane nekaterih držav članic, v roku 24 mesecev od objave uradnega obvestila o tem stanju, ki je potekel 12. aprila 2016“ in jo na podlagi člena 265 PDEU pozval, naj sprejme delegirani akt, ki je po njegovem prepričanju potreben.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je 2. maja 2017 s tretjim sporočilom o spremljanju, ki ga je predložila Parlamentu in Svetu, odgovorila na resolucijo z dne 2. marca 2017 in poročala o doseženem napredku (COM(2017) 227 final) (v nadaljevanju: sporočilo z dne 2. maja 2017). Navedla je, da bi bilo sprejetje delegiranega akta o začasnem zadržanju izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane Kanade in Združenih držav Amerike „trenutno kontraproduktivno“ in „ne bi prispevalo k dosegu cilja potovanj brez vizumov za vse državljane [Unije]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V četrtem sporočilu o spremljanju z dne 20. decembra 2017 je Komisija izpostavila, da se edini preostali primer nevzajemnosti nanaša na Združene države Amerike. Ker se je Republika Poljska programu Združenih držav Amerike za odpravo vizumov pridružila novembra 2019, je Komisija v šestem sporočilu o spremljanju z dne 23. marca 2020 navedla, da ta program odprave ne pokriva vseh držav članic, saj Združene države Amerike še naprej zavračajo odpravo vizumske obveznosti za državljane Republike Bolgarije, Republike Hrvaške, Republike Cipra in Romunije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Parlament je 22. oktobra 2020 z Resolucijo Evropskega parlamenta o obveznostih Komisije na področju vizumske vzajemnosti v skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2018/1806 (2020/2605(RSP)) (v nadaljevanju: resolucija z dne 22. oktobra 2020) Komisijo na podlagi člena 265 PDEU pozval, naj sprejme delegirani akt, ki je po njegovem prepričanju potreben v skladu s členom 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806 in s katerim bi se začasno zadržalo izvzetje iz vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za državljane Združenih držav Amerike zaradi vizumske obveznosti, ki jo ta tretja država določa za bolgarske, ciprske, hrvaške in romunske državljane.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je 22. decembra 2020 s Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o opredelitvi stališča Komisije po sprejetju Resolucije Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2020 o obveznostih Komisije na področju vizumske vzajemnosti in poročilu o stanju (COM(2020) 85 final) (v nadaljevanju: sporočilo z dne 22. decembra 2020) predstavila razloge, zakaj se ji v tem trenutku še vedno ne zdi potrebno sprejeti delegiranega akta o začasnem zadržanju izvzetja iz vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje za državljane Združenih držav Amerike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker meni, da člen 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806 Komisiji ne daje možnosti, da ne sprejme delegiranega akta, kadar so pogoji za sprejetje takega akta, ki so določeni s to določbo, izpolnjeni, je Parlament vložil to tožbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlogi strank in postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Parlament Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ugotovi, da je Komisija s tem, da ni sprejela delegiranega akta na podlagi člena 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806, kršila Pogodbo DEU in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisiji naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne in Parlamentu naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je z ločenim aktom, ki ga je v sodnem tajništvu vložila 18. maja 2021, podala ugovor nedopustnosti v skladu s členom 151(1) Poslovnika Sodišča. Parlament je stališče glede tega ugovora vložil 28. junija 2021.