L_202403237SL.000101.fmx.xml

DIREKTIVA (EU) 2024/3237 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 19. decembra 2024

o spremembi Direktive (EU) 2015/413 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1), točka (c), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta (3) olajšuje čezmejno izmenjavo informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, in s tem zmanjšuje nekaznovanje nerezidenčnih storilcev prekrškov. Z učinkovitim čezmejnim preiskovanjem prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, in izvrševanjem sankcij se izboljšuje varnost v cestnem prometu, saj se nerezidenčne voznike spodbuja, da storijo manj prekrškov in vozijo varneje.

(2)

Če državljani Unije poznajo veljavne predpise o varnosti v cestnem prometu in sankcije, ki se uporabljajo v različnih državah članicah, ter se zavedajo, da je neizogibna sankcija zelo verjetna, je to spodbudno za varnost v cestnem prometu ter zmanjšuje število prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, in nevarnost v cestnem prometu.

(3)

Izkušnje izvršilnih organov, ki sodelujejo pri preiskovanju prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, so pokazale, da sedanje besedilo Direktive (EU) 2015/413 ne omogoča učinkovitega preiskovanja prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki jih storijo nerezidenčni vozniki, in izvrševanja denarnih kazni v želeni meri. To vodi v relativno nekaznovanje nerezidenčnih voznikov in negativno vpliva na varnost v cestnem prometu v Uniji. Poleg tega se temeljne in procesne pravice nerezidenčnih voznikov v okviru čezmejnih preiskav ne spoštujejo vedno, zlasti zaradi nezadostne preglednosti pri določanju višine denarnih kazni in v pritožbenih postopkih. Zato je namen te direktive izboljšati učinkovitost preiskovanja prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki so bili storjeni z vozili, registriranimi v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil prekršek storjen (v nadaljnjem besedilu: država članica prekrška). To bi pripomoglo k doseganju cilja Unije glede zmanjšanja števila smrtnih žrtev pri vseh načinih prevoza, tako da bi se do leta 2050 približali ničli, hkrati pa okrepilo varstvo temeljnih in procesnih pravic nerezidenčnih voznikov.

(4)

Komisija se je v okviru politike EU za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030 – naslednji koraki v smeri „vizije nič“ z dne 19. junija 2019 ponovno zavezala ambicioznemu cilju zmanjšanja števila smrtnih žrtev in hudih poškodb na cestah v Uniji na skoraj nič do leta 2050 (vizija nič) ter srednjeročnemu cilju zmanjšanja števila smrtnih žrtev in hudih poškodb za 50 % do leta 2030, kar je cilj, ki je bil prvotno določen v izjavi iz Vallette o varnosti v cestnem prometu, ki so jo ministri in ministrice držav članic Unije, pristojni za promet, sprejeli 29. marca 2017. Za dosego teh ciljev je v sporočilu z dne 9. decembra 2020 z naslovom „Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost“ napovedala, da namerava revidirati Direktivo (EU) 2015/413.

(5)

Za zagotovitev enake obravnave voznikov bi bilo treba področje uporabe Direktive (EU) 2015/413 razširiti na druge prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu. Glede na pravno podlago za sprejetje Direktive (EU) 2015/413, in sicer člen 91(1), točka (c), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), bi morala obstajati neposredna povezava med prekrški, ki se dodajo v navedeno direktivo, in varnostjo v cestnem prometu, tako da bi se obravnavalo nevarno in lahkomiselno vedenje, ki resno ogroža udeležence v cestnem prometu. Pri razširitvi področja uporabe Direktive (EU) 2015/413 bi bilo treba upoštevati tudi tehnični napredek pri samodejnem odkrivanju prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu.

(6)

Prometni prekrški, povezani z varnostjo v cestnem prometu, so v nacionalnem pravu opredeljeni kot upravni prekrški ali kazniva dejanja. Zato lahko, odvisno od veljavnih nacionalnih postopkov, upravni oziroma pravosodni organi na podlagi takih prekrškov sprožijo postopke pred sodišči, ki so pristojna za upravne ali kazenske zadeve. Države članice take prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, v večini primerov preganjajo med množično obdelavo, kar v primeru, kadar pravo države članice prekrška kot predpogoj za naložitev ustrezne sankcije zahteva natančno identifikacijo voznika, preprečuje učinkovito uporabo in/ali izdajo evropskega preiskovalnega naloga. Pogoji za izdajo evropskega preiskovalnega naloga, določeni v členu 6 Direktive 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), v večini primerov niso izpolnjeni, zato navedene direktive ni mogoče uporabljati, zlasti kadar se prekrški obravnavajo kot upravni. V tem okviru bi morali imeti nacionalni organi države članice prekrška, da bi lahko identificirali storilce prekrškov s tako stopnjo gotovosti, kot se zahteva v skladu z njihovim nacionalnim pravom, na voljo učinkovit postopek, s katerim bi lahko zaprosili za medsebojno pomoč ustreznih nacionalnih organov države članice, v kateri je registrirano vozilo, s katerim je bil storjen prekršek (v nadaljevanju: država članica registracije), ali države članice prebivanja zadevne osebe. Ta postopek bi moral temeljiti na natančno opredeljenih ukrepih, ki ne bi resno vplivali na pravice zadevnih oseb. Vendar to ne bi smelo posegati v situacije, v katerih se v posameznih primerih šteje, da so pogoji za uporabo Direktive 2014/41/EU izpolnjeni; v teh primerih bi morale namreč tiste države članice, ki jih zavezuje navedena direktiva, uporabiti v njej določene postopke. Opozoriti je treba, da pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah ureja poseben pravni okvir Unije, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb. Zato je nujno, da se z uporabo Direktive (EU) 2015/413, kot je spremenjena s to direktivo, ne slabijo pravice in obveznosti držav članic na podlagi drugega prava Unije, ki se uporablja v kazenskih zadevah, zlasti tiste iz Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ (5), kar zadeva vzajemno priznavanje denarnih kazni, in Direktive 2014/41/EU, kar zadeva postopke za zbiranje dokazov, ter člena 5 Konvencije, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (6), kar zadeva postopke za pošiljanje in vročitev postopkovnih dokumentov. Izvajanje Direktive (EU) 2015/413 poleg tega ne bi smelo vplivati na kazenske postopke, v okviru katerih so potrebna posebna jamstva za zadevne posameznike, postopkovni zaščitni ukrepi za osumljene in obdolžene osebe iz direktiv 2010/64/EU (7), 2012/13/EU (8), 2013/48/EU (9), (EU) 2016/343 (10), (EU) 2016/800 (11) in (EU) 2016/1919 (12) Evropskega parlamenta in Sveta.

(7)

Opredeliti bi bilo treba odgovornosti in pristojnosti nacionalnih kontaktnih točk, da se zagotovi njihovo nemoteno sodelovanje z vsemi pristojnimi organi, ki so vključeni v preiskovanje prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki spadajo na področje uporabe Direktive (EU) 2015/413, kot je spremenjena s to direktivo. Nacionalne kontaktne točke bi morale biti takim pristojnim organom vedno na voljo in na njihova zaprosila odgovarjati brez nepotrebnega odlašanja. To bi moralo veljati ne glede na naravo prekrška ali pravni status pristojnega organa, zlasti ne glede na to, ali ima pristojni organ nacionalno ali podnacionalno ali lokalno pristojnost.

(8)

Osnove sistema čezmejne izmenjave informacij, ki je bil vzpostavljen z Direktivo (EU) 2015/413, so se izkazale za učinkovite. Vendar so potrebne nadaljnje izboljšave in prilagoditve, da se odpravijo težave zaradi pomanjkljivih, napačnih ali nenatančnih podatkov. Zato bi bilo treba državam članicam naložiti dodatne obveznosti v zvezi s potrebo po ohranjanju razpoložljivosti in posodabljanju nekaterih podatkov v ustreznih podatkovnih zbirkah, da se poveča učinkovitost izmenjave informacij.

(9)

Več držav članic se danes sooča s pojavom resnih prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, storjenih z avtomobili, najetimi v drugih državah članicah. Vozniki takih najetih avtomobilov, ki storijo prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, ostanejo nekaznovani, ker lahko izkoristijo razlike v predpisih med državami članicami ter pomanjkljivosti pri izmenjavi informacij in medsebojni pomoči.

(10)

Nacionalni kontaktni točki države članice prekrška bi bilo treba omogočiti avtomatizirana iskanja v registrih vozil, da bi pridobila podatke o končnih uporabnikih vozil, kadar so take informacije že na voljo. Poleg tega bi bilo treba določiti obdobje hrambe podatkov v zvezi z identiteto prejšnjih imetnikov, lastnikov in končnih uporabnikov vozil, da se organom zagotovijo ustrezne informacije, ki jih potrebujejo za preiskavo.

(11)

Zadevna oseba morda ne pozna pravnega sistema države članice prekrška niti ne govori uradnega jezika oziroma jezikov te države, zato bi bilo treba bolje zaščititi temeljne in procesne pravice zadevnih oseb. Da bi bil ta cilj dosežen, bi bilo treba določiti obvezne minimalne zahteve glede vsebine obvestila o prometnem prekršku, sedanja predloga pisnega obvestila, ki vsebuje zgolj osnovne informacije, kot je določen v Prilogi II k Direktivi (EU) 2015/413, pa se ne bi smela več uporabljati.

(12)

Minimalni zahtevi za obvestilo o prometnem prekršku bi morali biti, da je ubesedeno tako, da je razumljivo pravnim laikom, in da vključuje podrobne informacije o pravni klasifikaciji in pravnih posledicah prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, zlasti upoštevajoč, da so lahko sankcije za prekrške, ki spadajo na področje uporabe Direktive (EU) 2015/413, kot je spremenjena s to direktivo, nedenarne narave, kot so omejitve pravice storilca prekrška do vožnje. Pravica do obrambe bi morala biti podprta tudi z zagotovitvijo podrobnih informacij o tem, kje, kdaj in kako uveljavljati navedene pravice v državi članici prekrška. V tem pogledu bi bilo treba nerezidentom dati dovolj časa za uveljavljanje pravnega sredstva, na primer pritožbe. Po potrebi bi bilo treba zagotoviti tudi opis postopkov v nenavzočnosti, saj se zadevna oseba morda ne namerava vrniti v državo članico prekrška, da bi se udeležila postopka. Tudi plačilne možnosti in načini za omilitev sankcij bi morali biti zlahka razumljivi, da bi se spodbudilo prostovoljno sodelovanje. Ker bi moralo biti obvestilo o prometnem prekršku prvi dokument, ki ga prejme zadevna oseba, bi moralo vsebovati informacije iz člena 13 Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (13), pri čemer bi morale te informacije na podlagi člena 13(2), točka (d), navedene direktive vključevati informacije o viru osebnih podatkov, ter informacije iz členov 13 in 14 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (14). Te informacije bi morale biti v obvestilu o prometnem prekršku navedene neposredno ali s sklicevanjem na kraj, kjer so na voljo. Države članice morajo udeležencem v cestnem prometu pomagati pri preverjanju pristnosti obvestil o prometnih prekrških in dokumentov nadaljnje obravnave. V ta namen morajo med seboj in s Komisijo na varen način izmenjevati predloge za obvestila o prometnih prekrških in predloge za dokumente nadaljnje obravnave, ki jih izdajo njihovi pristojni organi in se uporabljajo v čezmejnih primerih. Prav tako se morajo medsebojno obveščati o pristojnih organih, ki imajo pravico izdajati ta obvestila o prometnih prekrških in dokumente nadaljnje obravnave.

