L_202600247SL.000101.fmx.xml

PRILOGA

„PRILOGA II

Skupne specifikacije za nacionalni program za nadzor kakovosti, ki ga mora izvajati vsaka država članica na področju varovanja civilnega letalstva

1. OPREDELITVE

1.1.

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)	‚letni obseg prometa‘ pomeni skupno število potnikov, ki pridejo, odidejo ali so v tranzitu (štejejo se samo enkrat);

(2)	‚ustrezni organ‘ pomeni nacionalni organ, ki ga država članica imenuje v skladu s členom 9 ter je pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu;

(3)	‚revizor‘ pomeni katero koli osebo, ki izvaja dejavnosti za spremljanje skladnosti v imenu ustreznega organa;

(4)	‚izdajanje spričeval‘ pomeni formalno oceno in potrditev ustreznega organa ali formalno oceno in potrditev v imenu ustreznega organa, da je oseba ustrezno usposobljena za opravljanje funkcije revizorja na sprejemljivi ravni, kot jo opredeli ustrezni organ;

(5)	‚dejavnosti za spremljanje skladnosti‘ pomenijo kakršen koli postopek ali način, ki se uporablja za ocenjevanje izvajanja te uredbe in nacionalnega programa varovanja v letalstvu;

(6)	‚pomanjkljivost‘ pomeni neizpolnjevanje zahtev v zvezi z varovanjem v letalstvu;

(7)	‚inšpekcija‘ pomeni preverjanje izvajanja ukrepov in postopkov varovanja zaradi določitve, ali se izvajajo učinkovito in po zahtevanem standardu ter zaradi ugotovitve morebitnih pomanjkljivosti;

(8)	‚pogovor‘ pomeni ustno preverjanje, ki ga izvede revizor, da ugotovi, ali se izvajajo posebni ukrepi ali postopki varovanja;

(9)	‚opazovanje‘ pomeni vizualni pregled, ki ga izvede revizor, da ugotovi, ali se izvaja ukrep ali postopek varovanja;

(10)

‚odkriti preskus‘ pomeni napovedan preskus s pregledovalci ali drugim zadevnim varnostnim osebjem, ki realistično simulira izvajanje varnostnega nadzora ali dejanja nezakonitega vmešavanja z namenom preučitve ali merjenja elementov, kot so učinkovitost izvajanja obstoječih ukrepov varovanja, kompetence in zmogljivosti navedenega osebja za opravljanje dodeljenih funkcij;

(11)	‚ustrezni organi‘ za namene poglavja 19 pomenijo ustrezni organ ali kateri koli drug nacionalni organ, ki je odgovoren za poročanje o dogodkih ali incidentih na področju varovanja v letalstvu, dejanjih nezakonitega vmešavanja ter pripravljalnih dejanjih v zvezi z njimi;

(12)

‚poročevalec‘ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki poroča o dogodku ali incidentu na področju varovanja, dejanju nezakonitega vmešavanja ali pripravljalnem dejanju ali drugih z varovanjem povezanih informacijah v skladu s postopkom obveznega ali prostovoljnega poročanja, ki ga določijo države članice;

(13)	‚reprezentativni vzorec‘ pomeni izbor med obstoječimi možnostmi za spremljanje, z zadostnim številom in razponom, da je lahko podlaga za splošne zaključke o izvajanju standardov;

(14)	‚revizija varnosti‘ pomeni poglobljeno preučitev ukrepov in postopkov varovanja zaradi ugotovitve, ali se izvajajo kontinuirano in v celoti;

(15)	‚incident na področju varovanja‘ pomeni dogodek na področju varovanja, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost potnikov, posadke, zemeljskega osebja in splošne javnosti;

(16)

‚dogodek na področju varovanja‘ pomeni vsak dogodek, povezan z varovanjem, zaradi katerega se lahko zmanjša varnost, povečajo operativna tveganja ali ogrozi varnost potnikov, posadke, zemeljskega osebja in splošne javnosti ali ki pomeni morebitno kršitev skladnosti. To vključuje ugotavljanje ali opazovanje ranljivosti pri varovanju v civilnem letalstvu pred dejanji nezakonitega vmešavanja;

(17)	‚preskus‘ pomeni preskus ukrepov varovanja v letalstvu, pri čemer ustrezni organ simulira naklep dejanja nezakonitega vmešavanja z namenom, da se preveri učinkovitost izvajanja obstoječih ukrepov varovanja;

(18)	‚preverjanje‘ pomeni ukrepanje revizorja, s katerim ugotovi, ali je določen ukrep varovanja dejansko vzpostavljen;

(19)	‚ranljivo mesto‘ pomeni kakršno koli slabost izvedenih ukrepov in postopkov, ki bi lahko bila zlorabljena za izvedbo dejanja nezakonitega vmešavanja.

2. POOBLASTILA USTREZNEGA ORGANA

2.1.

Države članice ustreznemu organu zagotovijo potrebna pooblastila za spremljanje in izvrševanje vseh zahtev te uredbe in izvedbenih aktov Uredbe, vključno s pooblastilom za izrekanje kazni v skladu s členom 21.

2.2.

Ustrezni organ opravlja dejavnosti za spremljanje skladnosti in ima pooblastilo, da zahteva odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v določenem časovnem obdobju.

2.3.

Glede dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti in izvršilnih ukrepov se vzpostavi postopen in sorazmeren pristop. Ta pristop je sestavljen iz postopnih korakov, ki jim je treba slediti, dokler ni dosežena odprava, vključno s:

(a)	pisnimi nasveti in priporočili;

(b)	pisnim uradnim opozorilom;

(c)	uradnim obvestilom o izvršbi;

(d)	upravnimi kaznimi in sodnimi postopki.

Ustrezni organ lahko izpusti enega ali več teh korakov, zlasti kadar je pomanjkljivost resna in se ponavlja.

3. CILJI IN VSEBINA NACIONALNEGA PROGRAMA ZA NADZOR KAKOVOSTI

3.1.