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je 21. septembra 2021 odločilo, da bo odločanje o ugovoru nedopustnosti, ki ga je vložila Komisija, pridržalo za končno odločbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija meni, da je ta tožba nedopustna iz dveh razlogov. Prvič, v odgovoru na tožbo navaja, da je Parlament s sprejetjem resolucije z dne 22. oktobra 2020 zaobšel rok za vložitev tožbe zaradi nedelovanja, ki je določen v členu 265 PDEU. Ta resolucija naj bi bila po njenem mnenju drugi poziv k ukrepanju, ki naj bi imel v bistvu enako vsebino kot poziv z dne 2. marca 2017, vsaj kar zadeva državljane Združenih držav Amerike, čeprav v zvezi s tem pozivom ni bil sprožen postopek pri Sodišču. Parlament naj zato ne bi mogel več vložiti take tožbe zaradi nedelovanja. Drugič, Komisija v ugovoru nedopustnosti zatrjuje, da je s sprejetjem sporočila z dne 22. decembra 2020 v odgovor na poziv k ukrepanju, ki ga je Parlament nanjo naslovil 22. oktobra 2020, oblikovala stališče v smislu člena 265, drugi odstavek, PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Parlament zatrjuje, da je tožba dopustna. Glede morebitnega zaobida roka za vložitev tožbe zaradi nedelovanja, ki je določen v členu 265 PDEU, ugotavlja, prvič, da je Komisija s tem, da ni sprejela delegiranega akta, predvidenega v Uredbi 2018/1806, neprekinjeno kršila to uredbo. Drugič, navaja, da resolucija z dne 22. oktobra 2020 v primerjavi z resolucijo z dne 2. marca 2017 vsebuje dve novi uvodni izjavi. Parlament trdi, tretjič, da se je njegova sestava v obdobju med obema resolucijama po volitvah junija 2019 spremenila. Nazadnje in četrtič, v bistvu poudarja, da je drugi poziv k ukrepanju temeljil na oceni razvoja stanja po sprejetju prvega poziva k ukrepanju, pri čemer je bilo upoštevano zadnje takrat sprejeto sporočilo Komisije o spremljanju, in sicer sporočilo z dne 23. marca 2020. Parlament glede ugovora nedopustnosti zatrjuje, da Komisija s sprejetjem sporočila z dne 22. decembra 2020 ni oblikovala stališča v smislu člena 265, drugi odstavek PDEU. O vprašanju, ali je institucija oblikovala stališče ali ne, namreč ni mogoče odločiti zgolj na podlagi naslova dokumenta, ki ga izda institucija, ki se ji očita nedelovanje. Poleg tega naj ne bi bilo očitno, da je Komisija oblikovala stališče o sprejetju delegiranega akta s tem, da je objavila sporočilo z dne 22. decembra 2020, v katerem so zgolj prevzeti elementi iz njenih prejšnjih sporočil in predstavljeni dejanski razlogi za njeno nedelovanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 265, drugi odstavek, PDEU je tožba zaradi nedelovanja dopustna le, če je bila zadevna institucija, organ, urad ali agencija predhodno pozvana k ukrepanju. Če v dveh mesecih po tem pozivu zadevna institucija, organ, urad ali agencija ne oblikuje svojega stališča, se lahko tožba vloži v nadaljnjih dveh mesecih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To, da tožeča stranka zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo predhodno pozove k ukrepanju, pomeni bistveno postopkovno zahtevo ne le zato, ker s tem začnejo teči roki, določeni za zadevno osebo, ampak tudi zato, ker z izpodbijanjem nedelovanja to institucijo, organ, urad ali agencijo obveže, da v določenem roku sprejme stališče o zakonitosti svojega nedelovanja (sodba z dne 12. maja 2022, Klein/Komisija, C‑430/20 P, EU:C:2022:377, točka 47).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede ugovora nedopustnosti, ki se nanaša na prepozno vložitev te tožbe, ni sporno, da je Parlament z resolucijo z dne 2. marca 2017 in z resolucijo z dne 22. oktobra 2020 na Komisijo naslovil poziva k ukrepanju v smislu člena 265 PDEU. Komisija je na ta poziva odgovorila s sporočilom z dne 2. maja 2017 in s sporočilom z dne 22. decembra 2020. Prav tako ni sporno, da Parlament po sporočilu z dne 2. maja 2017 ni vložil tožbe zaradi nedelovanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanje, ali je Parlament rok za vložitev tožbe, ki je določen v tej določbi, kršil s tem, da je to tožbo zaradi nedelovanja vložil po tem, ko je na Komisijo z resolucijo z dne 22. oktobra 2020 naslovil drugi poziv k ukrepanju, čeprav take tožbe ni vložil po resoluciji z dne 2. marca 2017, ki vsebuje prvi poziv k ukrepanju, je torej odvisno od tega, ali se ta drugi poziv k ukrepanju od prvega poziva razlikuje glede na objektivne elemente, ki se nanašajo na njegovo vsebino ali kontekst.