(13)

Kadar je nerezidenčni voznik pregledan na kraju samem pri nadzoru prometa in se na podlagi takega pregleda sprožijo postopki nadaljnje obravnave v zvezi s prometnim prekrškom, povezanim z varnostjo v cestnem prometu, bi bilo treba obvestilo o prometnem prekršku poslati nerezidenčnemu vozniku. V primeru pregledov na kraju samem v zvezi s prometnim prekrškom, povezanim z varnostjo v cestnem prometu, ki ga stori nerezidenčni voznik, in če je pristojni organ na kraju samem izvršil sankcijo za storjeni prekršek, tako da je nerezidenčnemu vozniku naložil plačilo globe na kraju samem, bi bilo treba nerezidenčnemu vozniku na kraju samem zagotoviti le nekatere bistvene elemente obvestila o prometnem prekršku.

(14)

Za zagotovitev, da obvestilo o prometnem prekršku in vse dokumente nadaljnje obravnave dejansko prejme zadevna oseba, in v izogib zmotni vključitvi tretjih oseb, ki jih primer ne zadeva, bi bilo treba v tej direktivi določiti pravila o vročanju obvestila o prometnem prekršku in dokumentov nadaljnje obravnave.

(15)

Obvestilo o prometnem prekršku in vse bistvene dokumente nadaljnje obravnave bi bilo treba poslati v jeziku dokumenta o registraciji vozila. Kadar se obvestilo o prometnem prekršku in dokumenti nadaljnje obravnave pošiljajo v jeziku, ki ga zadevna oseba ne razume, bi bilo treba tej zadevni osebi dovoliti, da zahteva prejem dokumentov nadaljnje obravnave v enem dodatnem uradnem jeziku institucij Unije po njenem izboru, ki ni jezik dokumenta o registraciji vozila. Pristojni organ države članice prekrška bi moral tej zahtevi ugoditi.

(16)	Zagotoviti bi bilo treba učinkovit pravni nadzor za primere, ko pristojni organi države članice prekrška ne upoštevajo jezikovnih standardov in pravil o vročanju pisanj iz te direktive ter svojega nacionalnega prava.

(17)

Kadar zadevne osebe na podlagi informacij, pridobljenih iz registra vozil, ni mogoče identificirati s tako stopnjo gotovosti, kot se zahteva v skladu s pravom države članice prekrška, bi morale države članice sodelovati pri ugotavljanju identitete zadevne osebe. V ta namen bi bilo treba uvesti postopek medsebojne pomoči za identifikacijo zadevne osebe, na zaprosilo za potrditev na podlagi informacij, ki jih pristojni organ države članice prekrška že ima, ali na zaprosilo za ciljno usmerjeno poizvedbo, ki jo opravijo ustrezni pristojni organi države članice registracije ali države članice prebivanja.

(18)

Pristojni organi držav članic bi morali z uporabo standardnega elektronskega obrazca za zaprosilo za medsebojno pomoč in odgovor nanj zagotoviti dodatne informacije, ki jih zahteva pristojni organ države članice prekrška in so potrebne za identifikacijo zadevne osebe. Države članice bi morale uporabiti svoje nacionalne kontaktne točke, da bi omogočile zelo varen in učinkovit prenos izstopnih zaprosil za medsebojno pomoč in prejetih odgovorov nanje. Zaprošene informacije bi bilo treba zbrati brez kakršnega koli nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v rokih iz te direktive. Država članica registracije ali država članica prebivanja, ki je prejela zaprosilo, pri zbiranju informacij in odgovarjanju na zaprosilo za pomoč upošteva potrebo po pravočasni obvestitvi zadevne osebe in potrebo države članice prekrška, ki je vložila zaprosilo, po pravočasnem sprejetju potrebnih ukrepov, zlasti ob upoštevanju predpisov o zastaranju, določenih v njenem nacionalnem pravu.

(19)

Pristojni organ države članice registracije ali države članice prebivanja bi moral izrecno opredeliti razloge, na podlagi katerih lahko zavrne zagotovitev medsebojne pomoči za identifikacijo zadevne osebe. Zlasti bi bilo treba uvesti zaščitne ukrepe, da bi se pri zagotavljanju medsebojne pomoči preprečilo razkritje identitete zaščitenih oseb, na primer zaščitenih prič.

(20)

Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da za identifikacijo zadevne osebe, ki ni njihov rezident, uporabijo enake nacionalne postopke, kot bi jih uporabile, če bi prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, storil eden od njihovih rezidentov. Okrepiti bi bilo treba pravno varnost v zvezi z uporabo specifičnih ukrepov, sprejetih v okviru takih postopkov, in sicer v zvezi z dokumenti, s katerimi se zahteva potrditev ali zanikanje storitve prekrška ali s katerimi se od zadevnih oseb zahteva, da sodelujejo pri identifikaciji odgovorne osebe. Ker bi morali imeti navedeni ukrepi enake pravne učinke za zadevne osebe kot v nacionalnih primerih, bi morali za te osebe veljati tudi enaki standardi v zvezi s temeljnimi in procesnimi pravicami.

(21)

Kadar sta s pravom Unije ali nacionalnim pravom izrecno določena dostop do informacij iz drugih nacionalnih podatkovnih zbirk ali podatkovnih zbirk Unije ali možnost izmenjave teh informacij za namene Direktive (EU) 2015/413, bi morala biti državam članicam omogočena izmenjava informacij z uporabo takih podatkovnih zbirk ob spoštovanju temeljnih pravic zadevnih nerezidentov.

(22)

Če dokumentov ni mogoče dostaviti po pošti, s priporočeno dostavo, priporočeno pošiljko ali enakovrednimi elektronskimi sredstvi, bi moralo biti pristojnemu organu države članice prekrška dovoljeno, da se za vročitev pisanj in sporočil zadevni osebi obrne na pristojni organ države članice registracije ali države članice prebivanja, ki to stori na podlagi svojega nacionalnega prava, ki ureja vročanje pisanj. Države članice bi morale uporabiti svoje nacionalne kontaktne točke, da bi omogočile zaščiten in učinkovit prenos poslanih zaprosil za dostavo procesnih dokumentov in prejetih odgovorov nanje.

(23)

Izpostaviti je treba, da obstaja velik problem neizvrševanja, kar zadeva prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, ki jih storijo nerezidenti, in da spremembe člena 1 Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ, ki vsebuje opredelitev odločbe, morda ne bodo zadostovale za učinkovito reševanje tega problema.

(24)

Ker Okvirni sklep 2005/214/PNZ ni prilagojen množični obdelavi prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, za katere so majhne denarne kazni pogosto opredeljene kot upravne, in da se zagotovi enaka obravnava rezidenčnih in nerezidenčnih voznikov, bi bilo treba v tej direktivi uvesti posebne določbe, da bi državam članicam omogočili čezmejno izvrševanje upravnih odločb o globah za prometne prekrške ter zagotavljanje medsebojne pomoči pri tem izvrševanju. To ne izključuje uporabe Okvirnega sklepa 2005/214/PNZ.

(25)

Komisija mora v sodelovanju z državami članicami pregledati rešitve za čezmejni elektronski dostop do registrov prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki jih upravljajo nacionalni organi, da bi ocenila načine za izboljšanje dostopa državljanov do obvestil o prometnih prekrških in dokumentov nadaljnje obravnave, ki so naslovljeni nanje.

(26)

Zaprosilo za razkritje podatkov iz registrov vozil in izmenjava podatkov v čezmejnih primerih bi morala potekati prek enotnega elektronskega sistema. Zato bi moralo – na temelju že obstoječega tehničnega okvira – avtomatizirano iskanje podatkov iz registrov vozil na podlagi Direktive (EU) 2015/413 potekati le z uporabo močno zaščitene programske aplikacije Evropskega informacijskega sistema za prometna in vozniška dovoljenja (EUCARIS) ter njenih spremenjenih različic. Uporaba te programske aplikacije bi morala omogočati hitro, stroškovno učinkovito, varno in zanesljivo izmenjavo specifičnih podatkov iz registrov vozil med državami članicami ter tako povečati učinkovitost preiskav prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu. Države članice ne bi smele izmenjavati informacij na druge načine, ki bi bili manj stroškovno učinkoviti in morda ne bi zagotavljali varstva prenesenih podatkov. V postopku izmenjave podatkov iz registrov vozil bi pristojni organi lahko naleteli na neobičajna zaprosila, ki bi lahko vodila v sum zlorabe postopka izmenjave informacij in zahtevala, da pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe. Taka neobičajna zaprosila so lahko zlasti zaprosila, ki so nenavadna po svoji pogostosti ali vsebini, ali so nenadna ali zadevajo le določene prekrške. Države članice bi morale EUCARIS uporabljati posebej za avtomatizirano iskanje podatkov iz registrov vozil in medsebojno pomoč pri identifikaciji zadevne osebe, medsebojno pomoč pri vročanju obvestila o prometnem prekršku in dokumentov nadaljnje obravnave ter medsebojno pomoč pri dejavnostih izvrševanja.

(27)

Da bi preprečili zlorabe, ki so se pojavile med izvajanjem Direktive (EU) 2015/413, in zaščitili temeljne pravice državljanov, ki jih zadevajo čezmejni postopki, vzpostavljeni z navedeno direktivo, kot je spremenjena s to direktivo, bi morale države članice zagotoviti, da njihovi pristojni organi in nacionalne kontaktne točke, pristojne za izvajanje Direktive (EU) 2015/413, kot je spremenjena s to direktivo, v celoti izpolnjujejo obveznosti, ki so jim dodeljene, ne da bi za dejavnosti, povezane z izvajanjem te direktive, pooblastili pravne subjekte v zasebni lasti ali zasebnem upravljanju. Zlasti pravica do varstva osebnih podatkov zadevnih oseb, pravica do dobrega upravljanja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, pravica do domneve nedolžnosti in pravica do obrambe ter pravilno delovanje mehanizma za čezmejno izmenjavo informacij, vzpostavljenega z Direktivo (EU) 2015/413, zahtevajo, da lahko postopke v zvezi s prometnimi prekrški, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu, uvedejo, vodijo in izvršujejo le imenovani pristojni nacionalni organi in nacionalne kontaktne točke. To pa ne posega v možnost pristojnih organov, da se oprejo na storitve tehnične podpore, ki jih zagotavljajo pravni subjekti v zasebni lasti ali zasebnem upravljanju, kot so poštne storitve, gradnja ali vzdrževanje radarjev in analiza uživanja drog ali alkohola s strani zasebnih laboratorijev. Prehodno obdobje dveh let bi državam članicam, ki so se pri izvajanju te direktive obrnile na pravne subjekte v zasebni lasti ali zasebnem upravljanju, omogočilo, da zagotovijo, da so njihovi pristojni organi v celoti operativni in lahko vodijo postopke v zvezi s čezmejno izmenjavo ob doslednem spoštovanju pravil, določenih v Direktivi (EU) 2015/413, kot je spremenjena s to direktivo.

(28)

Obseg informacij, ki jih države članice sporočajo Komisiji, bi bilo treba razširiti na elemente, ki so tesno povezani s ciljem izboljšanja varnosti v cestnem prometu, in na informacije o številu prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki jih storijo vozniki vozil, registriranih v tretji državi, in jih odkrije pristojni organ države članice. S to razširitvijo bi Komisiji omogočili, da analizira stanje v državah članicah in predlaga pobude na trdni dejanski podlagi. Da bi se izravnalo dodatno upravno breme za organe držav članic in bi se poročanje uskladilo s koledarjem ocenjevanja Komisije, bi bilo treba obdobje poročanja podaljšati. Odobriti bi bilo treba prehodno obdobje, da se lahko tekoče dveletno obdobje poročanja nemoteno izteče.

(29)

Da bi dosegli cilje, predstavljene v sklopu okvira politike EU za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030 – naslednji koraki v smeri „vizije nič“, bi lahko razmislili o vprašanju, kako obravnavati prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, ki jih storijo vozniki vozil, registriranih v tretji državi. V ta namen je treba preučiti različne načine krepitve sodelovanja in izmenjave informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, med državami članicami in tretjimi državami, pod pogojem, da je zadevnim osebam zagotovljeno enakovredno varstvo in da se spoštujejo pravila o prenosu osebnih podatkov v tretje države. Preučiti je treba tudi namenske digitalne rešitve. To ne bi posegalo v pravico držav članic, da s tretjimi državami sklenejo dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju pri izvrševanju kazni za prometne prekrške, povezanih z varnostjo v cestnem prometu.