Cilji nacionalnega programa za nadzor kakovosti so preveriti, ali se ukrepi varovanja v letalstvu učinkovito in pravilno izvajajo, ter z dejavnostmi za spremljanje skladnosti določiti stopnjo skladnosti z določbami te uredbe in nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu.

3.2.

Nacionalni program za nadzor kakovosti vključuje naslednje elemente:

(a)	organizacijsko strukturo, pristojnosti in vire;

(b)	opis nalog in usposobljenosti, ki se zahtevajo za revizorje;

(c)	dejavnosti za spremljanje skladnosti, vključno z obsegom revizij varnosti, inšpekcijami, preskusi, ter, po dejanski ali možni kršitvi s področja varovanja, preiskave, pogostost revizij varnosti in inšpekcijskih pregledov, pa tudi razvrstitev skladnosti;

(d)	študije, če je treba ponovno oceniti potrebe glede varnosti;

(e)	dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti s podrobnostmi glede poročanja o pomanjkljivostih, nadaljnje ukrepe in odpravo pomanjkljivosti z namenom zagotoviti skladnost z zahtevami glede varovanja v letalstvu;

(f)	izvršilne ukrepe in po potrebi kazni, kakor so določene v točkah 2.1 in 2.3 te priloge;

(g)	poročanje o opravljenih dejavnostih za spremljanje skladnosti vključno z, kjer je to potrebno, izmenjavo informacij med nacionalnimi organi o stopnjah skladnosti;

(h)	proces spremljanja ukrepov za notranji nadzor kakovosti, ki jih izvajajo letališče, operator in subjekt;

(i)	proces za beleženje in analiziranje rezultatov nacionalnega programa za nadzor kakovosti za določitev trendov in usmerjanje prihodnjega razvoja politik;

(j)

proces za praktično in pravočasno obvezno sporočanje informacij o incidentih na področju varovanja v letalstvu, dejanjih nezakonitega vmešavanja in pripravljalnih dejanjih v zvezi z njimi ustreznim organom s strani katerega koli operatorja in subjekta, odgovornega za izvajanje nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu;

(k)	zaupen in prostovoljen sistem poročanja za analizo informacij v zvezi z varovanjem, ki jih zagotovijo viri, kot so javnost, potniki, osebje, posadka, zemeljsko osebje in katera koli druga oseba v letalskem sektorju.

4. SPREMLJANJE SKLADNOSTI

4.1.

Vsa letališča, operatorje in druge subjekte, ki so odgovorni za varovanje v letalstvu, se redno spremlja, da se zagotovita takojšnje odkrivanje in odprava nepravilnosti.

4.2.

Spremljanje poteka v skladu z nacionalnim programom za nadzor kakovosti, pri čemer se upoštevajo stopnja nevarnosti, tip in vrsta operacij, standardi izvajanja, rezultati notranjega nadzora kakovosti letališč, operatorjev in subjektov ter drugi dejavniki in analize, ki bodo vplivali na prednostne naloge in pogostost spremljanja.

4.3.

Spremljanje vključuje izvajanje in učinkovitost ukrepov notranjega nadzora kakovosti letališč, operatorjev in subjektov.

4.4.

Spremljanje na vsakem posameznem letališču je sestavljeno iz ustrezne mešanice dejavnosti za spremljanje skladnosti in zagotavlja celovit pregled izvajanja ukrepov varovanja na tem področju.

4.5.

Vodenje, določanje prednostnih nalog in organizacija programa za nadzor kakovosti potekajo ločeno od operativnega izvajanja ukrepov v skladu z nacionalnim programom varovanja v civilnem letalstvu.

4.6.

Dejavnosti za spremljanje skladnosti vključujejo revizije varnosti, inšpekcije in preskuse.

5. METODOLOGIJA

5.1.

Metodologija za opravljanje dejavnosti spremljanja je v skladu s standardiziranim pristopom, ki vključuje dodeljevanje nalog, načrtovanje, pripravo, dejavnosti na kraju samem, razvrščanje ugotovitev, pripravo poročila in postopek odprave.

5.2.

Dejavnosti za spremljanje skladnosti temeljijo na sistematičnem zbiranju informacij z opazovanjem, pogovori, pregledovanjem dokumentacije in preverjanji.

5.3.

Spremljanje skladnosti vključuje najavljene, pa tudi nenajavljene dejavnosti.

6. REVIZIJE VARNOSTI

6.1.

Revizija varnosti zajema:

(a)	vse ukrepe varovanja na letališču ali

(b)	vse ukrepe varovanja, ki jih izvaja posamezno letališče, terminal letališča, operator ali subjekt, ali

(c)	poseben del nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu.

6.2.

Določi se metodologija za izvajanje revizij varnosti, pri čemer se upoštevajo naslednji elementi:

(a)	napoved revizije varnosti in po potrebi posredovanje vprašalnika pred revizijo;

(b)	faza priprave, ki vključuje pregled vprašalnikov, izpolnjenih pred revizijo, in druge ustrezne dokumentacije;

(c)	vstopni informativni sestanek s predstavniki letališča/operatorja/subjekta pred začetkom dejavnosti spremljanja na kraju samem;

(d)	dejavnost na kraju samem;

(e)	zaključni sestanek in poročanje;

(f)	kadar so ugotovljene pomanjkljivosti, postopek odprave in spremljanje, povezano s tem postopkom.

6.3.

Za potrditev, da se ukrepi varovanja izvajajo, izvajanje revizije varnosti temelji na sistematičnem zbiranju informacij z eno ali več izmed naslednjih tehnik:

(a)	preverjanjem dokumentacije;

(b)	opazovanjem;

(c)

pogovori;

(d)	preverjanji.

6.4.

Na letališčih z letnim obsegom prometa več kot 10 milijonov potnikov se revizije varnosti, ki zajemajo vse standarde s področja varovanja v letalstvu, izvedejo vsaj vsaka štiri leta. Pregled vključuje reprezentativni vzorec informacij.