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je iz sporočila z dne 2. maja 2017, ki je bilo Parlamentu predloženo kot odgovor na resolucijo z dne 2. marca 2017, razvidno, da je Komisija po preučitvi vseh upoštevnih okoliščin, zlasti posledic morebitnega zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za zunanje odnose Unije in njenih držav članic z Združenimi državami Amerike, menila, da bi bilo sprejetje delegiranega akta, ki bi začasno zadržalo to izvzetje, „trenutno“ kontraproduktivno in ne bi prispevalo k dosegu cilja potovanj brez vizuma za vse državljane Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Parlament je z resolucijo z dne 22. oktobra 2020 po izteku več kot triletnega roka Komisijo pozval, naj ponovno razmisli o pristopu, ki ga je izbrala v svojem sporočilu z dne 2. maja 2017, pri čemer naj upošteva spremembe, do katerih je prišlo po tem sporočilu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar so po eni strani različni pravni in politični razlogi lahko privedli Parlament do tega, da se je najprej odpovedal sodnemu postopku po tem, ko je Komisija sprejela to sporočilo, in tej pustil možnost, da po diplomatski poti doseže rezultate, ki prispevajo k cilju popolne vizumske vzajemnosti, ki je naveden v uvodni izjavi 14 Uredbe 2018/1806. Po drugi strani se resolucija z dne 22. oktobra 2020 sklicuje na sporočila, ki jih je Komisija izdala po sporočilu z dne 2. maja 2017, v zvezi s problematiko neobstoja vizumske vzajemnosti z Združenimi državami Amerike. Zato je očitno, da je Parlament po tem, ko je ocenil razvoj stanja po izdaji prvega poziva k ukrepanju, v drugem koraku sprejel resolucijo z dne 22. oktobra 2020, ki med drugim vsebuje dva dodatna razloga v utemeljitev trditve, da je Komisija zavezana sprejeti zadevni delegirani akt.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To, da sta poziva k ukrepanju, vsebovana v resolucijah z dne 2. marca 2017 in z dne 22. oktobra 2020, različna, potrjuje še okoliščina, da je Komisija v sporočilu z dne 22. decembra 2020, ki ga je sprejela po tej zadnji resoluciji, ponovno ocenila stanje vizumske nevzajemnosti med Združenimi državami Amerike in zadevnimi štirimi državami članicami Unije glede na razvoj po letu 2017. Po tem, ko je podala pregled stikov med Unijo in Združenimi državami Amerike v zvezi s tem, predstavila razvoj programa glede odprave vizumske obveznosti za to tretjo državo, njegov politični kontekst in bilateralne odnose z Unijo, je sklenila, da je sprejetje takega akta še vedno neprimerno in da bi bilo „kontraproduktivno, še posebej v tej fazi“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da je bila resolucija z dne 22. oktobra 2020 sredstvo za zaobid roka za vložitev tožbe, ki je določen v členu 265, drugi odstavek, PDEU in ki je začel teči s pozivom k ukrepanju, vsebovanim v resoluciji z dne 2. marca 2017, saj sta bila poziva k ukrepanju, vsebovana v teh dveh resolucijah, različna tako glede na njuno vsebino kot glede na kontekst, v katerem sta bila sprejeta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi ugovor nedopustnosti, ki temelji na prepozni vložitvi te tožbe, je zato treba zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede drugega ugovora nedopustnosti, ki se nanaša na obstoj stališča Komisije, je treba opozoriti, da se na podlagi člena 265, prvi odstavek, PDEU pri Sodišču lahko vloži tožba za ugotovitev, da je Komisija z opustitvijo ukrepanja kršila Pogodbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru Komisija zatrjuje, da je s sporočilom z dne 22. decembra 2020 oblikovala stališče v smislu te določbe glede zahteve za sprejetje delegiranega akta iz člena 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806 in je podala razloge, zakaj tej zahtevi ni ugodila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je Sodišče sicer presodilo, da okoliščina, da odgovor institucije na poziv k ukrepanju ne zadovolji osebe, ki je nanjo ta poziv naslovila, ne pomeni, da ta odgovor ni oblikovanje stališča v smislu člena 265, drugi odstavek, PDEU, sprejetje katerega pomeni konec neukrepanja (glej v tem smislu med drugim sodbo z dne 1. aprila 1993, Pesqueras Echebastar/Komisija, C‑25/91, EU:C:1993:131, točki 11 in 12).