(30)	Ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečevati sklepanja dvostranskih ali večstranskih sporazumov med seboj in njihove uporabe, če bi ti sporazumi presegali obseg postopkov, določenih v tej direktivi, in pripomogli k njihovi poenostavitvi ali lažjemu izvajanju.

(31)

Ker so podatki, povezani z identifikacijo zadevne osebe, osebni podatki v smislu Uredbe (EU) 2016/679 in Direktive (EU) 2016/680, pravni okvir Unije o upravljanju osebnih podatkov pa se je od sprejetja Direktive (EU) 2015/413 bistveno spremenil, bi bilo treba določbe o obdelavi osebnih podatkov uskladiti z novim pravnim okvirom.

(32)

Komisija je na podlagi člena 62(6) Direktive (EU) 2016/680 pregledala druge pravne akte, ki jih je sprejela Unija in s katerimi se obdelava osebnih podatkov s strani pristojnih organov ureja za namene, določene v členu 1(1) navedene direktive, da oceni potrebo po uskladitvi navedenih aktov z navedeno direktivo in po potrebi oblikuje potrebne predloge za njihovo spremembo, da se zagotovi dosleden pristop v zvezi z varstvom osebnih podatkov v okviru področja uporabe navedene direktive. Na podlagi tega pregleda, predstavljenega v sporočilu Komisije z dne 24. junija 2020 z naslovom „Nadaljnji koraki pri usklajevanju pravnega reda nekdanjega tretjega stebra s pravili o varstvu podatkov“, je bila kot eden od navedenih drugih aktov, ki jih je treba spremeniti, opredeljena Direktiva (EU) 2015/413. Zato bi bilo treba v tej direktivi pojasniti, da bi morala biti obdelava osebnih podatkov skladna tudi z Direktivo (EU) 2016/680, kadar obdelava spada na njeno stvarno in osebno področje uporabe.

(33)	Vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi Direktive (EU) 2015/413 bi morala biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679, Direktivo (EU) 2016/680 in Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (15), kadar obdelava spada na njihovo stvarno in osebno področje uporabe.

(34)

Pravna podlaga za obdelavo dejavnosti, ki so potrebne za ugotovitev identitete zadevne osebe ter dostavo obvestila o prometnem prekršku in dokumentov nadaljnje obravnave zadevni osebi, je določena z Direktivo (EU) 2015/413 v skladu s členom 6(1), prvi pododstavek, točka (e), ter po potrebi s členom 10 Uredbe (EU) 2016/679 in členom 8 Direktive (EU) 2016/680. V skladu z istimi pravili je v tej direktivi določena pravna podlaga za obveznost držav članic, da obdelujejo osebne podatke za namen zagotavljanja medsebojne pomoči pri identifikaciji zadevnih oseb.

(35)

V nekaterih državah članicah so osebni podatki zadevnih nerezidentov shranjeni v omrežju strežnikov (v nadaljnjem besedilu: oblak). Države članice bi morale brez poseganja v pravila o kršitvi varstva osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679 in Direktive (EU) 2016/680 ter o kršitvi varstva osebnih podatkov in varnostnih incidentih iz Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta (16) zagotoviti, da se medsebojno obveščajo o kibernetskih incidentih, povezanih s takimi podatki.

(36)

Komisija bi morala zagotavljati sorazmerno finančno podporo pobudam, s katerimi se izboljšuje čezmejno sodelovanje pri izvrševanju prometnih predpisov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, v Uniji. Taka podpora se lahko zagotovi tudi za informacijske kampanje po vsej Uniji o razlikah v nacionalnem pravu, s posebnim poudarkom na sosednjih državah.

(37)

Vzpostaviti bi bilo treba spletni portal (v nadaljnjem besedilu: portal za čezmejno izvrševanje), da bi se udeležencem v cestnem prometu v Uniji zagotovile celovite informacije o prometnih predpisih, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki veljajo v državah članicah. Take informacije morajo biti razumljive in dostopne. Te informacije bi morale zajemati informacije o pravnih sredstvih, informacije o vseh pravicah, ki jih imajo zadevne osebe na podlagi Direktive (EU) 2015/413, kot je spremenjena s to direktivo, vključno z jezikovnimi možnostmi, informacije o pravilih o varstvu podatkov in o veljavnih sankcijah, po potrebi vključno z ustreznimi nefinančnimi posledicami, ter informacije o shemah in razpoložljivih sredstvih za plačilo glob, naloženih v zvezi s prometnimi prekrški, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu. Nefinančne posledice se nanašajo na sisteme kazenskih točk ali na dejstvo, da lahko storitev določenega prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, privede do prepovedi vožnje z začasnim ali trajnim odvzemom vozniškega dovoljenja zadevni osebi.

(38)

Države članice bi si morale prizadevati zagotoviti, da se prihodki, ustvarjeni z denarnimi kaznimi za prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, ki se izvršujejo na podlagi Direktive (EU) 2015/413, kot je spremenjena s to direktivo, uporabijo za povečanje varnosti v cestnem prometu in zagotavljanje preglednosti ukrepov za varnost v cestnem prometu.

(39)

Da bi se upošteval ustrezen tehnični napredek ali spremembe ustreznih pravnih aktov Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za posodobitev Priloge k tej direktivi, in sicer tako, da jo spremeni. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (17). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(40)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive (EU) 2015/413 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede določitve postopkov, vsebine in tehničnih specifikacij, vključno z ukrepi za kibernetsko varnost, za avtomatizirana iskanja v zvezi s preiskovanjem prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, vsebine standardnega elektronskega obrazca za zaprosilo in načinov prenosa informacij v zvezi z zaprosilom za medsebojno pomoč pri identifikaciji zadevne osebe, vsebine elektronskih obrazcev za zaprosilo za medsebojno pomoč pri vročanju obvestila o prometnem prekršku, dokumentov nadaljnje obravnave ter uporabe in vzdrževanja portala za čezmejno izvrševanje. Tehnične rešitve bi morale biti usklajene z evropskim okvirom interoperabilnosti in z ustreznimi rešitvami interoperabilne Evrope iz Uredbe (EU) 2024/903 Evropskega parlamenta in Sveta (18). Izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (19). Dokler se ne začnejo uporabljati izvedbeni akti, ki jih sprejme Komisija, pa bi bilo treba uporabljati prehodne ukrepe za avtomatizirano izmenjavo podatkov iz registrov vozil na podlagi obstoječega elektronskega sistema, da se zagotovi nemotena izmenjava podatkov.

(41)	Države članice morajo zagotoviti, da so vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti mehanizmi za izvrševanje ali izterjavo denarnih kazni.

(42)

Ker ciljev te direktive, in sicer zagotoviti visoko raven zaščite za vse udeležence v cestnem prometu v Uniji in enako obravnavo zadevnih oseb z racionalizacijo postopkov medsebojne pomoči med državami članicami pri čezmejnem preiskovanju prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, in z okrepitvijo varstva temeljnih pravic zadevnih nerezidentov, kadar so ti prekrški storjeni z vozilom, registriranim v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil storjen prekršek, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov te direktive lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(43)	V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 24. aprila 2023.

(44)	Direktivo (EU) 2015/413 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva (EU) 2015/413 se spremeni:

(1)	naslov direktive se nadomesti z naslednjim: „Direktiva (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, in medsebojni pomoči v zvezi s tovrstnimi prekrški“ ;

(2)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Namen

Namen te direktive je zagotoviti visoko raven zaščite za vse udeležence v cestnem prometu v Uniji z omogočanjem lažje čezmejne izmenjave informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, in z olajševanjem izvrševanja sankcij, kadar so ti prekrški storjeni z vozilom, registriranim v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil storjen prekršek.“

;

(3)

člen 2 se spremeni:

(a)	obstoječi odstavek se oštevilči kot odstavek 1;

(b)

v odstavku 1 se dodajo naslednje točke:

„(i)	neupoštevanje varnostne razdalje do spredaj vozečega vozila;

(j)	nevarno prehitevanje;

(k)	nevarno parkiranje ali ustavljanje;

(l)	prečkanje ene ali več polnih črt;

(m)	vožnja v napačno smer;

(n)	neupoštevanje pravil o oblikovanju in uporabi reševalnih pasov ali dajanju prednosti intervencijskim vozilom;

(o)	uporaba preobremenjenega vozila;

(p)	neupoštevanje pravil o omejitvah dostopa za vozila;

(q)	nesreča s pobeglim voznikom;

(r)	neupoštevanje pravil na prehodu ceste čez železniško progo.“

;

(c)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od točke (p) prvega pododstavka se ta direktiva ne uporablja za ravnanje, ki predstavlja neupoštevanje pravil o omejitvah dostopa za vozila, v naslednjih primerih:

(a)

informacije o mejah omejitev, prepovedi ali obveznosti z območno veljavnostjo, trenutnem stanju dostopa in pogojih za promet na območjih z omejitvami dostopa za vozila ter podatki o trajnih omejitvah dostopa do vozil niso bili ustvarjeni in njihova dostopnost ni bila zagotovljena prek nacionalne točke dostopa v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/670 (*1);

(b)	voznik ne upošteva pravil v zvezi s stroški in drugimi pristojbinami, ki jih je treba plačati pred vstopom na območje, za katero veljajo omejitve dostopa za vozila.

(*1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/670 z dne 2. februarja 2022 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izvajanjem storitev zagotavljanja prometnih informacij v realnem času po vsej EU (UL L 122, 25.4.2022, str. 1).“;"

(d)

doda se naslednji odstavek:

„2. Ta direktiva ne vpliva na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz naslednjih določb pravnih aktov Unije:

(a)	Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ (*2);

(b)	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU (*3);

(c)	postopki za vročitev procesnih dokumentov iz člena 5 Konvencije, ki jo je Svet pripravil v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (*4);

(d)	določbe o pravicah osumljenih in obdolženih oseb iz direktiv 2010/64/EU (5), 2012/13/EU (6), 2013/48/EU (7), (EU) 2016/343 (8), (EU) 2016/800 (9) in (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(*2) Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (UL L 76, 22.3.2005, str. 16)."

(*3) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (UL L 130, 1.5.2014, str. 1)."

(*4) UL C 197, 12.7.2000, str. 3."

(*5) Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, 26.10.2010, str. 1)."

(*6) Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL L 142, 1.6.2012, str. 1)."

(*7) Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, 6.11.2013, str. 1)."

(*8) Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL L 65, 11.3.2016, str. 1)."

(*9) Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (UL L 132, 21.5.2016, str. 1)."

