<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-395/21</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62021CC0395</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:715">EU:C:2022:715</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>14</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>14</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Szpunarja – Zadeva C‑395/21</HT></P><P><HT TYPE="SC">D.V. (Odvetniški honorarji – načelo urne postavke)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Macieja Szpunarja</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20220922">22. septembra 2022</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: poljščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑395/21</HT></P><P>D.V.</P><P>proti</P><P>M.A.</P><P><HT TYPE="NORMAL">(predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče Litve))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 93/13/EGS</KEYWORD><KEYWORD>Pogodbeni pogoj o določitvi zneska plačila za opravljanje pravnih storitev po načelu urne postavke</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe v tej zadevi je bil vložen v okviru postopka v zvezi s plačilom, ki ga zahteva oseba, ki opravlja poklic odvetnika, za opravljanje pravnih storitev za potrošnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ker je predložitveno sodišče izrazilo dvom o tem, ali pogoji zadevnih pogodb, ki se nanašajo na plačilo za opravljanje pravnih storitev, pomenijo nepoštene pogoje v smislu Direktive 93/13/EGS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19930405">5. aprila 1993</DATE> o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288, in popravek v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="214" PAGE.FIRST="25" DATE.PUB="2019">UL 2019, L 214, str. 25</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, je Sodišču predložilo šest vprašanj za predhodno odločanje o razlagi določb te direktive. Na zahtevo Sodišča so ti sklepni predlogi omejeni na analizo petega in šestega vprašanja za predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje sta bili oblikovani za primer, če bi Sodišče na prva štiri vprašanja odgovorilo tako, da se pogoji zadevnih pogodb o plačilu za opravljanje pravnih storitev štejejo za nepoštene. Predložitveno sodišče meni, da zadevne pogodbe ne morejo ostati veljavne, potem ko bi bili ti pogoji odpravljeni. Peto in šesto vprašanje se nanašata na posledice, ki jih lahko – ne da bi bila kršena Direktiva 93/13 – povzroči ugotovitev, da so ti pogoji nepošteni v primeru, ko so bile pravne storitve že opravljene.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 6(1) Direktive 93/13 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Države članice določijo, da nepošteni pogoji, uporabljeni v pogodbi, ki jo s potrošnikom sklene prodajalec ali ponudnik, kakor je določeno z nacionalnim pravom, niso zavezujoči za potrošnika in da pogodba še naprej zavezuje obe stranki na podlagi teh pogojev, če je nadaljnji obstoj mogoč brez nepoštenih pogojev.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 7(1) te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Države članice zagotovijo, da v interesu potrošnikov in konkurentov obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev v pogodbah, ki jih s potrošniki sklenejo prodajalci ali ponudniki.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Litovsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Določbe Direktive 93/13 so bile prenesene v litovski civilni zakonik. Iz njih izhaja, da če sodišče pogodbeni pogoj razglasi za nepošten, je ta ničen od trenutka sklenitve pogodbe, vendar ostali pogoji pogodbe za stranke ostanejo zavezujoči, če je mogoče nadaljnje izvajanje pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 50(3) Advokatūros įstatymas (zakon o odvetniškem poklicu) z dne <DATE ISO="20040318">18. marca 2004</DATE> (Žin. 2004, št. 50-1632) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Pri določitvi zneska plačila odvetnika za opravljene pravne storitve je treba upoštevati zapletenost zadeve, izkušnje in usposobljenost odvetnika, finančni položaj stranke in druge pomembne okoliščine.