7. INŠPEKCIJE

7.1.

Obseg inšpekcije zajema najmanj en niz neposredno povezanih ukrepov varovanja iz Priloge I in ustreznih izvedbenih aktov, ki se spremljajo kot ena dejavnost ali v razumnem času, ki običajno ni daljši od treh mesecev. Pregled vključuje reprezentativni vzorec informacij.

7.2.

Niz neposredno povezanih ukrepov varovanja je niz dveh ali več zahtev iz Priloge I in ustreznih izvedbenih aktov, ki imajo tako velik medsebojni vpliv, da doseganja ciljev ni mogoče ustrezno oceniti, če se ne obravnavajo skupaj. Vključuje nize, navedene v Dodatku I k tej prilogi.

7.3.

Inšpekcije niso napovedane. Kadar ustrezni organ meni, da to ni izvedljivo, so inšpekcije lahko napovedane. Določi se metodologija za izvajanje inšpekcije, pri čemer se upoštevajo naslednji elementi:

(a)	faza priprave;

(b)	dejavnost na kraju samem;

(c)	zaključni sestanek, odvisno od pogostosti in rezultatov dejavnosti spremljanja;

(d)	poročanje/zapisovanje;

(e)	postopek odprave in spremljanje postopka.

7.4.

Za potrditev učinkovitosti ukrepov varovanja izvajanje inšpekcije temelji na sistematičnem zbiranju informacij z eno ali več naslednjih tehnik:

(a)	preverjanjem dokumentacije;

(b)	opazovanjem;

(c)

pogovori;

(d)	preverjanji.

7.5.

Na letališčih z letnim obsegom prometa več kot 2 milijona potnikov se vsi nizi neposredno povezanih ukrepov varovanja iz poglavij 1 do 6 Priloge I pregledujejo vsaj vsakih 12 mesecev, razen če je bila v tem času na letališču izvedena revizija. Pogostost inšpekcij vseh ukrepov varovanja, zajetih v poglavjih 7 do 12 Priloge I, določi ustrezni organ na podlagi ocene tveganja.

7.6.

Če država članica nima letališča z letnim obsegom prometa več kot 2 milijona potnikov, se zahteve iz točke 7.5 uporabljajo za letališče na njenem ozemlju z največjim letnim obsegom prometa.

7.7.

Pogostost inšpekcij letališč z letnim obsegom prometa, ki ne presega 2 milijonov potnikov, operatorjev in subjektov določi pristojni organ ob upoštevanju elementov iz točke 4.2. Pogostost se nanaša na spremljanje vseh ustreznih nizov neposredno povezanih ukrepov varovanja iz poglavij 1 do 12 Priloge I.

8. PRESKUSI

8.1.

Izvedejo se preskusi, s katerimi se preveri učinkovitost izvajanja v nadaljevanju navedenih ukrepov varovanja, in sicer vsaj na vseh letališčih iz točk 7.5 in 7.6:

(a)	nadzor dostopa do varnostnega območja omejenega gibanja;

(b)	varnostni pregled oseb, razen potnikov, in njihovih osebnih predmetov;

(c)	zaščita zrakoplovov;

(d)	varnostni pregledi potnikov in ročne prtljage;

(e)	varovanje oddane prtljage;

(f)	varnostni pregledi tovora ali pošte;

(g)	varovanje tovora in pošte.

Za preskuse, ki se izvajajo na letališčih, ki ne spadajo pod točki 7.5 in 7.6, se prednostne naloge določijo v letnem načrtovanju dejavnosti za spremljanje skladnosti.

8.2.

Ustrezni organ lahko na podlagi ocene tveganja izvede preskuse, s katerimi preveri učinkovitost izvajanja naslednjih dodatnih ukrepov varovanja:

(a)	preiskave vozil;

(b)	varnostne preiskave zrakoplova;

(c)	varnostnih pregledov oddane prtljage;

(d)	varnostnih pregledov zalog za oskrbo med letom in na letališču;

(e)	varovanje zalog za oskrbo med letom in na letališču;

(f)	varovanje objektov in območja letališča.

8.3.

Preskusni protokol, vključno z metodologijo, se razvija ob upoštevanju zakonskih, varnostnih in operativnih zahtev. Metodologija določa naslednje elemente:

(a)	fazo priprave;

(b)	dejavnost na kraju samem;

(c)	zaključni sestanek, odvisno od pogostosti in rezultatov dejavnosti spremljanja;

(d)	poročanje/zapisovanje;

(e)	postopek odprave in z njim povezano spremljanje.

8.4.

Pogostost preskusov določi ustrezni organ ob upoštevanju elementov iz točke 4.2.

8.5.

Če ni mogoče doseči reprezentativnega vzorca preskusov, na primer zaradi omejenega izvajanja nekaterih ukrepov varovanja, ali če bi lokalne razmere ogrozile učinkovitost preskusov, se lahko preskusi nadomestijo ali dopolnijo z odkritimi preskusi.

9. ŠTUDIJE

9.1.

Študije se izvedejo, če ustrezni organ ugotovi, da je treba operacije ponovno oceniti, da se ugotovijo in obravnavajo kakršna koli ranljiva mesta. Kadar je odkrito ranljivo mesto, pristojni organ zahteva izvajanje zaščitnih ukrepov, ki so sorazmerni z ugotovljeno nevarnostjo.

10. POROČANJE O DEJAVNOSTIH ZA SPREMLJANJE SKLADNOSTI

10.1.

O dejavnostih za spremljanje skladnosti je treba poročati ali jih zapisovati v standardizirani obliki, ki omogoča neprestano analizo trendov.

10.2.

V standardizirano obliko se vključijo naslednji elementi:

(a)	vrsta dejavnosti;

(b)	letališče, operator ali subjekt, ki se spremlja;

(c)	datum in čas dejavnosti;

(d)	imena revizorjev, ki opravljajo dejavnost;

(e)	obseg dejavnosti;

(f)	ugotovitve z ustreznimi določbami nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu;

(g)	razvrstitev skladnosti;

(h)	po potrebi priporočila za odpravo pomanjkljivosti;

(i)	po potrebi časovni okvir za odpravo.