(*10) Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, 4.11.2016, str. 1).“;"

(4)

člen 3 se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	‚vozilo‘ pomeni vsako prevozno sredstvo, ki ga je treba registrirati v skladu s pravom države članice registracije ali države članice prekrška in se običajno uporablja za prevažanje oseb ali blaga po cesti, vključno s skupinami vozil ali priklopniki;“

;

(b)

točka (j) se nadomesti z naslednjim:

„(j)	‚uporaba prepovedanega voznega pasu‘ pomeni nezakonito uporabo dela že obstoječega stalnega ali začasnega cestnega odseka, kakor je opredeljena v pravu države članice prekrška;“

;

(c)

točka (l) se nadomesti z naslednjim:

„(l)

‚nacionalna kontaktna točka‘ pomeni organe, imenovane za namene avtomatizirane izmenjave vstopnih zaprosil in izstopnih odgovorov glede podatkov iz registrov vozil, vstopnih in izstopnih zaprosil za medsebojno pomoč pri identifikaciji zadevne osebe, vstopnih in izstopnih zaprosil za medsebojno pomoč pri pošiljanju obvestil o prometnih prekrških ali dokumentov nadaljnje obravnave zadevni osebi ter vstopnih in izstopnih zaprosil za medsebojno pomoč pri izvrševanju pravnomočnih upravnih odločb o globah za prometne prekrške, izrečenih za prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, in odgovorov nanje;“

;

(d)

dodajo se naslednje točke:

„(o)	‚neupoštevanje varnostne razdalje do spredaj vozečega vozila‘ pomeni neohranjanje zadostne razdalje do spredaj vozečega vozila, kakor je opredeljeno v pravu države članice prekrška;

(p)	‚nevarno prehitevanje‘ pomeni prehitevanje drugega vozila ali drugega udeleženca v prometu na način, ki krši veljavna pravila o prehitevanju, kakor je opredeljeno v pravu države članice prekrška;

(q)

‚nevarno parkiranje ali ustavljanje‘ pomeni parkiranje ali ustavljanje vozila na način, ki krši veljavna pravila o nevarnem parkiranju ali ustavljanju, kakor je opredeljeno v pravu države članice prekrška; neplačilo parkirnine in drugi podobni prekrški se ne štejejo za nevarno parkiranje ali ustavljanje;

(r)	‚prečkanje ene ali več polnih črt‘ pomeni menjavo voznih pasov z vozilom z nezakonitim prečkanjem vsaj ene polne črte, kakor je opredeljeno v pravu države članice prekrška;

(s)	‚vožnja v napačno smer‘ pomeni vožnjo vozila v nasprotno smer od določene smeri prometa, kakor je opredeljena v pravu države članice prekrška;

(t)

‚neupoštevanje pravil o oblikovanju in uporabi reševalnih pasov ali dajanju prednosti intervencijskim vozilom‘ pomeni neupoštevanje veljavnih pravil o omogočanju prehoda in prihoda na kraj nesreče intervencijskim vozilom, kot so policijska, reševalna ali gasilska vozila, kakor je opredeljeno v pravu države članice prekrška;

(u)

‚uporaba preobremenjenega vozila‘ pomeni uporabo vozila, ki ne izpolnjuje zahtev za največjo dovoljeno težo ali največjo dovoljeno osno obremenitev, kakor so določene v nacionalnih zakonih in drugih predpisih, s katerimi se prenaša Direktiva Sveta 96/53/ES (*11), ali v pravu države članice prekrška za vozila ali operacije, za katere v navedeni direktivi ni takih zahtev;

(v)	‚obvestilo o prometnem prekršku‘ pomeni prvo odločbo ali kakršen koli drug dokument, ki ga pristojni organ države članice prekrška izda zadevni osebi;

(w)

‚dokument nadaljnje obravnave‘ pomeni katero koli odločbo ali drug dokument, ki ga pristojni organ države članice prekrška izda po obvestilu o prometnem prekršku v zvezi s tem obvestilom ali zadevnim prometnim prekrškom, povezanim z varnostjo v cestnem prometu, do pritožbenega postopka pred pristojnim organom, pooblaščenim za sprejemanje pravno zavezujočih odločitev;

(x)

‚zadevna oseba‘ pomeni osebo, ki je v skladu z nacionalnim pravom države članice prekrška identificirana kot osebno odgovorna za prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), ali imetnika, lastnika, končnega uporabnika ali voznika vozila, s katerim je bil storjen prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), tudi če ni identificiran kot osebno odgovoren v skladu z nacionalnim pravom države članice prekrška;

(y)

‚končni uporabnik‘ pomeni vsako osebo, ki ni imetnik ali lastnik vozila, temveč druga oseba, navedena v registru vozil države članice registracije, ki lahko uporablja to vozilo ali je lahko odgovorna za njegovo vsakodnevno delovanje, zlasti na podlagi dolgoročne pogodbe o zakupu ali najemu ali kot del voznega parka, ki je na voljo zaposlenim;

(z)	‚država članica prebivanja‘ pomeni katero koli državo članico, za katero se lahko z razumno stopnjo gotovosti domneva, da je kraj običajnega prebivališča zadevne osebe;

(aa)

‚neupoštevanje pravil o omejitvah dostopa za vozila‘ pomeni neupoštevanje jasno in vidno označenih predpisov o dostopu, ki so določeni za vse ali določene kategorije vozil, zaradi varnosti v cestnem prometu, kot so območja za pešce in območja šol ter kolesarske steze, kakor je opredeljeno v pravu države članice prekrška;

(ab)	‚nesreča s pobeglim voznikom‘ pomeni situacijo, v kateri voznik po povzročitvi nesreče ali trčenja odpelje proč, da bi se izognil soočenju s posledicami nesreče oziroma trčenja, kakor je opredeljeno v pravu države članice prekrška;

(ac)	‚neupoštevanje pravil na prehodu ceste čez železniško progo‘ pomeni neustavitev pred prehodom ceste čez železniško progo ali nevarno ravnanje na prehodu ceste čez železniško progo, kakor je opredeljeno v pravu države članice prekrška;

(ad)	‚pristojni organ‘ pomeni organ, pristojen za registracijo vozil ali vozniških dovoljenj, sproženje postopkov nadaljnje obravnave ali preiskovanje prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1) ali izvrševanje ustreznih sankcij v skladu s pravom države članice organa.

(*11) Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59).“;"

(5)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 3a

Nacionalne kontaktne točke

1. Vsaka država članica določi eno ali več nacionalnih kontaktnih točk za:

(a)	avtomatizirano izmenjavo podatkov iz registrov vozil v skladu s členom 4;

(b)	vstopna in izstopna zaprosila za medsebojno pomoč pri identifikaciji zadevne osebe in odgovore nanje v skladu s členom 5c;

(c)	vstopna in izstopna zaprosila za medsebojno pomoč pri vročitvi obvestila o prometnem prekršku ali dokumentov nadaljnje obravnave zadevni osebi in odgovore nanje v skladu s členom 5e ter

(d)	vstopna in izstopna zaprosila za medsebojno pomoč pri izvrševanju pravnomočnih upravnih odločb o globah za prometne prekrške, izrečenih za prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, in odgovore nanje v skladu s členom 5f.

Pooblastila nacionalnih kontaktnih točk so določena v veljavnem pravu zadevne države članice.

2. Države članice zagotovijo, da njihove nacionalne kontaktne točke med seboj sodelujejo, da bi zagotovile pravočasno izmenjavo vseh potrebnih informacij, ter da se upoštevajo roki iz člena 5a(2) in člena 5c(7) in (8).“

;

(6)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Postopki za izmenjavo podatkov iz registrov vozil in medsebojno pomoč med državami članicami

1. Za preiskovanje prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), ki so bili odkriti na ozemlju države članice prekrška, država članica registracije nacionalnim kontaktnim točkam države članice prekrška odobri dostop do naslednjih nacionalnih podatkov iz registrov vozil z možnostjo avtomatiziranega iskanja:

(a)	podatkov o vozilih;

(b)	podatkov o imetnikih ter, kadar so na voljo, podatkov o lastnikih in končnih uporabnikih vozil.

Podatki iz prvega pododstavka, točki (a) in (b), ki so potrebni za iskanje, so podatki, določeni v Prilogi.

2. Država članica prekrška zagotovi, da imajo le njeni pristojni organi dostop do podatkov iz registrov vozil prek njenih nacionalnih kontaktnih točk. Pristojni organ države članice prekrška pri iskanju v obliki izstopnega zaprosila uporabi celotno registrsko številko vozila.

Pristojni organ države članice prekrška zagotovi, da so v vsakem izstopnem zaprosilu navedeni naziv pristojnega organa, ki je zaprosilo vložil, uporabniško ime osebe, ki zaprosilo obravnava, in številka zadeve zaprosila.

3. Pristojni organ države članice prekrška lahko za ugotovitev, ali je bil z vozilom storjen zadevni prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, prek svoje nacionalne kontaktne točke najprej zahteva dostop do tehničnih podatkov v zvezi z vozili iz oddelka 2, dela I in II, Priloge, in sicer samo do navedenih tehničnih podatkov.

Če ugotovi, da je bil z vozilom storjen prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, lahko pristojni organ države članice prekrška naknadno prek svoje nacionalne kontaktne točke zahteva dostop do osebnih podatkov v zvezi z zadevno osebo iz oddelka 2, del I in deli III do VI, Priloge.

4. Država članica prekrška uporabi podatke, pridobljene pri preiskovanju prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), da ugotovi identiteto osebe, ki je osebno odgovorna za tiste prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, kakor so opredeljeni v pravu države članice prekrška.

5. Nacionalna kontaktna točka države članice registracije zagotovi, da pristojni organi države članice prekrška ob dostopu do podatkov iz registra vozil prejmejo posebno sporočilo, v katerem je vsaj v naslednjih primerih navedeno, da:

(a)	je bilo vozilo v času, ko je bil prekršen storjen, evidentirano kot razgrajeno;

(b)	je bilo vozilo v času, ko je bil prekršek storjen, v katerem koli nacionalnem registru evidentirano kot ukradeno;

(c)	je bila registrska tablica vozila v času, ko je bil prekršen storjen, v katerem koli nacionalnem registru evidentirana kot ukradena;

(d)	v času, ko je bil prekršek storjen, v katerem koli nacionalnem registru ni mogoče najti informacij o vozilu;

(e)	se vnos iskanja na podlagi nekaterih nacionalnih sintaktičnih zahtev šteje kot nepravilen;

(f)	zahtevanih informacij ni mogoče razkriti, če bi s tem razkrili identiteto osebe, zaščitene v skladu s pravom države članice registracije.

6. Nacionalna kontaktna točka države članice registracije zagotovi, da se izmenjujejo le tisti osebni podatki, ki so povezani s storjenim prometnim prekrškom, povezanim z varnostjo v cestnem prometu.

7. Za medsebojno pomoč iz členov 5c, 5e ali 5f pristojni organi držav članic zagotovijo, da vsako zaprosilo za medsebojno pomoč vključuje naziv pristojnega organa, ki je zaprosilo vložil, uporabniško ime osebe, ki zaprosilo obravnava, in številko zadeve zaprosila.“

;

(7)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 4a

Nacionalni registri vozil

1. Države članice zagotovijo, da so podatki iz oddelka 2, deli I do III in V, Priloge, kadar so na voljo v njihovih nacionalnih registrih vozil, posodobljeni.

2. Države članice za namene te direktive hranijo podatke iz oddelka 2, dela V in VI, Priloge, kadar so na voljo, v nacionalnem registru vozil vsaj 12 mesecev po vsaki spremembi imetnika, lastnika ali končnega uporabnika vozila, in ne dlje, kot je potrebno, kakor je opredeljeno v pravu držav članic.“

;

(8)

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Obvestilo o prometnem prekršku

1. Pristojni organ države članice prekrška se odloči, ali bo uvedel postopke nadaljnje obravnave v zvezi s prometnimi prekrški, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1).

Kadar se pristojni organ države članice prekrška odloči uvesti tak postopek, ta pristojni organ v roku iz člena 5a(2) izda obvestilo o prometnem prekršku, s katerim zadevno osebo obvesti o prometnem prekršku, povezanem z varnostjo v cestnem prometu, in kadar je to ustrezno, o odločitvi o uvedbi postopka nadaljnje obravnave.

Obvestilo o prometnem prekršku ima lahko tudi druge namene kot tiste iz drugega pododstavka, ki so potrebni za pregon, kot so zahteva za razkritje identitete in naslova osebe, odgovorne za prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, preverjanje, ali zadevna oseba priznava ali zanika, da je storila prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, ali zahtevek za plačilo.