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar rešitve, na katero je opozorjeno v prejšnji točki, ni mogoče uporabiti v medinstitucionalnem kontekstu v primerih, v katerih bi nedopustnost tožbe zaradi nedelovanja instituciji, ki je pozvana k ukrepanju, omogočala, da še naprej ohranja stanje nedelovanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tak pa bi bil primer, če bi bilo treba sporočilo iz točke 37 te sodbe opredeliti kot „oblikovanje stališča“ v smislu člena 265, drugi odstavek, PDEU, kar bi privedlo do nedopustnosti te tožbe. V takem primeru bi namreč še naprej obstajalo nestrinjanje strank v tem sporu glede obsega člena 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806 in konkretneje glede obstoja morebitne obveznosti sprejetja zadevnega delegiranega akta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato se zavrnitev ukrepanja, čeprav izrecna, po pozivu k ukrepanju, naslovljenem na institucijo na podlagi člena 265, drugi odstavek, PDEU, lahko predloži Sodišču na podlagi tega člena, ker se z njo nedelovanje ne konča (sodba z dne 27. septembra 1988, Parlament/Svet, 302/87, EU:C:1988:461, točka 17).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je treba v medinstitucionalnem kontekstu odgovor institucije, ki je kot v obravnavanem primeru sestavljen iz obrazložitve, zakaj po mnenju te institucije ni treba sprejeti zahtevanega ukrepa, nujno šteti za zavrnitev ukrepanja te institucije v smislu sodne prakse, navedene v prejšnji točki, in ga mora biti torej mogoče predložiti Sodišču v okviru tožbe, ki se vloži na podlagi člena 265 PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledično je ta tožba dopustna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Utemeljenost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Parlament v utemeljitev tožbe navaja en sam tožbeni razlog, s katerim očita, da je Komisija kršila Pogodbi s tem, da na podlagi člena 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806 ni sprejela delegiranega akta, s katerim se začasno zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane Združenih držav Amerike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Parlament trdi, da ta določba Komisiji ne daje nobene diskrecijske pravice, tako da naj bi bila ta v obravnavanem primeru tak akt zavezana sprejeti. Po mnenju Parlamenta je namreč obveznost sprejetja delegiranega akta na podlagi navedene določbe odvisna le od objektivnega pogoja, in sicer da zadevna tretja država ni odpravila vizumske obveznosti za državljane najmanj ene države članice v obdobju 24-ih mesecev, ki začne teči od objave uradnega obvestila iz tega člena 7, prvi odstavek, točka (a). V obravnavanem primeru naj bi bil ta pogoj za Združene države Amerike izpolnjen 12. aprila 2016.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju Parlamenta dejstvo, da člen 7, prvi odstavek, točka (d), te uredbe Komisiji dopušča, da upošteva posledice zadržanja izvzetja vizumske obveznosti za zunanje odnose Unije in njenih držav članic z zadevno tretjo državo, ne vodi do tega, da se tej instituciji dodeljuje diskrecijska pravica pri uporabi člena 7, prvi odstavek, točka (f), navedene uredbe, saj Komisija ni imela druge izbire, kot da sprejme delegirani akt.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razlaga zadnjenavedene določbe, ki jo predlaga Komisija, bi obrnila logiko člena 7 Uredbe 2018/1806, ker bi se obveznost upoštevanja posledic zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za zunanje odnose spremenila v osrednji element mehanizma vzajemnosti iz tega člena, s čimer bi bila obveznost iz točke (f) prvega odstavka navedenega člena pogojena s tem elementom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledično bi ta razlaga odvzela polni učinek tej zadnji določbi in naj ne bi upoštevala zasnove mehanizma vzajemnosti. Obstajalo naj ne bi protislovje med, na eni strani, Komisijino obveznostjo iz člena 7, prvi odstavek, točka (f), te uredbe, da sprejme delegirani akt, s katerim se zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti, kadar so izpolnjeni pogoji iz te določbe, in na drugi strani zahtevo po upoštevanju posledic tega zadržanja za zunanje odnose Unije in njenih držav članic, ki jo določa člen 7, prvi odstavek, točka (d), navedene uredbe. Ta zahteva naj bi namreč veljala za vse stopnje mehanizma vzajemnosti in bi jo bilo kot tako treba razumeti