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Priporočila o najvišjem znesku honorarja za pomoč, ki jo zagotovi odvetnik (<HT TYPE="ITALIC">advokatas</HT>) ali odvetniški pripravnik, dodeljenega v civilnih zadevah, so bila potrjena z odlokom št. 1R-85 ministra za pravosodje Republike Litve z dne <DATE ISO="20040402">2. aprila 2004</DATE> in sklepom Sveta litovske odvetniške zbornice z dne <DATE ISO="20040326">26. marca 2004</DATE> (v različici, veljavni od <DATE ISO="20150320">20. marca 2015</DATE>). Ta priporočila se uporabljajo pri odmeri stroškov v skladu z določbami zakonika o civilnem postopku.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v sporu o glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Tožena stranka v postopku v glavni stvari je s tožečo stranko v obravnavanem postopku sklenila pet pogodb o pravnih storitvah. Te so se nanašale na zastopanje tožene stranke v postopku v glavni stvari (i) v civilni zadevi v zvezi z ugotovitvijo, da določeno premoženje spada v režim solastnine, (ii) v civilni zadevi v zvezi z določitvijo prebivališča mladoletnih otrok, pravice do stikov z njimi in višine preživnine, (iii) ob uvedbi preiskave pred policijsko upravo in tožilstvom ter (iv) v preiskavi pred temi organi in (v) v zadevi za razvezo zakonske zveze.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>V teh pogodbah je določeno, da se odvetnik zaveže, da bo opravljal ustna ali pisna svetovanja, sestavljal in podpisoval pravne dokumente, pravno pregledoval dokumente in zastopal stranko pred različnimi organi ter opravljal s tem povezane dejavnosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Hkrati je določeno, da je znesek odvetnikovega honorarja 100 EUR za vsako uro posvetovanja s stranko ali opravljene pravne storitve. Del tega honorarja naj bi se izplačal, čim odvetnik predloži račun za pravne storitve, pri čemer se upošteva število ur, porabljenih za svetovanje ali opravljanje pravnih storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi tožena stranka v postopku v glavni stvari v skladu z vsebino posameznih pogodb plačala določene zneske kot predplačilo. Na podlagi tega je ta stranka plačala znesek 5600 EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je opravljala storitve v obdobju od aprila do decembra 2018 in od januarja do marca 2019.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>21. in <DATE ISO="20190326">26. marca 2019</DATE> je izstavila račune za opravljene pravne storitve, ki jih je opravila za toženo stranko v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT><DATE ISO="20190410">10. aprila 2019</DATE> je tožeča stranka v postopku v glavni stvari sodišču prve stopnje predlagala, naj toženi stranki v postopku v glavni stvari naloži plačilo 9900 EUR za pravne storitve in 194,30 EUR za povrnitev njenih stroškov skupaj z obrestmi in stroški postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka v postopku v glavni stvari opravila storitve, za katere naj bi bila upravičena do honorarja v znesku 12.900 EUR. Hkrati je to sodišče ugotovilo, da so bili pogodbeni pogoji v zvezi s plačilom za opravljanje pravnih storitev nepošteni, in znesek plačila zmanjšalo za polovico, na 6450 EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Ker je tožena stranka v postopku v glavni stvari tožeči stranki v postopku v glavni stvari že plačala znesek 5600 EUR, je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki prisodilo znesek 850 EUR in 194,30 EUR za nastale stroške. Odločilo je tudi o obrestih in stroških postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je v postopku v glavni stvari odločbo prvostopenjskega sodišča izpodbijala. Drugostopenjsko sodišče jo je potrdilo z odločbo, zoper katero je tožeča stranka v postopku v glavni stvari vložila kasacijsko pritožbo pri predložitvenem sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Po mnenju predložitvenega sodišča sta za rešitev spora med strankama bistvenega pomena dva pogoja iz zadevnih pogodb: (i) pogodbeni pogoj o določitvi stroškov dejansko opravljenih storitev na podlagi urne postavke in (ii) pogodbeni pogoj o načinu plačila pravnih storitev. Če je bila v pogodbi navedena urna postavka, nista pa bila podrobneje opredeljena obseg in trajanje posameznih pravnih storitev ter navedeni predvideni končni stroški, potrošnik morda ni mogel oceniti obsega potrebnih storitev in njihovih končnih stroškov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Čeprav se zdi, da predložitveno sodišče v nekaterih delih predloga za sprejetje predhodne odločbe posebej omenja pogodbeni pogoj v zvezi z urno postavko in pogoj v zvezi z načinom plačila za pravne storitve, ju v tem mnenju ne bom obravnaval ločeno, temveč ju bom imenoval skupaj pogodbeni pogoj v zvezi s plačilom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje se namreč nanašata na posledice, ki jih lahko – ne da bi bila kršena Direktiva 93/13 – povzroči ugotovitev nepoštenosti tega pogodbenega pogoja. V zvezi s tem predložitveno sodišče meni, da brez tega pogoja zadevne pogodbe ne morejo ostati veljavne in jih je zato treba razglasiti za nične.