2. Obvestilo o prometnem prekršku vključuje vsaj naslednje informacije:

(a)	navedbo, da je obvestilo o prometnem prekršku izdano za namene te direktive;

(b)	naziv, poštni naslov, telefonsko številko in elektronski naslov pristojnega organa države članice prekrška;

(c)

vse ustrezne informacije v zvezi s prometnim prekrškom, povezanim z varnostjo v cestnem prometu, zlasti podatke o vozilu, s katerim je bil prekršek storjen, vključno z registrsko številko vozila, krajem, datumom in uro prekrška, vrsto prekrška, podrobnim sklicevanjem na kršene zakonske določbe in, kadar je to ustrezno, podatki o napravi, ki je bila uporabljena za odkritje prekrška;

(d)

podrobne informacije o pravni klasifikaciji prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, veljavnih sankcijah in drugih pravnih posledicah prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, vključno z informacijami o prepovedi vožnje (vključno s kazenskimi točkami ali drugimi omejitvami pravice do vožnje), v skladu s pravom države članice prekrška;

(e)

podrobne informacije o tem, kje, kdaj in kako uveljavljati pravico do obrambe, ali o tem, kje, kdaj in kako vložiti pritožbo zoper odločitev o pregonu prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, vključno z zahtevami za dopustnost take pritožbe in rokom za vložitev pritožbe, ter o tem, ali in pod katerimi pogoji se uporabljajo postopki v nenavzočnosti, v skladu s pravom države članice prekrška;

(f)	kadar je to ustrezno, informacije o ukrepih, sprejetih za identifikacijo zadevne osebe v skladu s členom 5d, in o posledicah nesodelovanja;

(g)

kadar je to ustrezno, podrobne informacije o nazivu, naslovu in mednarodni številki bančnega računa (IBAN) organa, na katerega je mogoče nakazati naloženo denarno kazen, o roku za plačilo ter o izvedljivih alternativnih in dostopnih načinih plačila, zlasti posebnih programskih aplikacijah, če so te metode dostopne rezidentom in nerezidentom;

(h)

jasne in celovite informacije o veljavnih pravilih o varstvu podatkov in pravicah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vključno z navedbo, kje se lahko pridobijo informacije, zagotovljene na podlagi člena 13 Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (*12) ali na podlagi členov 13 in 14 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (*13), vključno z informacijami o viru, iz katerega izvirajo osebni podatki, ali navedbo, da so splošno veljavna pravila o varstvu podatkov na voljo na portalu za čezmejno izvrševanje iz člena 8 te direktive;

(i)	kadar je to ustrezno, podrobne informacije o tem, ali in kako je mogoče omiliti sankcije za prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), vključno s predčasnim plačilom denarne kazni;

(j)

v prehodnem obdobju iz člena 5h(2) in kadar je to ustrezno, jasno navedbo, da je pristojni organ države članice prekrška pooblastil zasebni pravni subjekt, ki je pošiljatelj obvestila o prometnem prekršku, kot je navedeno v členu 5h(1), in jasno razmejitev med zahtevanimi zneski na podlagi njihove pravne podlage;

(k)	povezavo in, če je mogoče, kodo QR za dostop do portala za čezmejno izvrševanje iz člena 8.

3. Pristojni organ države članice prekrška zagotovi, da nerezidenčni voznik prejme obvestilo o prometnem prekršku iz odstavka 2, kadar:

(a)	je bil nerezidenčni voznik pregledan na kraju samem pri nadzoru prometa ter

(b)	pristojni organ države članice prekrška na kraju samem ni izvršil sankcije za storjeni prekršek.

Obvestilo o prometnem prekršku se pošlje nerezidenčnemu vozniku v skladu s členom 5a(1) in (2).

4. Pristojni organ države članice prekrška zagotovi, da, kadar je bil nerezidenčni voznik pregledan na kraju samem pri nadzoru prometa in če je navedeni pristojni organ na kraju samem izvršil sankcijo za storjeni prekršek, nerezidenčni voznik prejme vsaj:

(a)	potrdilo o finančni transakciji ali obvestilo o denarni kazni, ki jo je treba plačati v določenem roku;

(b)	kontaktne podatke pristojnega organa;

(c)	informacije o storjenih prekrških in, če je to ustrezno, kako zagotoviti spoštovanje predpisov v prihodnosti;

(d)	če je mogoče, povezavo ali kodo QR za dostop do portala za čezmejno izvrševanje iz člena 8.

Dokumenti in informacije iz prvega pododstavka se zagotovijo v enem od uradnih jezikov države članice prekrška ali v katerem koli drugem uradnem jeziku institucij Unije, ki ga pristojni organ države članice prekrška šteje za ustreznega.

5. Pristojni organ države članice prekrška na zahtevo zadevne osebe in v skladu s pravom države članice prekrška zagotovi, da se odobri dostop do vseh informacij, ki jih ima na voljo in so povezane s preiskavo prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1). Pristojni organ države članice prekrška lahko šteje tako zahtevo kot zahtevo za pravno sredstvo zoper naloženo sankcijo; v tem primeru z obvestilom o prometnem prekršku o tem jasno in jedrnato obvesti zadevno osebo, obvesti pa jo tudi o pravnih in postopkovnih posledicah take zahteve.

6. Države članice zagotovijo, da je začetek rokov, v katerih lahko nerezidenti uveljavljajo svojo pravico do pritožbe ali v katerih se lahko omilijo sankcije v skladu z odstavkom 2, točka (e) oziroma (i), sorazmeren za zagotavljanje učinkovitega uveljavljanja takih pravic in da ustreza datumu, ko je bilo obvestilo o prometnem prekršku oziroma uradna odločba o odgovornosti zadevne osebe po pošti ali elektronsko poslana ali prejeta.

(*12) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89)."

(*13) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).“;"

(9)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 5a

Vročitev obvestila o prometnem prekršku in dokumentov nadaljnje obravnave

1. Pristojni organ države članice prekrška zadevnim osebam pošlje obvestilo o prometnem prekršku in dokumente nadaljnje obravnave po pošti, s priporočeno dostavo, priporočeno pošiljko ali enakovrednimi elektronskimi sredstvi v skladu s poglavjem III, oddelek 7, Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*14), v skladu s pravom države članice prekrška.

2. Obvestilo o prometnem prekršku, naslovljeno na imetnika, lastnika ali končnega uporabnika vozila, se izda najpozneje 11 mesecev po prometnem prekršku, povezanem z varnostjo v cestnem prometu, kadar so bila avtomatizirana iskanja iz člena 4(1) uspešna ter je pristojni organ države članice prekrška ugotovil identiteto in naslov imetnika, lastnika oziroma končnega uporabnika vozila s stopnjo gotovosti, ki jo zahteva njegovo nacionalno pravo.

Kadar avtomatizirana iskanja iz člena 4(1) niso bila uspešna ali pristojni organ države članice prekrška ni uspel ugotoviti identitete in naslova imetnika, lastnika oziroma končnega uporabnika vozila s stopnjo gotovosti, ki jo zahteva njegovo nacionalno pravo, se obvestilo o prometnem prekršku izda najpozneje pet mesecev po tem, ko pristojni organ države članice prekrška ugotovi te informacije.

3. Države članice se spodbujajo, naj zadevnim osebam dovolijo, da se sodnih postopkov udeležijo na daljavo prek videopovezave.

Člen 5b

Prevod obvestila o prometnem prekršku in bistvenih dokumentov nadaljnje obravnave

1. Kadar se pristojni organ države članice prekrška odloči, da bo uvedel postopke nadaljnje obravnave v zvezi s prometnimi prekrški, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), izda obvestilo o prometnem prekršku in vse bistvene dokumente nadaljnje obravnave v jeziku dokumenta o registraciji vozila.

Za namene tega člena pristojni organi države članice prekrška odločijo, ali je dokument nadaljnje obravnave bistven. Pri tem pa upoštevajo dejstvo, da mora zadevna oseba razumeti obtožbe in imeti možnost v celoti uveljavljati pravico do obrambe. To zajema zlasti vse ustrezne informacije v zvezi s prekrškom, naravo storjenega prekrška, naloženo sankcijo, razpoložljiva pravna sredstva zoper navedeno odločbo, v ta namen določen rok in opredelitev organa, pri katerem je treba vložiti pravno sredstvo.

2. Pristojni organi države članice prekrška za vsak primer posebej odločijo, ali je bistven še kakšen drug dokument.

3. Delov bistvenih dokumentov, ki niso relevantni za to, da se zadevnim osebam omogoči razumevanje primera proti njim, ni treba prevesti. Pristojni organi odločijo, ali so ti deli pomembni za te namene, pri čemer upoštevajo elemente iz odstavka 1, drugi pododstavek.

4. Na zahtevo zadevne osebe pristojni organ države članice prekrška tej osebi omogoči, da prejme dokumente nadaljnje obravnave v dodatnem uradnem jeziku institucij Unije, ki ni jezik dokumenta o registraciji vozila.

5. Države članice zagotovijo, da kakovost prevoda obvestila o prometnem prekršku in dokumentov nadaljnje obravnave ustreza vsaj zahtevani kakovosti iz člena 3(9) Direktive 2010/64/EU.

6. Država članica prekrška zagotovi, da na zahtevo zadevne osebe zadevni pristojni organ učinkovito in hitro preizkusi obvestilo o prometnem prekršku ali dokument nadaljnje obravnave, ki je bil izdan tej osebi, z vidika tega, ali navedeno obvestilo o prometnem prekršku ali navedeni dokument nadaljnje obravnave ni v skladu s tem členom, členom 5, členom 5a ali členom 5e.

Člen 5c

Medsebojna pomoč pri identifikaciji zadevne osebe

1. Države članice si medsebojno pomagajo, kadar pristojni organi države članice prekrška izčrpajo vsa druga razpoložljiva sredstva, zlasti po tem, ko so izvedli avtomatizirano iskanje v skladu s členom 4(1) ter vpogledali v druge podatkovne zbirke, v katere je izrecno dovoljeno vpogledati v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, pa kljub temu ne morejo identificirati zadevne osebe do stopnje gotovosti, ki se zahteva v skladu z njenim nacionalnim pravom za uvedbo ali vodenje postopkov nadaljnje obravnave iz člena 5(1).

2. Države članice si medsebojno pomagajo na podlagi tega člena. Če pa se po oceni okoliščin posameznih primerov ugotovi, da so pogoji iz člena 6 Direktive 2014/41/EU izpolnjeni, lahko države članice, ki jih zavezuje navedena direktiva, slednjo uporabljajo le med seboj.

3. Pristojni organ države članice prekrška se odloči, ali bo zaprosil za medsebojno pomoč za pridobitev dodatnih informacij iz odstavka 5.

Zaprosilo za medsebojno pomoč lahko vloži le pristojni organ države članice prekrška v skladu s pravom te države članice.

Pristojni organ države članice prekrška uporabi podatke, pridobljene z medsebojno pomočjo, da ugotovi identiteto osebe, ki je osebno odgovorna za prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), ki je bil storjen na ozemlju države članice prekrška.

4. Kadar se pristojni organ države članice prekrška odloči, da bo zaprosil za medsebojno pomoč v skladu z odstavkom 1, prek svoje nacionalne kontaktne točke pošlje elektronsko strukturirano zaprosilo nacionalni kontaktni točki države članice registracije ali države članice prebivanja.

5. Pristojni organ države članice prekrška lahko od države članice registracije ali države članice prebivanja zahteva, da:

(a)	ugotovi identiteto in naslov zadevne osebe v skladu s pravom države članice registracije ali države članice prebivanja, vključno z uporabo nacionalnih podatkovnih zbirk, kot so registri vozniških dovoljenj ali registri prebivalstva;

(b)

od imetnika, lastnika ali končnega uporabnika vozila, s katerim je bil storjen prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, zahteva informacije o identiteti, naslovu in, kadar so na voljo, druge kontaktne podatke osebe, odgovorne za prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, v skladu z nacionalnimi postopki države članice registracije ali države članice prebivanja, ki se uporabljajo, če bi zadevni preiskovalni ukrep odredili organi navedene države članice.