s tega vidika. Poleg tega naj bi člen 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806 Komisiji ponujal le omejeno diskrecijsko pravico, ki naj se ne bi nanašala na vsebino akta, torej na samo zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti. Ta diskrecijska pravica naj bi se nanašala na druge vidike, kot so izbira datuma, ko mora začeti veljati zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti, v okviru 90-ih dni od začetka veljavnosti tega akta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razlaga, ki jo predlaga Komisija, bi tako povzročila brezpredmetnost obveznosti sprejetja delegiranega akta, ki je predpisana v členu 7, prvi odstavek, točka (f), te uredbe, kadar zadevna tretja država ni odpravila vizumske obveznosti v določenem roku, ker bi se ta institucija s tem, da se v glavnem opira na posledice zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za zunanje odnose Unije in njenih držav s to tretjo državo, izognila obveznosti, ki jo je določil zakonodajalec Unije, in bi v praksi končala mehanizem vzajemnosti že v njegovi prvi stopnji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija ugovarja, da ji člen 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806 ne nalaga brezpogojne obveznosti sprejetja delegiranega akta za zadržanje izvzetja za državljane tretje države, kadar ta tretja država ni odpravila vizumske obveznosti za državljane najmanj ene države članice v 24-ih mesecih po objavi uradnega obvestila, kot je to iz člena 7, prvi odstavek, točka (a), tretji odstavek, te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju te institucije bi bilo treba člen 7, prvi odstavek, točka (f), navedene uredbe razlagati glede na člen 7, prvi odstavek, točka (d) iste uredbe, ki določa, da Komisija pri preučitvi možnosti nadaljnjega ukrepanja v skladu s točko (e), (f) ali (h) tega prvega odstavka najprej upošteva rezultate ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica, nato ukrepe, ki jih je sama sprejela zlasti na političnem, gospodarskem in trgovinskem področju, za ponovno vzpostavitev oziroma uvedbo potovanj brez vizumov in, nazadnje, posledice zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za zunanje odnose Unije in njenih držav članic z zadevno tretjo državo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija ne izpodbija, da je diskrecijska pravica, ki jo ima pri uporabi člena 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806, omejena na upoštevanje elementov, ki so navedeni v točki (d) prvega odstavka tega člena 7. Vendar naj bi bilo neizpodbitno, da ji ta uredba to diskrecijsko pravico dodeljuje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega naj razlaga člena 7, ki jo predlaga, ne bi povzročila „popolne brezpredmetnosti“ obveznosti sprejetja delegiranega akta iz točke (f) prvega odstavka tega člena. Komisija v zvezi s tem navaja, da je obveznost upoštevanja posledic za zunanje odnose Unije in držav članic pri preučitvi možnosti nadaljnjega ukrepanja v skladu s točko (e), (f) ali (h) prvega odstavka tega člena 7 izrecno določena v točki (d) tega odstavka, kar naj bi izključevalo, da se navedena razlaga šteje za contra legem. Komisija dalje ugotavlja, da se ni zadovoljila s sklicevanjem na posledice zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za zunanje odnose Unije in držav članic z zadevno tretjo državo, ampak je – kot to zahtevata zakonodajalca Unije – te posledice ocenila pri preučitvi možnosti sprejetja ukrepa zadržanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru ni sporno, da Združene države Amerike niso odpravile vizumske obveznosti za državljane najmanj ene države članice po izteku 24-mesečnega obdobja od datuma objave uradnega obvestila iz člena 7, prvi odstavek, točka (a), Uredbe 2018/1806.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba preučiti, ali je ta okoliščina, kot zatrjuje Parlament, Komisijo postavila v položaj, v katerem je bila na podlagi člena 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806 zavezana sprejeti delegirani akt o začasnem zadržanju izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane te tretje države, ne da bi imela pri tem diskrecijsko pravico.