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Po mnenju predložitvenega sodišča naj bi iz sodne prakse v zvezi z Direktivo 93/13 izhajala posledica, da se pogodbeni pogoj v zvezi s plačilom obravnava, kot da za potrošnika nikoli ne bi bil zavezujoč. To bi pomenilo, da lahko nacionalno sodišče odvetniku zavrne plačilo za opravljanje pravnih storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se vseeno najprej sprašuje, ali je izpeljava takšne posledice iz ugotovitve, da so pogoji zadevnih pogodb nepošteni, v nasprotju z načelom odplačnosti pogodb o opravljanju storitev. Drugič, čeprav je po mnenju predložitvenega sodišča takšna posledica primerna sankcija za prodajalca ali ponudnika zaradi uporabe nepoštenih pogojev, je vprašljivo, ali takšna sankcija, če odvetnik za opravljene storitve sploh ni plačan, ne bi povzročila neupravičene obogatitve potrošnika, kar posledično prinese skrajno nepošten rezultat.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Po drugi strani pa predložitveno sodišče ob obravnavi možnosti, da se odvetniku dodeli honorar v določenem znesku, razmišlja, ali sodna praksa nacionalnih sodišč, v skladu s katero lahko sodišče na podlagi ugotovitve nepoštenega pogodbenega pogoja o ceni zniža ceno opravljenih storitev ali določi stroškovno ceno teh storitev ali najnižjo možno tržno ceno, ne odpravlja odvračilnega učinka in ni kot taka v nasprotju z dolgoročnim ciljem člena 7(1) Direktive 93/13.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče Litve) s sklepom z dne <DATE ISO="20210623">23. junija 2021</DATE>, ki ga je Sodišče prejelo <DATE ISO="20210628">28. junija 2021</DATE>, odločilo prekiniti postopek in Sodišču predložiti šest vprašanj za predhodno odločanje. V teh sklepnih predlogih sta na zahtevo Sodišča obravnavani peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje, ki se glasita:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>5.</NO.P><TXT>Ali dejstvo, da pogodba o pravnih storitvah ni zavezujoča, če se ugotovi, da je pogodbeni pogoj glede stroškov nepošten, kot je navedeno v členu 6(1) Direktive 93/13, pomeni, da je treba vzpostaviti stanje, v katerem bi potrošnik bil, če ne bi bilo pogoja, za katerega je bilo ugotovljeno, da je nepošten? Ali bi vzpostavitev takega stanja pomenila, da potrošnik ni dolžan plačati že opravljenih storitev?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Ali bi bila določitev plačila za storitve, ki jih je zagotovil odvetnik, v nasprotju s ciljem člena 7(1) Direktive 93/13, če zaradi narave pogodbe o storitvah, ki se opravljajo za plačilo, ni mogoče vzpostaviti stanja, v katerem bi potrošnik bil, če ne bi bilo pogoja, za katerega je bilo ugotovljeno, da je nepošten (storitve so bile že opravljene)? Če je odgovor na to vprašanje nikalen, ali bi bilo vzpostavljeno pravo ravnotežje, s katerim bi se ponovno vzpostavila enakopravnost strank:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>če bi odvetnik prejel plačilo za opravljene storitve po urni postavki, določeni v pogodbi;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>če bi se odvetniku plačali minimalni stroški pravnih storitev (na primer stroški, ki so določeni v nacionalnem pravnem ukrepu, in sicer v priporočilih glede najvišjega zneska honorarja za pomoč, ki jo zagotovi odvetnik);</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(iii)</NO.P><TXT>če bi se odvetniku plačal razumen znesek za storitve, ki bi ga določilo sodišče glede na zapletenost primera, usposobljenost in izkušnje odvetnika, finančni položaj stranke in druge pomembne okoliščine?