10.3.

Kadar so ugotovljene pomanjkljivosti, ustrezni organ ugotovitve sporoči letališču, operatorju ali subjektom, ki se spremljajo.

11. SKUPNA RAZVRSTITEV SKLADNOSTI

11.1.

Izvajanje nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu se ocenjuje z dejavnostmi za spremljanje skladnosti na podlagi harmoniziranega sistema razvrščanja skladnosti, ki je določen v Dodatku II.

12. ODPRAVA NEPRAVILNOSTI

12.1.

Ugotovljene pomanjkljivosti se nemudoma odpravijo. Kadar pomanjkljivosti ni mogoče nemudoma odpraviti, se izvajajo izravnalni ukrepi. Kadar splošno spremljanje izvajanja ukrepa varovanja zaradi posameznih ali osamljenih napak povzroči stopnjo skladnosti „Skladno, vendar z želenimi popravki“, se tudi te pomanjkljivosti odpravijo.

12.2.

Ustrezni organ zahteva, da letališča, operatorji ali subjekti, ki so podvrženi dejavnostim za spremljanje skladnosti, v soglasje predložijo akcijski načrt, ki obravnava vse pomanjkljivosti, navedene v poročilih, skupaj s časovnim okvirom za izvedbo odprave pomanjkljivosti, in da izdajo potrdilo, ko je postopek odprave končan.

13. NADALJEVALNE DEJAVNOSTI, POVEZANE S PREVERJANJEM ODPRAVE

13.1.

Po potrditvi letališča, operatorja ali subjekta, podvrženega spremljanju, da so bili zahtevani ukrepi za odpravo pomanjkljivosti sprejeti, ustrezni organ preveri izvajanje ukrepov za odpravo pomanjkljivosti.

13.2.

V nadaljevalnih dejavnostih se uporablja najustreznejša metoda spremljanja.

14. RAZPOLOŽLJIVOST REVIZORJEV

14.1.

Vsaka država članica zagotovi, da je ustreznemu organu na voljo zadostno število revizorjev za izvajanje vseh dejavnosti za spremljanje skladnosti, ki delujejo neposredno pri ustreznem organu ali so pod njegovim nadzorom.

15. MERILA USPOSOBLJENOSTI ZA REVIZORJE

15.1.

Vsaka država članica zagotovi, da revizorji, ki izvajajo naloge v imenu ustreznega organa:

(a)	nimajo pogodbenih ali premoženjskih obveznosti do letališča, operatorja ali subjekta, ki ga je treba spremljati, in

(b)	so ustrezno usposobljeni ter imajo tudi dovolj teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj na zadevnem področju.

Revizorji morajo imeti spričevalo ali drugo enakovredno potrdilo ustreznega organa.

15.2.

Revizorji morajo:

(a)

poznati veljavne ukrepe varovanja in načine njihove uporabe pri operacijah, ki jih pregledujejo, vključno s:

—	poznavanjem varnostnih načel,

—	poznavanjem nalog nadzora,

—	poznavanjem dejavnikov, ki vplivajo na človeško delovanje;

(b)	imeti praktično znanje o tehnikah in tehnologijah na področju varnosti;

(c)	poznati načela, postopke in tehnike spremljanja skladnosti;

(d)	imeti praktično znanje o dejavnostih, ki se pregledujejo;

(e)	poznati vlogo in pooblastila revizorja.

15.3.

Revizorji opravijo tečaj za obnavljanje znanja tako pogosto, kot je potrebno, da se zagotovi ohranjanje obstoječih in pridobivanje novih sposobnosti ob upoštevanju najnovejšega razvoja na področju varnosti.

16. POOBLASTILA REVIZORJEV

16.1.

Revizorji, ki opravljajo dejavnosti spremljanja, imajo zadostna pooblastila za pridobivanje informacij, ki jih potrebujejo pri izvajanju svojih nalog.

16.2.

Revizorji nosijo dokazilo o identiteti, ki jim omogoča izvajanje dejavnosti za spremljanje skladnosti v imenu ustreznega organa in dostop do vseh potrebnih območij.

16.3.

Revizorji imajo pravico:

(a)	za namene spremljanja dobiti takojšen dostop do vseh ustreznih območij, vključno z zrakoplovom in poslopji, in

(b)	zahtevati pravilno izvajanje ali ponovitev ukrepov varovanja.

16.4.

Zaradi pooblastil, dodeljenih revizorjem, ustrezni organ ravna v skladu s točko 2.3 v naslednjih primerih:

(a)	namerno oviranje revizorja;

(b)	nepredložitev ali zavrnitev predložitve informacij, ki jih zahteva revizor;

(c)	predložitev napačnih ali zavajajočih informacij revizorju z namenom prevare in

(d)	izdajanje za revizorja z namenom prevare.

17. DOBRA PRAKSA

17.1.

Države članice obveščajo Komisijo o dobrih praksah v zvezi s programi za nadzor kakovosti, načini izvajanja revizij in revizorji. Komisija te informacije posreduje državam članicam.

18. POROČANJE KOMISIJI O DEJAVNOSTIH ZA SPREMLJANJE SKLADNOSTI

18.1.

Države članice vsako leto pošljejo Komisiji poročilo o ukrepih, ki so jih sprejele, da bi izpolnile obveznosti po tej uredbi, in o razmerah na področju varovanja v letalstvu na letališčih na njihovem ozemlju. Referenčno obdobje poročila je 1. januar–31. december. Poročilo je treba oddati tri mesece po koncu referenčnega obdobja.

18.2.

Vsebina poročila je skladna z Dodatkom III z uporabo predloge, ki jo zagotovi Komisija.

18.3.

Komisija državam članicam posreduje glavne zaključke, ki izhajajo iz teh poročil.