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri razlagi določbe prava Unije je treba upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da člen 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806 določa, da Komisija „sprejme“ delegirani akt, s katerim se začasno zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti, kadar – kot v obravnavanem primeru – zadevna tretja država zadevne vizumske obveznosti ni odpravila v roku, ki ga določa ta določba. Zato se zdi, da iz besedila te določbe izhaja, da je Komisija zavezana sprejeti tak akt, kadar so izpolnjeni pogoji, ki se zahtevajo za njegovo sprejetje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako razlago člena 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806 pa je vendarle treba izključiti glede na splošno sistematiko tega člena 7, prvi odstavek, za katero je med drugim značilna večstopenjska struktura mehanizma vzajemnosti, ki se z njim vzpostavlja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, člen 7, prvi odstavek, točka (d), Uredbe 2018/1806 izrecno določa, da Komisija pri preučitvi možnosti nadaljnjega ukrepanja v skladu s točko (e), (f) ali (h) tega odstavka upošteva, prvič, rezultate ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica za zagotavljanje potovanj brez vizumov z zadevno tretjo državo, drugič, ukrepe, ki jih je Komisija v skladu s točko (b) navedenega odstavka sprejela pri organih zadevne tretje države, zlasti na političnem, gospodarskem in trgovinskem področju, za ponovno vzpostavitev oziroma uvedbo potovanj brez vizumov, in tretjič, posledice zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za zunanje odnose Unije in njenih držav članic z zadevno tretjo državo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar bi bila obveznost upoštevanja teh različnih okoliščin povsem nekoristna, če bi Komisija morala nujno sprejeti delegirani akt iz člena 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806, kadar zadevna tretja država v roku, določenem s to določbo, ni odpravila zadevne vizumske obveznosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je iz uvodne izjave 17 Uredbe 2018/1806 razvidno, da se s prenosom pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v okviru mehanizma vzajemnosti, uvedenega s členom 7 te uredbe, na Komisijo želi vzpostaviti institucionalni okvir, ki omogoča, da se pred morebitnim zadržanjem izvzetja iz vizumske obveznosti za vse državljane tretje države, ki je politično zelo občutljivo, ocenijo posledice takega ukrepa za zunanje odnose in delovanje schengenskega območja na splošno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz skupne razlage določb člena 7, prvi odstavek, Uredbe 2018/1806 v povezavi z njeno uvodno izjavo 17 torej izhaja, da ima Komisija pri tem, ali sprejme delegirani akt na podlagi člena 7, prvi odstavek, točka (f), te uredbe ali ne, diskrecijsko pravico, ki je omejena s tremi merili, ki so določena v točki (d) tega odstavka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah od 34 do 40 sklepnih predlogov, to razlago potrjuje tudi pripravljalno gradivo za Uredbo št. 1289/2013, s katero je bil mehanizem vzajemnosti uveden v pravo Unije in iz katerega je razvidno, da zakonodajalec Unije ni imel namena predvideti avtomatskega zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti v primeru še trajajočega stanja nevzajemnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da Komisija – v nasprotju s trditvami Parlamenta – ni zavezana sprejeti delegiranega akta na podlagi člena 7, prvi odstavek, točka (f), Uredbe 2018/1806 po izteku 24 mesečnega roka od datuma objave uradnega obvestila iz člena 7, prvi odstavek, točka (a) te uredbe. Vendar mora Komisija pri ugotavljanju, ali je treba glede na cilj popolne vzajemnosti iz uvodne izjave 14 navedene uredbe zadržati izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane zadevne tretje države ali pa je treba glede na interese zlasti v zvezi z zunanjimi odnosi držav članic, pridruženih schengenskih držav in Unije, sprejetje takega ukrepa opustiti, upoštevati tri merila, ki so določena v členu 7, prvi odstavek, točka (d), navedene uredbe in so navedena v točki 59 te sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Preveriti je