<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Tožeča stranka v postopku v glavni stvari, litovska in nemška vlada ter Evropska komisija so predložile pisna stališča. Obravnave ni bilo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s petim in šestim vprašanjem za predhodno odločanje, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje Sodišče, ali je treba člen 6(1) in člen 7(1) Direktive 93/13 razlagati tako, da v primeru, ko pogodba o pravnih storitvah, ki jo je potrošnik sklenil s ponudnikom ali prodajalcem, po odpravi nepoštenega pogoja glede plačila za opravljanje pravnih storitev ne more ostati v veljavi, pri čemer so bile te storitve opravljene, ti določbi ne nasprotujeta temu, da nacionalno sodišče, namesto da temu prodajalcu ali ponudniku prisodi določen znesek kot plačilo za opravljanje pravnih storitev, v celoti zavrne tožbo za plačilo, ki jo je ta prodajalec ali ponudnik vložil proti potrošniku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Na tem mestu je treba pojasniti, da sta prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče v postopku v glavni stvari znižali plačilo za pravne storitve za polovico<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Glej točko 16 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE>. Čeprav predložitveno sodišče obravnava kasacijsko pritožbo, vloženo zoper odločbo drugostopenjskega sodišča, se peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje ne omejujeta na vprašanje, ali Direktiva 93/13 nasprotuje takšnemu znižanju plačila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Res je, da predložitveno sodišče v obrazložitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe navaja, da dvomi o skladnosti sodne prakse nacionalnih sodišč, ki poleg priznanja stroškovne cene teh storitev ali najnižje možne tržne cene dopušča tudi možnost znižanja plačila za opravljene storitve, z Direktivo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Glej točko 24 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Nasprotno pa je peto vprašanje za predhodno odločanje namenjeno izključno razjasnitvi, ali lahko glede na Direktivo 93/13 ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, posledica česar je razveljavitev celotne pogodbe, privede do položaja, ko prodajalec ali ponudnik za opravljene pravne storitve ne prejme nobenega plačila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>V besedilu šestega vprašanja pa predložitveno sodišče navaja tri možnosti, ki se nanašajo na določitev takega plačila na podlagi (i) zadevnih pogodb ali (ii) minimalnih stroškov pravnih storitev, ki se določijo v skladu z aktom nacionalne zakonodaje,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Zdi se, da se predložitveno sodišče sklicuje na pravni akt, opisan v točki 8 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ali (iii) okoliščin, ki omogočajo določitev tega plačila v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>razumnem<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> znesku. Pri tem predložitveno sodišče ne pojasni, ali alternativne možnosti, ki jih preučuje, pomenijo, da se zadevne pogodbe ohranijo in da se spremeni njihova vsebina ali da se o plačilu za pravne storitve odloči na podlagi drugih določb litovskega prava v zvezi z dajatvami, zagotovljenimi brez pravne podlage.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe ne vsebuje podatkov o obsegu nadzora, ki ga mora opraviti predložitveno sodišče pri obravnavi kasacijske pritožbe. Vsekakor se peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje nanašata na isto problematiko, ki je bila predložena temu sodišču. Nanaša se na posledice, ki jih ima ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, kar povzroči ničnost pogodbe. Zato predlagam, da se ti vprašanji obravnavata skupaj.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Preden analiziram vprašanji za predhodno odločanje, bom predstavil stališča, ki so jih zainteresirane stranke predstavile v svojih pisnih stališčih. Nato bom obravnaval sodno prakso Sodišča glede posledic ugotovitve, da je pogodbeni pogoj nepošten, in pomen te sodne prakse za obravnavano zadevo. Na podlagi tega bom oblikoval predlog odgovora na postavljeni vprašanji.