6. Elektronsko strukturirano zaprosilo vsebuje naslednje informacije:

(a)	podatke v zvezi z zadevno osebo, pridobljene na podlagi avtomatiziranega iskanja, izvedenega v skladu s členom 4(1);

(b)	vizualni posnetek voznika, če je na voljo, pridobljen iz opreme za odkrivanje, zlasti hitrostnih kamer;

(c)	podatke o prometnem prekršku, povezanem z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1);

(d)	podatke o vozilu, s katerim je bil storjen prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu;

(e)	razlog za zaprosilo za medsebojno pomoč.

7. Pristojni organi države članice registracije ali države članice prebivanja, razen če se odločijo, da bodo uveljavljali enega od razlogov za zavrnitev iz odstavka 8, ali če zahtevanih informacij ni mogoče zbrati, brez nepotrebnega odlašanja zberejo zahtevane informacije iz odstavka 5.

Brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je pristojni organ države članice registracije ali države članice prebivanja zbral zahtevane informacije, na zaprosilo odgovori elektronsko prek svoje nacionalne kontaktne točke.

Pristojni organ države članice registracije ali države članice prebivanja pri zbiranju zahtevanih informacij ravnata v skladu s formalnostmi in postopki, ki jih izrecno zahteva pristojni organ države članice prekrška, če niso nezdružljivi z njuno nacionalno zakonodajo.

8. Pristojni organ države članice registracije ali države članice prebivanja lahko zavrne predložitev zahtevanih dodatnih informacij iz odstavka 5. To lahko stori le v enem ali več od naslednjih primerov:

(a)	po pravu države članice registracije ali države članice prebivanja obstaja imuniteta ali privilegij, zaradi česar informacij ni mogoče predložiti;

(b)	predložitev zahtevanih informacij bi bila v nasprotju z načelom ne bis in idem;

(c)	predložitev zahtevanih informacij bi ogrozila preiskavo kaznivega dejanja v teku;

(d)	predložitev zahtevanih informacij bi nasprotovala ali škodila temeljnim interesom nacionalne varnosti države članice registracije ali države članice prebivanja, ogrozila vir informacij ali bi bilo zaradi nje treba uporabiti zaupne informacije v zvezi z določenimi obveščevalnimi dejavnostmi;

(e)	obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi bila predložitev zahtevanih informacij nezdružljiva z obveznostmi države članice registracije ali države članice prebivanja v skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

(f)	predložitev zahtevanih informacij bi ogrozila varnost posamezne osebe ali razkrila identiteto osebe, zaščitene v skladu s pravom države članice registracije ali države članice prebivanja.

Najpozneje dva meseca od dneva, ko se pristojni organ države članice registracije ali države članice prebivanja odloči uveljavljati razlog za zavrnitev ali ugotovi, da zahtevanih informacij ni mogoče zbrati, o tem prek svoje nacionalne kontaktne točke obvesti državo članico prekrška. Pristojni organ države članice registracije ali države članice prebivanja se lahko odloči, da ne bo navedel, kateri razlog za zavrnitev uporablja v primerih iz prvega pododstavka, točke (c), (d) in (f).

Člen 5d

Nacionalni ukrepi za lažjo identifikacijo odgovorne osebe

1. Države članice lahko sprejmejo vse ukrepe v zvezi s prometnimi prekrški, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), ki so določeni v njihovem nacionalnem pravu, da bi uspešno identificirale osebo, odgovorno za prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: odgovorna oseba), kot so ukrepi v zvezi z obveznostjo, ki jo ima imetnik, lastnik ali končni uporabnik vozila glede sodelovanja pri identifikaciji odgovorne osebe, pod pogojem, da se spoštujejo temeljne in procesne pravice po pravu Unije in nacionalnem pravu.

2. Pristojni organi lahko zlasti:

(a)	vročijo dokumente zadevnim osebam v zvezi s prometnimi prekrški, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), vključno z dokumenti, s katerimi se od zadevnih oseb zahteva, da potrdijo svojo odgovornost za prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu;

(b)	v največjem možnem obsegu uporabijo obveznosti, vključno s povezanimi sankcijami, ki se naložijo zadevnim osebam in ki so pomembne za identifikacijo odgovorne osebe.

Člen 5e

Medsebojna pomoč pri vročitvi obvestila o prometnem prekršku in dokumentov nadaljnje obravnave

1. Pristojni organ države članice prekrška lahko zadevnim osebam pošlje obvestilo o prometnem prekršku ali dokumente nadaljnje obravnave prek pristojnih organov države članice registracije ali države članice prebivanja v naslednjih primerih:

(a)	naslov osebe, ki ji je dokument namenjen, je neznan, nepopoln ali nezanesljiv;

(b)	na podlagi postopkovnih pravil prava države članice prekrška je potrebno dokazilo o vročitvi dokumenta, ki ni dokazilo, ki ga je mogoče pridobiti po pošti, s priporočeno dostavo, priporočeno pošiljko ali enakovrednimi elektronskimi sredstvi iz člena 5a(1);

(c)	dokumenta ni bilo mogoče vročiti po pošti, s priporočeno dostavo, priporočeno pošiljko ali enakovrednimi elektronskimi sredstvi iz člena 5a(1);

(d)	država članica prekrška utemeljeno meni, da bo vročanje dokumenta po pošti, s priporočeno dostavo, priporočeno pošiljko ali enakovrednimi elektronskimi sredstvi iz člena 5a(1) v zadevnem primeru neučinkovito ali je neustrezno.

Pristojni organi države članice prekrška in pristojni organi države članice registracije ali države članice prebivanja med seboj komunicirajo vsak prek svoje nacionalne kontaktne točke.

2. Država članica registracije ali država članica prebivanja zagotovi, da se obvestilo o prometnem prekršku in dokumenti nadaljnje obravnave, ki se vročajo v skladu z odstavkom 1, vročijo v skladu z njihovim nacionalnim pravom ali, kadar je to ustrezno utemeljeno, na poseben način, ki ga zahteva država članica prekrška, razen če je tak način nezdružljiv z njihovim nacionalnim pravom.

3. Država članica registracije ali država članica prebivanja zagotovi, da njen pristojni organ predloži elektronsko strukturiran odgovor, ki vključuje:

(a)	kadar je dostava uspešna, datum vročitve in podatke o osebi, ki prejme dokument;

(b)	kadar dostava ni uspešna, razlog za neuspelo dostavo obvestila o prometnem prekršku ali dokumenta nadaljnje obravnave.

Odgovor v primeru uspešne dostave se šteje kot dokazilo o vročitvi dokumenta.

Člen 5f

Medsebojna pomoč pri dejavnostih izvrševanja

1. Države članice zagotavljajo medsebojno pomoč pri izvrševanju v primeru neplačila globe za prometni prekršek, naložene zaradi storitve prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1).

2. Po vročitvi obvestila o prometnem prekršku zadevni osebi in v primeru neplačila globe za prometni prekršek, ki jo naloži pristojni organ države članice prekrška, lahko ta pristojni organ zaprosi pristojni organ države članice registracije ali države članice prebivanja, da pomaga pri izvrševanju upravnih odločb o globah za prometne prekrške, izrečenih za prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1).

3. Zaprosilo iz odstavka 2 se vloži le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	odločba o globi za prometni prekršek je upravne narave, pravnomočna in izvršljiva v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi države članice prekrška;

(b)	država članica prekrška ima dokazilo o vročitvi zahtevka za plačilo globe za prometni prekršek zadevni osebi;

(c)	zadevna oseba je bila obveščena o pravnih sredstvih zoper upravno odločbo, s katero je bila naložena globa za prometni prekršek v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi države članice prekrška, in je imela ta sredstva možnost uveljavljati;

(d)	globa za prometni prekršek je višja od 70 EUR.

4. Pristojni organ države članice prekrška prek svoje nacionalne kontaktne točke pošlje zaprosilo iz odstavka 2 v elektronsko strukturirani obliki državi članici registracije ali državi članici prebivanja.

5. Če lahko zadevna oseba dokaže, da je bilo plačilo globe za prometni prekršek izvršeno, pristojni organ države članice registracije ali države članice prebivanja o tem takoj uradno obvesti pristojni organ države članice prekrška.

6. Pristojni organi države članice registracije ali države članice prebivanja priznajo upravno odločbo o globi za prometni prekršek, ki je bila poslana na podlagi tega člena, brez kakršne koli nadaljnje formalnosti in nemudoma sprejmejo vse potrebne ukrepe za njeno izvršitev, razen če se ta pristojni organ odloči, da bo uveljavljal enega od razlogov za zavrnitev priznanja ali izvrševanja iz odstavka 8.

7. Izvrševanje odločbe o globi za prometni prekršek urejajo zakoni in drugi predpisi, ki se uporabljajo v državi članici registracije ali državi članici prebivanja.

8. Pristojni organ države članice registracije ali države članice prebivanja lahko zavrne priznanje in izvršitev upravne odločbe o globi za prometni prekršek. To lahko stori le, če je ugotovljeno, da:

(a)	bi bila izvršitev odločbe o globi za prometni prekršek v nasprotju z načelom ne bis in idem;

(b)	po pravu države članice registracije ali države članice prebivanja obstaja imuniteta, zaradi česar upravne odločbe o globi za prometni prekršek ni mogoče izvršiti;

(c)	odločba o globi za prometni prekršek zaradi zastaranja ni več izvršljiva po pravu države članice registracije ali države članice prebivanja;

(d)	odločba o globi za prometni prekršek ni pravnomočna;

(e)	odločba o globi za prometni prekršek ali vsaj njena bistvena vsebina ni prevedena, kot je določeno v členu 5b;

(f)	je zaprosilo nepopolno in ga pristojni organi države članice prekrška ne morejo dopolniti;

(g)	so kršene temeljne pravice ali temeljna pravna načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Če je zaprosilo zavrnjeno, pristojni organ države članice registracije ali države članice prebivanja o tem uradno obvesti pristojni organ države članice prekrška in navede razloge za zavrnitev.

9. Denarni znesek, pridobljen z izvršitvijo odločbe o globi za prometni prekršek, pripade državi članici registracije ali državi članici prebivanja, razen če se država članica prekrška in država članica registracije oziroma država članica prebivanja dogovorita drugače. Znesek se obračuna v valuti države članice registracije ali države članice prebivanja, odvisno od tega, katera od teh dveh držav članic je prejela zaprosilo.

10. Odstavki 1 do 9 tega člena ne izključujejo uporabe Okvirnega sklepa 2005/214/PNZ, dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov med državami članicami, če taki sporazumi ali dogovori prispevajo k nadaljnji poenostavitvi ali olajšanju postopkov za izvrševanje denarnih kazni, ki spadajo na področje uporabe te direktive.

Člen 5g

Tehnične specifikacije za izmenjavo podatkov iz registrov vozil in medsebojna pomoč

1. Države članice za izmenjavo informacij ali obravnavo medsebojne pomoči v skladu s členom 3a(1) uporabljajo najnovejšo različico posebej zasnovane in visoko zaščitene programske aplikacije Evropskega informacijskega sistema za prometna in vozniška dovoljenja (EUCARIS).

Države članice zagotovijo, da je obdelava podatkov varna, stroškovno učinkovita, hitra in zanesljiva ter se izvaja z interoperabilnimi sredstvi v okviru decentralizirane strukture.

2. Informacije, ki se izmenjujejo prek sistema EUCARIS, se posredujejo v šifrirani obliki.

3. Komisija 20. januarja 2026 sprejme izvedbene akte za določitev postopkov, vsebine in tehničnih specifikacij programske opreme, vključno z ukrepi za kibernetsko varnost za elektronsko strukturirana zaprosila in odgovore v zvezi s členom 3a(1), točka (a), ter načine posredovanja informacij za obravnavo medsebojne pomoči, vključno z uporabo enotnih predlog, in postopke iz členov 4, 5c, 5e in 5f. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 10a(2).