treba, ali je Komisija v obravnavanem primeru glede na te elemente prekoračila svojo diskrecijsko pravico z ugotovitvijo, da je upravičeno zavrnila ukrepanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede prvega merila, v skladu s katerim mora Komisija pred načrtovanjem sprejetja delegiranega akta o začasnem zadržanju izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane tretje države, ki predpisuje vizumsko obveznost za državljane najmanj ene države članice, upoštevati rezultate ukrepov, ki jih je zadevna država članica sprejela za zagotovitev izvzetja iz vizumske obveznosti z zadevno tretjo državo, je treba ugotoviti, da sporočilo z dne 22. decembra 2020 vsebuje podroben pregled stanja štirih držav članic, za katere je tedaj veljala vizumska obveznost. Komisija je namreč razvoj stopnje zavrnitve vizumov predstavila za vsako od teh držav članic in navedla, da so bile te naslovnice „prilagojenih delovnih načrtov“, ki so jih pripravile Združene države, da bi lahko izpolnjevale potrebne zahteve ameriškega programa za odpravo vizumov. V tem sporočilu je med drugim opozorjeno na okoliščino, da je razprava, ki se je začela na osnovi teh delovnih načrtov, ki so vključevali posebne usmeritve za vsako od zadevnih držav članic, pomenila velik napredek v primerjavi s predhodnim pristopom, ki je temeljil na splošnejši oceni varnostnih zahtev, in na dejstvo, da je bilo pri oceni izvajanja navedenih načrtov s strani držav članic mogoče ugotoviti napredek na nekaterih delovnih področjih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede drugega merila, in sicer Komisijine obveznosti, da upošteva ukrepe, ki jih je v konkretnem primeru sprejela pri Združenih državah Amerike, zlasti na političnem, gospodarskem in trgovinskem področju, za ponovno vzpostavitev ali uvedbo potovanj brez vizumov, je Komisija v sporočilu z dne 22. decembra 2020 po eni strani podrobneje opozorila na več delovnih sestankov, ki jih je imela z ameriškimi kolegi. Po drugi strani je navedla, da se je morala zaradi prehodnega obdobja po volitvah v Združenih državah in vzpostavitve nove administracije po inavguraciji novega predsednika, predvideni za 20. januar 2021, zadovoljiti s tem, da je skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) pripravila predlog nove čezatlantske agende, v kateri opozarja na pomen čezatlantskih vezi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede tretjega merila, in sicer nujnosti, da Komisija upošteva posledice zadržanja izvzetja iz vizumske obveznosti za zunanje odnose Unije in njenih držav članic z – v tem primeru – Združenimi državami Amerike, se je Komisija v sporočilu z dne 22. decembra 2020 sklicevala na podrobna pojasnila v zvezi s to tematiko, ki so bila že podana v sporočilu z dne 12. aprila 2016. V zaključku je tudi navedla, da bi zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane Združenih držav Amerike imelo precejšnje negativne posledice na številnih področjih ukrepanja in sektorjih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz teh elementov izhaja, da je Komisija upoštevala tri merila, ki so navedena v členu 7, prvi odstavek, točka (d), Uredbe 2018/1806, preden je sklenila, da ne bo sprejela predlaganega delegiranega akta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz vsega navedenega izhaja, da Komisija ni prekoračila svoje diskrecijske pravice, ko je po pozivu k ukrepanju, ki ga je Parlament nanjo naslovil 22. oktobra 2020, ocenila, da ni zavezana sprejeti zadevnega delegiranega akta, tako da ji v obravnavanem primeru ni mogoče očitati nedelovanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da je treba to tožbo zaradi nedelovanja zavrniti kot neutemeljeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Komisija je predlagala, naj se Parlamentu naloži plačilo stroškov, in ker ta ni uspel, se mu naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-132" title="page-15">
      Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožba se zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Evropskemu parlamentu se naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-135" title="page-15">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: angleščina.</p>
</body>
</html>