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Stališča zainteresiranih strank</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Tožeča stranka v postopku v glavni stvari meni, da se pogoji zadevnih pogodb, ki se nanašajo na plačilo za opravljanje pravnih storitev, nanašajo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>glavni predmet pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> v smislu člena 4(2) Direktive 93/13 in so izraženi v preprostem in razumljivem jeziku ter kot taki ne morejo biti predmet presoje njihove poštenosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Zato tožeča stranka v postopku v glavni stvari le kot dopolnitev obravnava peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje. Ker so bile pravne storitve na podlagi zadevnih pogodb že opravljene, naj bi bilo glede na naravo pogodbe o opravljanju storitev za plačilo nemogoče vzpostaviti položaj, v katerem bi bil potrošnik, če ta pogoj ne bi bil vključen v sporne pogodbe. Drugačna razlaga, ki bi nacionalnemu sodišču omogočala, da pravno razmerje med strankama prekvalificira in ga spremeni v pogodbo o opravljanju brezplačnih storitev, bi ogrozila bistvo zadevnih pogodb. Hkrati se zdi, da tožeča stranka v postopku v glavni stvari trdi, da znižanje zneska plačila na način, kot ga je določilo prvostopenjsko sodišče v postopku v glavni stvari, ne oslabi odvračilnega učinka, ki ga določa Direktiva 93/13.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Nemška vlada, ki se prav tako le kot dopolnitev sklicuje na šesto vprašanje za predhodno odločanje, zagovarja podobno stališče. Po mnenju te vlade se lahko nepošten pogodbeni pogoj glede plačila za opravljanje pravnih storitev nadomesti z dispozitivno določbo o plačilu za opravljanje takšnih storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Po drugi strani litovska vlada meni, da bi moralo nacionalno sodišče v primeru, ko je odvetnik opravil pravne storitve v okviru izvajanju pogodbe, katere pogoji so bili ocenjeni kot nepošteni, odvetniku dodeliti plačilo ob upoštevanju okoliščin primera, zapletenosti zadeve, odvetnikove usposobljenosti in izkušenj, finančnega položaja stranke in drugih pomembnih okoliščin, da bi preprečilo uporabo nepoštenih pogojev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Komisija meni drugače. Po njenem mnenju pogodbeni pogoji v zvezi s plačilom, ki so bili ugotovljeni za nepoštene, ne morejo imeti pravnega učinka. Komisija s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča, v skladu s katero lahko nacionalno sodišče prepreči razveljavitev pogodbe tako, da nepošten pogodbeni pogoj nadomesti z dispozitivno določbo, s čimer prepreči, da bi bil potrošnik izpostavljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>posebej škodljivim posledicam<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, meni, da v tem primeru ni treba uporabiti rešitve iz te sodne prakse. Po mnenju Komisije ni razloga za domnevo, da bi razveljavitev zadevnih pogodb lahko imela takšne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>posledice<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> za potrošnika.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sodna praksa v zvezi s posledicami odprave nepoštenega pogodbenega pogoja v primeru, ko se pogodba lahko nadaljuje brez tega pogoja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da člen 6(1) Direktive 93/13 nasprotuje temu, da nacionalno sodišče v primeru, ko pogodba po odpravi nepoštenega pogodbenega pogoja lahko še naprej velja, spremeni vsebino tega pogoja, namesto da bi le zavrnilo njegovo uporabo za potrošnika<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120614">14. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Banco Español de Crédito</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑618/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:349">EU:C:2012:349</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>. Prav<?PAGE NO="7"?> tako nacionalno sodišče praviloma ne sme namesto nepoštenega pogodbenega pogoja uporabiti dispozitivne določbe nacionalnega prava, ki ureja pravice in obveznosti strank, na katere se ta pogoj nanaša.