4. Komisija pri pripravi izvedbenih aktov upošteva naslednje vidike:

(a)	pristojni organi imajo možnost, da določijo neposreden in posreden dostop, kadar zaprosilo ne izvira od znanega člana elektronske komunikacijske platforme;

(b)	pristojni organi imajo možnost vpogleda v zaprosila, da zagotovijo, da so ustrezno utemeljena in da izpolnjujejo zahteve iz te direktive;

(c)

potrebo po vzpostavitvi postopkov, ki državam članicam omogočajo, da sprejmejo ustrezne ukrepe v odgovor na samodejna opozorila in neobičajna zaprosila, da se zmanjšajo tveganja za podatke ter vzpostavi sodelovanje med državami članicami na področju spremljanja, obvladovanja in zmanjševanja tveganja, zlasti za to, da se ne pošiljajo podatki v odgovor na neobičajna zaprosila kot odstopanje od člena 4(1);

(d)

država članica registracije ima možnost, da pred posredovanjem podatkov o registraciji državi članici prekrška zahteva podrobnosti o prometnem prekršku, povezanem z varnostjo v cestnem prometu, in zavrne posredovanje podatkov o registraciji, če država članica prekrška na to zahtevo ne odgovori v enem mesecu;

(e)	potrebo po dnevniku vpogledov, ki pošilja samodejna opozorila članom v primeru neobičajnih zaprosil;

(f)	kadar morajo imeti pristojni organi možnost izmenjave podatkov v sinhronem enkratnem načinu in kadar morajo imeti možnost izmenjave podatkov v asinhronem načinu v svežnju.

5. Dokler se ne začnejo uporabljati izvedbeni akti iz odstavka 3 tega člena, se avtomatizirana iskanja iz člena 4(1) te direktive izvajajo v skladu s postopki iz poglavja 3, točki 2 in 3, Priloge k Sklepu Sveta 2008/616/PNZ (*15), ki se uporabljajo skupaj s Prilogo k tej direktivi.

6. Vsaka država članica krije svoje stroške, ki nastanejo v zvezi z upravljanjem, uporabo, vzdrževanjem in posodobitvami EUCARIS in njegovih spremenjenih različic.

Člen 5h

Zasebni pravni subjekti

1. Države članice do 20. julija 2029 zagotovijo, da njihovi pristojni organi ne pooblastijo pravnih subjektov v zasebni lasti ali zasebnem upravljanju z ločeno pravno osebnostjo za opravljanje kakršnih koli dejavnosti, povezanih z uporabo te direktive.

2. Države članice v obdobju do datuma iz odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: prehodno obdobje) zagotovijo, da lahko samo pristojni organi začnejo in izvajajo postopke v zvezi s prometnimi prekrški, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), kot so postopki v zvezi z izmenjavo informacij, izvrševanjem ali kakršno koli medsebojno pomočjo na podlagi te direktive.

(*14) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73)."

(*15) Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).“;"

(10)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Pregled in spremljanje

1. Vsaka država članica do 20. januarja 2029 in nato vsaka štiri leta Komisiji pošlje poročilo o uporabi te direktive. Poročilo vsebuje podatke in statistike za vsako koledarsko leto obdobja poročanja.

2. V poročilu se navede število avtomatiziranih iskanj, ki jih država članica prekrška izvede v skladu s členom 4(1) in jih naslovi na nacionalno kontaktno točko države članice registracije glede prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), ki so bili storjeni na njenem ozemlju, skupaj z vrsto prekrškov, za katere so bila oddana zaprosila, in strukturirano število neuspelih zaprosil po vrsti neuspelih zaprosil. Te informacije lahko temeljijo na podatkih, zagotovljenih prek EUCARIS.

Poročilo vključuje tudi opis stanja na nacionalni ravni glede nadaljnje obravnave prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ter kakršnih koli s tem povezanih težav, s katerimi se srečujejo države članice. V opisu se navede vsaj:

(a)	skupno število evidentiranih prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), ki so bili odkriti samodejno ali brez identifikacije zadevne osebe na kraju samem;

(b)

število evidentiranih prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), ki so bili storjeni z vozili, registriranimi v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil storjen prekršek, in so bili odkriti samodejno ali brez identifikacije zadevne osebe na kraju samem;

(c)	število stacionarne ali premične opreme za samodejno odkrivanje, vključno s hitrostnimi kamerami;

(d)	število denarnih kazni, ki so jih prostovoljno plačali nerezidenti;

(e)	število elektronsko posredovanih zaprosil za medsebojno pomoč in odgovorov nanje v skladu s členom 5c ter število takih zaprosil, kadar informacije niso bile predložene;

(f)	število elektronsko posredovanih zaprosil za medsebojno pomoč in odgovorov nanje v skladu s členom 5e ter število takih zaprosil, kadar dokumentov ni bilo mogoče vročiti;

(g)	število elektronsko posredovanih zaprosil za medsebojno pomoč in odgovorov nanje v skladu s členom 5f, število takih zaprosil, kadar je bilo sankcije mogoče izvršiti, ter število takih zaprosil, kadar sankcij ni bilo mogoče izvršiti.

3. V poročilu se navede tudi število in vrsta prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1), ki so jih storili vozniki z vozilom, registriranim v tretji državi.

4. Komisija oceni poročila, ki jih pošljejo države članice, in obvesti odbor iz člena 10a(1) o njihovi vsebini najpozneje v šestih mesecih po prejemu poročil s strani vseh držav članic.“

;

(11)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Dodatne obveznosti

Pravni subjekti kot imetniki, lastniki ali končni uporabniki vozil, za katere je predpisana izmenjava podatkov po tej direktivi, imajo pravico pridobiti informacije o obdelavi svojih podatkov.

Države članice se medsebojno obveščajo o kibernetskih incidentih, priglašenih na podlagi člena 23 Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta (*16), kadar se ti nanašajo na podatke, shranjene v virtualnih ali fizičnih oblakih, ali na storitve gostovanja v oblaku.

(*16) Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2) (UL L 333, 27.12.2022, str. 80)“;"

(12)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 7a

Finančna podpora za čezmejno sodelovanje

Komisija zagotovi finančno podporo za pobude, ki prispevajo k čezmejnemu sodelovanju pri izvrševanju prometnih predpisov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, v Uniji, zlasti izmenjavo najboljših praks, uporabo pametnih metodologij in tehnik izvrševanja v državah članicah ter krepitev zmogljivosti izvršilnih organov. Finančna podpora se lahko zagotovi tudi za kampanje ozaveščanja o čezmejnem izvrševanju prometnih predpisov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, in informacijske kampanje po vsej Uniji o razlikah v nacionalni zakonodaji.“

;

(13)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Informacijski portal o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (portal za čezmejno izvrševanje)

1. Komisija vzpostavi in vzdržuje spletni portal o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: portal za čezmejno izvrševanje), ki je na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije in je namenjen izmenjavi informacij z udeleženci v cestnem prometu o predpisih, ki veljajo v državah članicah, na področju, ki ga ureja ta direktiva, vključno s tem, kadar je to posebej pomembno, kako zagotoviti skladnost. Portal za čezmejno izvrševanje vključuje informacije o pravnih sredstvih, informacije o vseh pravicah, ki jih imajo zadevne osebe na podlagi te direktive, vključno z jezikovnimi možnostmi, informacije o pravilih o varstvu podatkov in o veljavnih sankcijah, po potrebi vključno z ustreznimi nefinančnimi posledicami, ter o shemah in razpoložljivih sredstvih za plačilo glob, naloženih v zvezi s prometnimi prekrški, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu.

2. Portal za čezmejno izvrševanje mora biti združljiv z vmesnikom, vzpostavljenim na podlagi Uredbe (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta (*17), in drugimi portali ali platformami s podobnim namenom, kot je evropski portal e-pravosodje.

3. Države članice za namene tega člena Komisiji zagotavljajo najnovejše informacije. Zagotovijo, da je povezava do spletnega portala na voljo na spletnih mestih pristojnih organov.

(*17) Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).“;"

(14)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 8a

Dvostranski in večstranski sporazumi med državami članicami

Ta direktiva ne izključuje uporabe dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov med državami članicami, kolikor taki sporazumi ali dogovori vsebujejo dodatne zahteve poleg tistih, ki jih nalaga ta direktiva, in prispevajo k nadaljnji poenostavitvi ali olajšanju postopkov, določenih v tej direktivi.“

;

(15)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 za spremembo Priloge, da se posodobi zaradi tehničnega napredka ali kadar to zahtevajo pravni akti Unije, ki so neposredno relevantni za posodobitev Priloge.“

;

(16)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 10a

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*18).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 10b

Poročanje Komisije

Komisija do 20. julija 2030 in nato vsakih 18 mesecev po tem, ko prejme poročila iz člena 6(2), Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive v državah članicah.

Člen 10c

Prehodno poročanje

Države članice do 6. maja 2026 Komisiji pošljejo izčrpno poročilo v skladu z drugim in tretjim pododstavkom tega člena.

V izčrpnem poročilu se navede število avtomatiziranih iskanj, ki jih izvede država članica prekrška in so naslovljena na nacionalne kontaktne točke držav članic registracije glede prekrškov, storjenih na njenem ozemlju, skupaj z vrsto prekrškov, za katere so bila oddana zaprosila, in številom neuspelih zaprosil.

Izčrpno poročilo vsebuje tudi opis stanja na nacionalni ravni glede nadaljnje obravnave prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, na podlagi deleža takih prekrškov, za katere so bila poslana obvestila o prometnih prekrških.

(*18) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

(17)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Revizija

Komisija do 20. julija 2030 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive v državah članicah. Poročilu se po potrebi priloži predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za nadaljnjo revizijo te direktive v zvezi z vključitvijo drugih prekrškov, kolikor podatki držav članic kažejo njihove pozitivne in merljive učinke na varnost v cestnem prometu.“

;

(18)	Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej direktivi;

(19)	Priloga II se črta.

Člen 2

Prenos

1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 20. julija 2027. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 19. decembra 2024

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

BÓKA J.

(1) UL C 228, 29.6.2023, str. 154.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 16. decembra 2024.

(3) Direktiva (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L 68, 13.3.2015, str. 9).

(4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (UL L 130, 1.5.2014, str. 1).

(5) Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (UL L 76, 22.3.2005, str. 16).

(6) UL C 197, 12.7.2000, str. 3.

(7) Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, 26.10.2010, str. 1).

(8) Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL L 142, 1.6.2012, str. 1).

(9) Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, 6.11.2013, str. 1).

(10) Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL L 65, 11.3.2016, str. 1).

(11) Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (UL L 132, 21.5.2016, str. 1).

(12) Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, 4.11.2016, str. 1).

(13) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(14) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(15) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(16) Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2) (UL L 333, 27.12.2022, str. 80).

(17) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(18) Uredba (EU) 2024/903 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji (Akt o interoperabilni Evropi) (UL L, 2024/903, 22.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/903/oj).