19. POROČANJE O DOGODKIH IN INCIDENTIH NA PODROČJU VAROVANJA V LETALSTVU, DEJANJIH NEZAKONITEGA VMEŠAVANJA TER PRIPRAVLJALNIH DEJANJIH V ZVEZI Z NJIMI

19.1.

Kadar ustrezni organ ugotovi ali prejme informacije o dejanju nezakonitega vmešavanja ali incidentu na področju varovanja v letalstvu, ki se je zgodil ali se bo zgodil in ki ima ali bi lahko imel resen vpliv na raven varovanja v letalstvu v Uniji ali na mednarodni sistem varovanja v letalstvu, o tem čim prej obvesti Komisijo. Ob upoštevanju nacionalnih predpisov o varstvu informacij, pomembnih za nacionalno varnost, uradno obvestilo vključuje vse ustrezne in razpoložljive dejanske informacije, ki so uporabne za oceno, ali je potrebno takojšnje ukrepanje za ohranitev ali ponovno vzpostavitev ravni varovanja v letalstvu v Uniji ter zagotovitev potrebnega sodelovanja in usklajevanja na mednarodni ravni. Ko Komisija prejme take informacije, o tem obvesti druge države članice.

19.2.

Za namene izvajanja zahtev iz točk 3.2(j) in (k) ter določb v nadaljevanju od 1. januarja 2028 vsaka država članica določi postopek za poročanje, razvrščanje, obdelavo, shranjevanje, varstvo, analizo in združevanje informacij o incidentih na področju varovanja v letalstvu, dejanjih nezakonitega vmešavanja in pripravljalnih dejanjih v zvezi z njimi. Z navedenim postopkom se določijo obvezni in zaupni sistemi prostovoljnega poročanja ter podrobne zahteve za zagotovitev uspešnega in učinkovitega poročanja ter nadaljnjega ukrepanja, vključno z izvajanjem in usklajevanjem naknadnih nalog, kakor tudi vseh ukrepov ali odločitev, ki jih sprejmejo ustrezni organi.

19.3.

Od 1. januarja 2028 operatorji in subjekti, odgovorni za izvajanje nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu, ustreznim organom sporočajo informacije o incidentih na področju varovanja v letalstvu. Varnostni uradnik ali vodja varovanja določi incidente na področju varovanja za sporočeni dogodek na področju varovanja na podlagi analize dogodka in ugotovitve, da so potrebni dodatni ukrepi. Incident na področju varovanja, ki ga kot takega razvrsti ustrezni organ, lahko povzroči tudi dejanje nezakonitega vmešavanja, o katerem je treba poročati Mednarodni organizaciji civilnega letalstva v skladu s Prilogo 17 k Čikaški konvenciji. Za tako obvezno poročanje se uporabljajo naslednji roki za poročanje, ki začnejo teči od trenutka, ko se osnovni dogodek sporoči prek notranjega sistema poročanja iz točke 19.4:

(a)	čim prej, najpozneje pa v 24 urah, če ima incident resen in takojšen vpliv na raven varovanja v letalstvu;

(b)	v 72 urah, če incident resno vpliva na raven varovanja v letalstvu;

(c)	mesečno v primeru vseh drugih incidentov.

19.4.

Od 1. januarja 2028 operatorji in subjekti, odgovorni za izvajanje nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu, vzpostavijo notranji sistem poročanja za praktično in pravočasno sporočanje informacij o dogodkih na področju varovanja v letalstvu. Vse osebje operatorjev in subjektov, odgovornih za izvajanje nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu, sporoča informacije o dogodkih na področju varovanja v letalstvu prek takega notranjega sistema poročanja.

19.5.

Ustrezni organi in vsak operator ali subjekt, odgovoren za izvajanje nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu, od 1. januarja 2028 imenujejo vsaj eno osebo ali oddelek, odgovoren za poročanje, vključno s preverjanjem kakovosti podatkov, da se izboljša skladnost podatkov. Zahteve glede zaposlovanja in usposabljanja oseb, imenovanih za opravljanje takih nalog, se določijo v izvedbenih pravilih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 4(3) te uredbe.

19.6.

Od 1. januarja 2028 se obvezno poročanje ustreznim organom izvede z uporabo predloge iz Dodatka IV, pri čemer se upošteva skupna razvrstitev iz Dodatka V. Tudi prostovoljno poročanje se lahko izvede z uporabo predloge iz Dodatka IV, pri čemer se upošteva skupna razvrstitev iz Dodatka V.

19.7.

Ustrezni organi od 1. januarja 2028 hranijo poročila v nacionalni podatkovni zbirki. Zaupnost občutljivih informacij v zvezi z varovanjem v letalstvu, ki jih vsebujejo poročila, in vseh njihovih analiz se zagotovi v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. V ta namen vsaka država članica določi podrobne zahteve v zvezi z dostopom do takih informacij ter njihovim fizičnim in informacijsko-tehnološkim varstvom.

19.8.

Vsaka država članica od 1. januarja 2028 določi podrobne zahteve glede obdelave in shranjevanja poročil, da se prepreči uporaba informacij v njih za namene, ki niso povezani z varovanjem v letalstvu, ter ustrezno varuje zaupnost identitete poročevalca in oseb, omenjenih v poročilu, ob upoštevanju zahtev o kazenskih, disciplinskih ali upravnih postopkih na podlagi nacionalnega prava.

19.9.

Ustrezni organi od 1. januarja 2028 na podlagi potrebe po seznanitvi vzpostavijo in izvajajo postopke za izmenjavo ustreznih informacij iz poročil in o nadaljnjih ukrepih za pomoč drugim nacionalnim organom in agencijam, upravljavcem letališč, letalskim prevoznikom in drugim zadevnim subjektom, kadar bi to lahko prispevalo k ohranjanju in izboljšanju varovanja v letalstvu.

19.10.

Če so informacije pomembne za varovanje v letalstvu, jih lahko ustrezni organi od 1. januarja 2028 ne glede na točko 19.8 posredujejo nacionalnim organom za varnost v civilnem letalstvu ob upoštevanju veljavnih zahtev glede zaupnosti, varstva in redigiranja, kot je ustrezno.