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>To potrjuje sodba Dexia Nederland<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210127">27. januarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Dexia Nederland</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑229/19 in C‑289/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:68">EU:C:2021:68</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, v kateri je Sodišče pojasnilo, da Direktiva 93/13 nasprotuje temu, da bi lahko prodajalec ali ponudnik – po tem, ko je bil pogoj, ki določa plačilo odškodnine prodajalcu ali ponudniku v primeru, da potrošnik ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, razglašen za nepošten – zahteval zakonsko določeno odškodnino iz dispozitivne določbe nacionalnega prava, ki bi se uporabila ob neobstoju navedenega pogoja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Obveznost nacionalnega sodišča, da zavrne nepošten pogodbeni pogoj, ki nalaga plačilo zneskov, ki se izkažejo za nedolgovane, je na splošno povezana z ustreznim restitucijskim učinkom v zvezi s temi zneski.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Sodna praksa Sodišča, v kateri je obravnavano vprašanje restitucijskih zahtevkov, se nanaša predvsem na zahtevke, ki jih potrošnik vloži proti prodajalcu ali ponudniku. To je mogoče razložiti z besedilom člena 6(1) Direktive 93/13, ki od držav članic zahteva, da zagotovijo, da nepošteni pogoji <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>niso zavezujoči za potrošnika<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, in ne, da niso zavezujoči tudi za prodajalca ali ponudnika. Sodišče poudarja, da mora ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja vsaj načeloma privesti do ponovne vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja potrošnika, v katerem bi se ta znašel, če tega pogoja ne bi bilo (člen 6(1) Direktive)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161221">21. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Gutiérrez Naranjo in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑154/15 in C‑307/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:980">EU:C:2016:980</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>. Cilj ni toliko doseči enakovrednost dajatev med potrošnikom in prodajalcem ali ponudnikom, temveč zagotoviti, da ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, ni zgolj simbolična in bi potrošnik še naprej nosil posledice vključitve v pogodbo pogoja, ki vpliva na pravice in obveznosti pogodbenih strank v škodo njegovih interesov. Sodišče poleg tega dodaja, da bi neobstoj takega restitucijskega učinka lahko ogrozil odvračilni učinek, s pomočjo katerega Direktiva zagotavlja, da se prodajalci ali ponudniki ne bi posluževali nepoštenih pogodbenih pogojev (člen 6(1) Direktive v povezavi s členom 7(1))<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161221">21. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Gutiérrez Naranjo in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑154/15 in C‑307/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:980">EU:C:2016:980</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Res je, da je Sodišče v sodbi Caixabank in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200716">16. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>Caixabank in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑224/19 in C‑259/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:578">EU:C:2020:578</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> odločilo, da je treba člen 6(1) in člen 7(1) Direktive 93/13 razlagati tako, da nasprotujeta temu, da nacionalno sodišče v primeru ničnosti nepoštenega pogodbenega pogoja, ki nalaga plačilo vseh stroškov nastanka in prenehanja hipoteke potrošniku, zavrne vrnitev zneskov, plačanih na podlagi navedenega pogoja, potrošniku, razen če je z določbami nacionalnega prava, ki bi se uporabile, če takega pogoja ne bi bilo, potrošniku naloženo plačilo vseh teh stroškov ali njihovega dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Čeprav je ta sodba v pravni teoriji sprožila nekaj dvomov glede razlage<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej M. Combet, Les clauses abusives dans les contrats bancaires et financiers (2e partie), Revue internationale des services financiers, zv. 3, 2021, str. 64; Ł. Węgrzynowski, Skutekrestytucyjnyz dyrektywy93/13/EWGa zasadyrozliczeństron w związku z nieważnościąumowyzawierającejniedozwolonepostanowieniaumowne, <HT TYPE="ITALIC">Przegląd Prawa Handlowego</HT>, zv. 5, 2022, str. 54.