(19) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

PRILOGA

Podatki, ki so potrebni za iskanje iz člena 4(1) in (3)

1. Podatki sproženega iskanja (odhodno zaprosilo)

Postavka	O (1)	Opombe
Država članica registracije	O	Razpoznavni znak (2) države članice registracije vozila
Registrska številka	O	Celotna registrska številka vozila
Podatki v zvezi s prekrškom in/ali pregledom vozila
Kraj prekrška ali pregleda vozila	O	Naslov ali cestni kilometer kraja, kjer je bil prekršek storjen ali vozilo pregledano
Država članica prekrška in/ali pregleda vozila	O	Razpoznavni znak (2) države članice prekrška
Pristojni organ	O	Naziv pristojnega organa, ki je pristojen za vložitev zaprosila za podatke ali odgovoren za postopek
Uporabniško ime	O	Uporabniško ime osebe, ki je pristojna za vložitev zaprosila za podatke ali odgovorna za postopek
Številka zadeve	O	Številka zadeve, ki jo zagotovi pristojni organ, ki je pristojen za vložitev zaprosila za podatke ali odgovoren za postopek
Referenčni datum prekrška in/ali pregleda vozila	O
Referenčni čas prekrška in/ali pregleda vozila	O
Namen iskanja	O	Koda za vrsto prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu, iz člena 2(1) 1. = Prekoračitev dovoljene hitrosti 2. = Vožnja pod vplivom alkohola 3. = Neuporaba varnostnega pasu 4. = Vožnja skozi rdečo luč 5. = Uporaba prepovedanega voznega pasu 10. = Vožnja pod vplivom mamil 11. = Vožnja brez zaščitne čelade 12. = Nezakonita uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo 14. = Neupoštevanje varnostne razdalje do spredaj vozečega vozila 15. = Nevarno prehitevanje 16. = Nevarno parkiranje ali ustavljanje 17. = Prečkanje ene ali več polnih črt 18. = Vožnja v napačno smer 19. = Neupoštevanje pravil o oblikovanju in uporabi reševalnih pasov ali dajanju prednosti intervencijskim vozilom 20. = Uporaba preobremenjenega vozila 33. = Neupoštevanje pravil o omejitvah dostopa za vozila 34. = Nesreča s pobeglim voznikom 35. = Neupoštevanje pravil na prehodu ceste čez železniško progo

2. Podatki, zagotovljeni na podlagi sproženega iskanja, izvedenega na podlagi člena 4(1) in (3)

Del I. Podatki o vozilih, predloženi v skladu s členom 4(1) in (3)

Postavka	O/N (4)	Opombe (5)
Registrska številka	O	(Koda A) Celotna registrska številka vozila
Številka šasije/VIN (3)	O	(Koda E) Celotna številka šasije/VIN vozila
Država članica registracije	O	Razpoznavni znak (6) države članice registracije vozila
Znamka	O	(Koda D.1) Znamka vozila, npr. Ford, Opel, Renault
Trgovski opis(i)	O	(Koda D.3) Trgovski opis vozila, npr. Focus, Astra, Megane
Kategorijska oznaka EU	O	(Koda J) npr. N1, M2, N2, L, T
Datum prve registracije	O	(Koda B) Datum prve registracije vozila
Datum zadnje registracije	O	(Koda I) Datum zadnje registracije vozila
Jezik	O	Jezik dokumenta o registraciji vozila
Predhodne poizvedbe	N	Datumi predhodnih poizvedb o vozilu

Del II. Podatki o vozilih, predloženi v skladu s členom 4(1) in (3)

Postavka	O/N (7)	Opombe (8)
Največja tehnično dovoljena masa, razen za motorna kolesa	O	(Koda F.1)
Največja dovoljena masa vozila v uporabi v državi članici registracije	O	(Koda F.2)
Največja dovoljena masa skupine vozil v uporabi v državi članici registracije	O	(Koda F.3)
Masa vozila v uporabi s karoserijo in napravo za spenjanje pri vlečnem vozilu v uporabi katere koli kategorije razen M1 (v kg)	O	(Koda G)
Število osi	O	(Koda L)
Medosna razdalja (v mm)	O	(Koda M)
Pri vozilih, katerih skupna masa presega 3 500 kg, porazdelitev največje tehnično dovoljene mase med osi:	O
os 1 (v kg)		(Koda N.1)
os 2 (v kg), kadar je ustrezno		(Koda N.2)
os 3 (v kg), kadar je ustrezno		(Koda N.3)
os 4 (v kg), kadar je ustrezno		(Koda N.4)
os 5 (v kg), kadar je ustrezno		(Koda N.5)
Največja tehnična dovoljena masa priklopnega vozila:	O
zaviranega (v kg)		(Koda O.1)
nezaviranega (v kg)		(Koda O.2)
Motor:	N
Vrsta goriva ali vir energije		(Koda P.3)
EURO kategorija	N	(Koda V.9)

Del III. Podatki o imetnikih in lastnikih vozila

Postavka	O/N (9)	Opombe (10)
Podatki o imetnikih vozila		(Koda C.1) Podatki se nanašajo na imetnika določenega potrdila o registraciji.
Priimek ali naziv firme	O	(Koda C.1.1) Za priimek ali naziv firme, medpone in nazive, sporočene v natisljivi obliki, se uporabijo ločena polja.
Ime	O	(Koda C.1.2) Za ime(na) in začetnice, sporočene v natisljivi obliki, se uporabijo ločena polja.
Naslov	O	(Koda C.1.3) Za ulico, hišno številko, poštno številko, kraj bivanja, državo bivanja itd. se uporabijo ločena polja, naslov pa se sporoči v natisljivi obliki.
Elektronska komunikacijska sredstva	N	Elektronski naslov za storitve elektronske priporočene dostave v skladu s členom 5a(1)
Spol	N	Moški, ženski
Datum rojstva	O
Pravni subjekt	O	Fizična ali pravna oseba
Kraj rojstva	N
Identifikacijska številka	O	Identifikator, ki na edinstven način identificira osebo ali podjetje.
Podatki o lastnikih vozila		(Koda C.2) Podatki se nanašajo na lastnika vozila.
Priimek ali naziv firme	O	(Koda C.2.1) Za priimek ali naziv firme, medpone in nazive, sporočene v natisljivi obliki, se uporabijo ločena polja.
Ime	O	(Koda C.2.2) Za ime(na) in začetnice, sporočene v natisljivi obliki, se uporabijo ločena polja.
Naslov	O	(Koda C.2.3)
Elektronska komunikacijska sredstva	N	Elektronski naslov za storitve elektronske priporočene dostave v skladu s členom 5a(1)
Spol	N	Moški, ženski
Datum rojstva	O
Pravni subjekt	O	Fizična ali pravna oseba
Kraj rojstva	N
Identifikacijska številka	O	Identifikator, ki na edinstven način identificira osebo ali podjetje.

Del IV. Podatki o končnih uporabnikih vozila

Postavka	O/N (11)	Opombe
Podatki o končnih uporabnikih vozila		Podatki se nanašajo na končnega uporabnika vozila.
Priimek ali naziv firme	O	Za priimek ali naziv firme, medpone in nazive, sporočene v natisljivi obliki, se uporabijo ločena polja.
Ime	O	Za ime(na) in začetnice, sporočene v natisljivi obliki, se uporabijo ločena polja.
Naslov	O	Za ulico, hišno številko, poštno številko, kraj bivanja, državo bivanja itd. se uporabijo ločena polja, naslov pa se sporoči v natisljivi obliki.
Elektronska komunikacijska sredstva	N	Elektronski naslov za storitve elektronske priporočene dostave v skladu s členom 5a(1)
Spol	N	Moški, ženski
Datum rojstva	O
Pravni subjekt	O	Fizična ali pravna oseba
Kraj rojstva	N
Identifikacijska številka	O	Identifikator, ki na edinstven način identificira osebo ali podjetje.

Del V. Podatki v trenutku, ko je bil storjen prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, v zvezi s prejšnjim imetnikom in lastnikom vozila, ki je predmet sproženega iskanja iz oddelka 1 te priloge, v skladu s členom 4a(2)

Postavka	O/N (12)	Opombe (13)
Podatki o prejšnjih imetnikih vozila		(Koda C.1) Podatki se nanašajo na imetnika določenega potrdila o registraciji.
Priimek ali naziv firme	O	(Koda C.1.1) Za priimek ali naziv firme, medpone in nazive, sporočene v natisljivi obliki, se uporabijo ločena polja.
Ime	O	(Koda C.1.2) Za ime(na) in začetnice, sporočene v natisljivi obliki, se uporabijo ločena polja.
Naslov	O	(Koda C.1.3) Za ulico, hišno številko, poštno številko, kraj bivanja, državo bivanja itd. se uporabijo ločena polja, naslov pa se sporoči v natisljivi obliki.
Elektronska komunikacijska sredstva	N	Elektronski naslov za storitve elektronske priporočene dostave v skladu s členom 5a(1)
Spol	N	Moški, ženski
Datum rojstva	O
Pravni subjekt	O	Fizična ali pravna oseba
Kraj rojstva	N
Identifikacijska številka	O	Identifikator, ki na edinstven način identificira osebo ali podjetje.
Podatki o prejšnjih lastnikih vozila		(Koda C.2) Podatki se nanašajo na prejšnjega lastnika vozila.
Priimek ali naziv firme	O	(Koda C.2.1) Za priimek ali naziv firme, medpone in nazive, sporočene v natisljivi obliki, se uporabijo ločena polja.
Ime	O	(Koda C.2.2) Za ime(na) in začetnice, sporočene v natisljivi obliki, se uporabijo ločena polja.
Naslov	O	(Koda C.2.3)
Elektronska komunikacijska sredstva	N	Elektronski naslov za storitve elektronske priporočene dostave v skladu s členom 5a(1)
Spol	N	Moški, ženski
Datum rojstva	O
Pravni subjekt	O	Fizična ali pravna oseba
Kraj rojstva	N
Identifikacijska številka	O	Identifikator, ki na edinstven način identificira osebo ali podjetje

Del VI. Podatki o času, ko je bil storjen prekršek v zvezi s prejšnjim končnim uporabnikom vozila, ki je predmet sproženega iskanja iz oddelka 1 te priloge, v skladu s členom 4a(2)

Postavka	O/N (14)	Opombe
Podatki o prejšnjih končnih uporabnikih vozila		Podatki se nanašajo na prejšnjega končnega uporabnika vozila.
Priimek ali naziv firme	O	Za priimek ali naziv firme, medpone in nazive, sporočene v natisljivi obliki, se uporabijo ločena polja.
Ime	O	Za ime(na) in začetnice, sporočene v natisljivi obliki, se uporabijo ločena polja.
Naslov	O	Za ulico, hišno številko, poštno številko, kraj bivanja, državo bivanja itd. se uporabijo ločena polja, naslov pa se sporoči v natisljivi obliki.
Elektronska komunikacijska sredstva	N	Elektronski naslov za storitve elektronske priporočene dostave v skladu s členom 5a(1)
Spol	N	Moški, ženski
Datum rojstva	O
Pravni subjekt	O	Fizična ali pravna oseba
Kraj rojstva	N
Identifikacijska številka	O	Identifikator, ki na edinstven način identificira osebo ali podjetje

(1) O = obvezno sporočanje podatka.

(2) Razpoznavni znak v skladu s členom 37 Konvencije o cestnem prometu, podpisane 8. novembra 1968 na Dunaju, ali koda države članice EUCARIS.

(3) VIN = identifikacijska številka vozila (Vehicle Identification Number)

(4) O = obvezno sporočanje podatka, kadar je na voljo v katerem koli nacionalnem registru države članice, N = neobvezno sporočanje podatka.

(5) Kode so harmonizirane v skladu s prilogama I in II k Direktivi Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

(6) Razpoznavni znak v skladu s členom 37 Konvencije o cestnem prometu, podpisane 8. novembra 1968 na Dunaju, ali koda države članice EUCARIS.

(7) O = obvezno sporočanje podatka, kadar je na voljo v katerem koli nacionalnem registru države članice, N = neobvezno sporočanje podatka.

(8) Kode so harmonizirane v skladu s prilogama I in II k Direktivi Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

(9) O = obvezno sporočanje podatka, kadar je na voljo v katerem koli nacionalnem registru države članice, N = neobvezno sporočanje podatka.

(10) Kode so harmonizirane v skladu s prilogama I in II k Direktivi Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

(11) O = obvezno sporočanje podatka, kadar je na voljo v katerem koli nacionalnem registru države članice, N = neobvezno sporočanje podatka.

(12) O = obvezno sporočanje podatkov, kadar je na voljo v katerem koli nacionalnem registru države članice, N = neobvezno sporočanje podatka.

(13) Kode so harmonizirane v skladu s prilogama I in II k Direktivi Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

(14) O = obvezno sporočanje podatka, kadar je na voljo v katerem koli nacionalnem registru države članice, N = neobvezno sporočanje podatka.