19.11.

Ustrezni organi od 1. januarja 2028 ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti in varstva v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, kot je ustrezno, izmenjujejo ustrezne informacije iz poročil s Komisijo in drugimi državami članicami, kadar bi to lahko prispevalo k ohranjanju in izboljšanju varovanja v letalstvu, vključno v odgovorih na posebna vprašanja Komisije ali drugih držav članic.

19.12.

Komisija in države članice lahko od 1. januarja 2028 ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti in varstva v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, kot je ustrezno, izmenjujejo ustrezne informacije iz poročil z mednarodnimi organizacijami in ustreznimi organi tretjih držav, kadar se to zahteva z mednarodnimi sporazumi ali kadar bi to lahko prispevalo k ohranjanju in izboljšanju varovanja v letalstvu.

19.13.

Države članice od 1. januarja 2028 brez poseganja v točki 19.1 in 19.11 Komisiji vsako leto predložijo poročilo, ki vsebuje statistične podatke o prejetih poročilih, združene v skladu s skupno razvrstitvijo iz Dodatka V, in njihovo analizo. Referenčno obdobje poročila je 1. januar–31. december, pri čemer se poročilo predloži šest mesecev po zaključku referenčnega obdobja.

19.14.

Komisija od 1. januarja 2028 Regulativnemu odboru za varovanje v civilnem letalstvu in svetovalni interesni skupini za varovanje v letalstvu posreduje glavne zaključke, ki izhajajo iz poročil, predloženih v skladu s točko 19.13.

19.15.

Za zagotovitev harmoniziranega pristopa na ravni Unije lahko Komisija od 1. januarja 2028 v sodelovanju z državami članicami da na voljo ustrezen instrument informacijske tehnologije za podporo izvajanju zahtev iz tega poglavja.

Dodatek I

Elementi, ki jih je treba vključiti v niz neposredno povezanih ukrepov varovanja

Nizi neposredno povezanih ukrepov varovanja iz točke 7.1 te priloge vključujejo naslednje elemente Priloge I in ustrezne določbe v njenih izvedbenih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 4(3) te uredbe:

Za točko 1 – Varovanje letališča:

(a)	vse določbe točke 1.1 ali

(b)	vse določbe točke 1.2 (razen določb o letaliških dovolilnicah in prepustnicah za vozila) ali

(c)	vse določbe točke 1.2 o letaliških dovolilnicah ali

(d)	vse določbe točke 1.2 o prepustnicah za vozila ali

(e)	vse določbe točke 1.3 in ustrezne elemente točke 12 ali

(f)	vse določbe točke 1.4 ali

(g)	vse določbe točke 1.5 ali

(h)	vse določbe točke 1.7 in ustrezne elemente točke 11.

Za točko 2 – Razmejena območja na letališčih:

vse določbe te točke.

Za točko 3 – Varovanje zrakoplova:

(a)	vse določbe točke 3.1 ali

(b)	vse določbe točke 3.2.

Za točko 4 – Potniki in ročna prtljaga:

(a)	vse določbe točke 4.1 in ustrezne elemente točke 12 ali

(b)	vse določbe točke 4.2 ali

(c)	vse določbe točke 4.3.

Za točko 5 – Oddana prtljaga:

(a)	vse določbe točke 5.1 in ustrezne elemente točke 12 ali

(b)	vse določbe točke 5.2 ali

(c)	vse določbe točke 5.3.

Za točko 6 – Tovor in pošta:

(a)	vse določbe o varnostnem nadzoru, varnostnem pregledu in prevozu, ki jih uporablja regulirani agent, ter ustrezne elemente točke 12 ali

(b)	vse določbe v zvezi z varnostnim nadzorom in prevozom, ki jih uporabljajo znani pošiljatelji ali

(c)	vse določbe v zvezi z varnostnim nadzorom in prevozom, ki jih uporabljajo pooblaščeni prevozniki ali

(d)	vse določbe o varovanju tovora in pošte na letališčih.

Za točko 7 – Pošta in material letalskega prevoznika:

vse določbe te točke.

Za točko 8 – Zaloge za oskrbo med letom:

vse določbe te točke in ustrezne elemente točke 12.

Za točko 9 – Zaloge za oskrbo na letališču:

vse določbe te točke in ustrezne elemente točke 12.

Za točko 10 – Ukrepi varovanja med letom:

vse določbe te točke.

Za točko 11 – Zaposlovanje in usposabljanje osebja:

(a)	vse določbe o zaposlovanju osebja na letališču, pri operatorju, letalskem prevozniku ali subjektu ali

(b)	vse določbe o usposabljanju osebja na letališču, pri operatorju, letalskem prevozniku ali subjektu.

Dodatek II

Harmoniziran sistem razvrščanja skladnosti

Za ocenjevanje izvajanja nacionalnega programa varovanja v civilnem letalstvu se uporablja naslednja razvrstitev skladnosti.

	Revizija varnosti	Inšpekcija	Preskus
Popolnoma skladno	√	√	√
Skladno, vendar z želenimi popravki	√	√	√
Neskladno	√	√	√
Neskladno, z večjimi pomanjkljivostmi	√	√	√
Se ne uporabi	√	√
Nepotrjeno	√	√	√

Dodatek III

VSEBINA POROČILA KOMISIJI

1. Organizacija, pristojnosti in viri

(a)	Organiziranost nadzora kakovosti, pristojnosti in virov, vključno z načrtovanimi prihodnjimi spremembami (glej točko 3.2(a)).

(b)	Število revizorjev – trenutno in načrtovano (glej točko 14).

(c)	Usposabljanje, ki so ga zaključili revizorji (glej točko 15.2).

2. Dejavnosti operativnega spremljanja

Vse opravljene dejavnosti operativnega spremljanja z opredelitvijo:

(a)	vrste (revizija varnosti, začetna inšpekcija, kontrolna inšpekcija, preskus, drugo);

(b)	letališč, operatorjev in subjektov, ki se spremljajo;

(c)	področja uporabe;

(d)	pogostosti in

(e)	skupnega števila delovnih dni na osebo na terenu.

3. Dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti

(a)	Status izvedbe dejavnosti za odpravo pomanjkljivosti.

(b)	Glavne izvedene ali načrtovane dejavnosti (npr. novo ustvarjena delovna mesta, nabavljena oprema, gradbena dela) in napredek pri odpravljanju pomanjkljivosti.

(c)	Uporabljeni izvršilni ukrepi (glej točko 3.2(f)).

4. Splošni podatki in trendi

(a)	Skupni nacionalni letni potniški in tovorni promet in število premikov zrakoplovov.

(b)	Seznam letališč po kategorijah.

(c)	Število letalskih prevoznikov, ki delujejo na ozemlju, po kategorijah (nacionalni, iz Unije, tretje države).

(d)	Število reguliranih agentov.

(e)	Število znanih pošiljateljev.

(f)	Število pooblaščenih prevoznikov.

(g)	Število reguliranih dobaviteljev (za oskrbo na letališču in oskrbo med letom).

(h)	Približno število drugih subjektov, ki so odgovorni za varovanje v letalstvu (podjetja za zemeljsko oskrbo, podjetja za varovanje, znani dobavitelji zalog za oskrbo na letališču in med letom).

5. Razmere na področju varovanja v letalstvu na letališčih

Splošno stanje v zvezi z razmerami na področju varovanja v letalstvu na letališčih v državi članici.

Dodatek IV

Predloga za sporočanje informacij o dogodkih in incidentih na področju varovanja (1)

Točen datum in čas ali obdobje (2) dogodka: […] […] […].

Datum poročila (3): […] […] […].

Kraj dogodka (4):

Ime podjetja in/ali osebe, ki poroča (če je mogoče (5)):

Opis dogodka:

Takojšnji ukrepi, ki so bili sprejeti, in kdo jih je sprejel (6):

Prizadeta področja varovanja v letalstvu:

varovanje na javnem delu letališča; potniki in ročna prtljaga; osebje in posadka; nadzor dostopa; oddana prtljaga; zaloge za oskrbo med letom; zaloge za oskrbo na letališču; zaščita zrakoplovov na tleh; ukrepi varovanja zrakoplova med letom; tovor in pošta; kontrola zračnega prometa; digitalne informacije in tehnologije; sistemi brezpilotnega zrakoplova/zrakoplov brez posadke/sistemi daljinsko pilotiranega zrakoplova; orožje dolgega dosega (lahki prenosni raketni sistem zračne obrambe itd.); laserji; informacije v zvezi z varovanjem v letalstvu; splošno letalstvo/letalski klubi.

Učinek ali potencialni učinek na varovanje (7):

Druge pripombe/predlogi/informacije (8):

Kontakt (elektronski naslov, telefonska številka):

Dodatek V

Skupna razvrstitev dogodkov in incidentov na področju varovanja (9)

Razred (10)	Kategorija (11)
Varovanje na javnem delu letališča	Odkritje ali uporaba improvizirane eksplozivne naprave (IED) na vozilu ali improvizirane zažigalne naprave (IID)
	Odkritje ali uporaba IED/IID, ki jo dostavi oseba
	Oboroženi napad
	Nenadzorovani/sumljivi predmeti (velja tudi za nadzorovani del letališča)
	Kemični, biološki in radiološki napad
	Škoda na kritični infrastrukturi/ranljivih točkah
	Sumljivo obnašanje
	Nenačrtovane motnje, vključno z grožnjo z bombo ali lažnim preplahom
Potniki in ročna prtljaga	Odkritje ali uporaba prepovedanega predmeta/IED/IID
	Pomanjkljivost v postopku varnostnega pregleda na kontrolnih točkah
	Mešanje pregledanih in nepregledanih potnikov
	Sumljivo obnašanje
Osebje in posadka	Pomanjkljivost v postopku varnostnega pregleda na kontrolnih točkah
	Odkritje ali uporaba prepovedanega predmeta/IED/IID
	Sabotaža
	Zaobitje notranjega varnostnega nadzora s strani pooblaščenih oseb
	Namerni poskus zaobitja režima preverjanja ozadja/preteklosti
Nadzor dostopa	Vdor ali poskus vdora na območje letališča
	Nepooblaščen dostop do varnostnega območja omejenega gibanja ali drugega nadzorovanega območja (brez osebja)
	Nepooblaščen dostop/dostop brez spremstva znotraj varnostnega območja omejenega gibanja (osebje)
	Sumljivo obnašanje osebja
	Pomanjkljivost sistema za nadzor dostopa
	Pomanjkljivost sistema za izdajo letaliških dovolilnic
	Pomanjkljivost sistema za nadzor dostopa do vozila, vključno z uporabo varnostnega nadzora in/ali varnostnega pregleda oseb in vozil
Oddana prtljaga	Odkritje ali uporaba prepovedanega predmeta/IED/IID
	Pomanjkljivost pri varovanju varnostno pregledane oddane prtljage
	Dokazi o nedovoljenemu poseganju v varnostno pregledano oddano prtljago
	Pomanjkljivost sistema ali postopka varnostnega pregleda oddane prtljage (vključno z vezanostjo prtljage na potnika)
	Pomanjkljivost v postopku prevoza odposlanega orožja
Zaloge za oskrbo med letom	Nepooblaščen dostop do objekta z zalogami za oskrbo med letom
	Pomanjkljivost pri varovanju varnih zalog
	Dokazi o nedovoljenem poseganju v zavarovane zaloge za oskrbo med letom
	Pomanjkljivost pri uporabi varnostnega nadzora
	Odkritje ali uporaba prepovedanega predmeta/IED/IID
Zaloge za oskrbo na letališču	Nepooblaščen dostop do objekta
	Pomanjkljivost pri varovanju varnih zalog
	Dokazi o nedovoljenem poseganju v zavarovane zaloge za oskrbo na letališču
	Pomanjkljivost pri uporabi varnostnega nadzora
	Odkritje ali uporaba prepovedanega predmeta/IED/IID
Zaščita zrakoplovov na tleh	Nepooblaščen potnik na zrakoplovu
	Nepooblaščeno osebje na zrakoplovu
	Pomanjkljivost pri varnostni preiskavi/preverjanju zrakoplova
	Pomanjkljivosti pri ukrepih za zaščito zrakoplovov, vključno z območji, na katerih so zrakoplovi parkirani čez noč
	Odkritje ali uporaba prepovedanega predmeta/IED/IID v kabini ali prtljažnem prostoru zrakoplova
Ukrepi varovanja zrakoplova med letom	Moteči potnik (poroča se samo za stopnji 3 in 4 (glej Varnostni priročnik ICAO))
	Pomanjkljivost postopka v zvezi z vrati pilotske kabine/pri varovanju vrat pilotske kabine
	Odkritje ali uporaba prepovedanega predmeta/IED/IID
	Kemični, biološki in radiološki napad
	Ugrabitev zrakoplova med letom
	Grožnja z bombo med letom
Tovor in pošta	Nepooblaščen dostop do objekta za varnostno pregledovanje tovora
	Pomanjkljivost postopka varnostnega pregleda
	Odkritje ali uporaba prepovedanega predmeta/IED/IID
	Pomanjkljivost pri varovanju zavarovanega tovora
	Dokazi o nedovoljenem poseganju v zavarovani tovor
	Pomanjkljivost postopka prevzema
	Sumljiva dejavnost
	Obvestilo o opustitvi natovarjanja v okviru shem PLACI
Kontrola zračnega prometa	Oboroženi napad na objekt za kontrolo zračnega prometa
	Uničenje ali poškodba pripomočkov za letalsko navigacijo
	Nepooblaščen dostop
Digitalne informacije in tehnologije	Napad na sisteme zrakoplova
	Napad na sisteme upravljanja zračnega prometa
	Napad na letališke sisteme
	Napad na druge kritične sisteme in podatke
Sistemi brezpilotnega zrakoplova/	Nepooblaščen vdor v kontroliran zračni prostor
Zrakoplov brez posadke/	Skorajšnja nesreča/srečanje z zrakoplovom med letom
Sistem daljinsko pilotiranega zrakoplova	Trčenje z zrakoplovom med letom
	Opažanje z zrakoplova/letališča
	Zrakoplov brez posadke je ogrozil zrakoplov
	Brezpilotni zrakoplov je ogrozil letališko infrastrukturo
	Brezpilotni zrakoplov je ogrozil potnike
Orožje dolgega dosega (lahki prenosni raketni sistem zračne obrambe itd.)	Napad na zrakoplov ali letališki objekt
	Sporočeno opažanje
Laserji	Napad na zrakoplov ali letališki objekt
	Sporočeno opažanje
	Sumljiva dejavnost
Informacije v zvezi z varovanjem v letalstvu	Pomanjkljivost pri varovanju občutljivih informacij v zvezi z varovanjem v letalstvu
	Izguba celovitosti in razpoložljivosti informacijskih sistemov
Splošno letalstvo/letalski klubi	Nepooblaščen dostop
	Odkritje prepovedanega predmeta/IED/IID

“

(1) Za namene predloge ‚dogodek‘ zajema dogodke in incidente na področju varovanja v letalstvu.

(2) V primeru, da točnega datuma in časa ni mogoče določiti.

(3) Če se razlikuje od datuma dogodka.

(4) Ime in po možnosti oznaka IATA/ICAO letališča ter območje, na katerem je bil dogodek opažen.

(5) Ime fizične osebe, ki poroča, se lahko izpusti.

(6) Na primer, obveščanje lokalnih organov kazenskega pregona in/ali letaliških organov o razmerah.

(7) Da se z vidika poročevalca ugotovi, kakšen je vpliv na raven varovanja v letalstvu.

(8) Ta oddelek lahko vključuje dodatne poljubne informacije poročevalca, na primer v zvezi s predhodno oceno tveganja, ukrepe za omejitev vpliva na varovanje v letalstvu, popravne ukrepe (če je ustrezno) in status dokumenta znotraj podjetja (če je ustrezno).

(9) Dodatek V se lahko uporablja tudi kot orodje za razvrščanje podatkov o varovanju in podporo pri oblikovanju opredelitev ustreznih dogodkov.

(10) Razred: opisuje temo, na katero se nanaša incident na področju varovanja, kot so ‚nadzor dostopa‘, ‚oddana prtljaga‘ ali ‚tovor/pošta‘. Izbrani identifikatorji se že pogosto uporabljajo v Prilogi 17 Mednarodne organizacije civilnega letalstva in Varnostnem priročniku (Doc 8973), zato se pričakuje, da se bodo subjekti zlahka sklicevali nanje in da bodo organom v pomoč pri ocenjevanju.

(11) Kategorija: vsebuje podrobnejši opis zadevnega incidenta na področju varovanja. Kategorije se razlikujejo glede na razred, saj se morebitni incidenti na področju varovanja razlikujejo glede na to, na kateri postopek varovanja v letalstvu se nanašajo. Razred ‚zaščita zrakoplova na tleh‘ na primer vključuje kategorijo ‚pomanjkljivost pri varnostni preiskavi/preverjanju zrakoplova‘, medtem ko razred ‚oddana prtljaga‘ vključuje kategorijo ‚pomanjkljivost pri varovanju varnostno pregledane oddane prtljage‘. Obstaja tudi kategorija ‚drugo‘ za tiste incidente, ki so morda preredki, da bi bila upravičena uvedba ločene kategorije, ali ki se lahko štejejo za novo grožnjo ali ranljivost. Vendar bi bilo treba to možnost uporabiti le, če se nobena od drugih kategorij ne zdi primerna.