</P></NOTE>, se zdi, da jo je treba zaradi skladnosti s sodno prakso v zvezi z Direktivo 93/13 razumeti tako, da se nanaša na restitucijske zahtevke in ne na nadomestitev pogodbenega pogoja z dispozitivno določbo ali na spremembo vsebine pogodbe. Zdi se, da je šlo za restitucijske zahtevke za povračilo stroškov, ki na koncu niso nastali v korist prodajalca ali ponudnika, ki je stranka pogodbe (čeprav naj bi se sredstva za financiranje teh stroškov posredno prenesla na tega prodajalca ali ponudnika), temveč v korist tretjih oseb.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Sodbo je zato mogoče razlagati tako, da se nanaša na pogodbeni pogoj, ki od potrošnika zahteva, da nosi vse stroške ustanovitve in izbrisa hipoteke. Ker takšen pogoj za tega potrošnika v razmerju do prodajalca ali ponudnika nima učinka, lahko pri obravnavi restitucijskih zahtevkov pridejo v ospredje nacionalne določbe, v skladu s katerimi je potrošnik obvezan nositi stroške, pripisane tretjim osebam. V takem primeru bi ugoditev potrošnikovemu restitucijskemu zahtevku v nasprotju s sodno prakso zahtevala bodisi zamenjavo pogodbenega pogoja z dispozitivno določbo bodisi spremembo vsebine spornega pogoja, tako da bi se lahko štelo, da je prodajalec ali ponudnik obvezan potrošniku odpustiti dolg, ki ga ima potrošnik na podlagi teh nacionalnih določb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Ne glede na to, kako je treba razumeti sodbo Caixabank in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200716">16. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>Caixabank in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑224/19 in C‑259/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:578">EU:C:2020:578</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, iz nje ni mogoče izpeljati preveč daljnosežnih zaključkov za obravnavani primer. Šlo je za uporabo nacionalne določbe, ki se ni nanašala na vzajemne pravice in obveznosti prodajalca ali ponudnika in potrošnika, temveč na obveznosti zadnjega v razmerju do tretjih oseb. Še pomembneje je, da se je ta sodba nanašala na položaj, v katerem je pogodba lahko še naprej veljala, ko je bil iz nje odstranjen nepošten pogodbeni pogoj, medtem ko se v tej zadevi možnost, da bi zadevne pogodbe lahko še naprej veljale brez pogodbenega pogoja v zvezi s plačilom, zdi dvomljiva.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sodna praksa v zvezi s primeri, ko pogodba v skladu z nacionalnim pravom ne more ostati v veljavi</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Oglejmo si sodno prakso v zvezi s posledicami ugotovitve nepoštenosti pogodbenega pogoja v primeru, ko v skladu z nacionalnim pravom pogodba ne more ostati veljavna brez tega pogoja. Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe izhaja, da brez pogoja v zvezi s plačilom ni mogoče nadaljevati izvajanja zadevnih pogodb, posledica česar je njihova ničnost. Dokončno presojo tega vprašanja mora opraviti nacionalno sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190605">5. junija 2019</DATE>, <NAME.CASE>GT</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑38/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:461">EU:C:2019:461</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Iz dosedanje sodne prakse Sodišča izhaja, da če nacionalno sodišče meni, da v skladu z določbami nacionalnega prava ohranitev pogodbe brez nepoštenih pogojev, ki jih ta vsebuje, ni mogoča, člen 6(1) Direktive 93/13 načeloma ne nasprotuje temu, da je ta pogodba nična<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191003">3. oktobra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Dziubak</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑260/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:819">EU:C:2019:819</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Po drugi strani pa lahko razveljavitev pogodbe preprečujejo posledice, ki jih ima ta razveljavitev za potrošnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>V skladu s sodbo Kásler<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20140430">30. aprila 2014</DATE>, C‑26/13, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Kásler</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:282">EU:C:2014:282</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0080">80</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>, s katero se je začela smer sodne prakse, ki se je razvijala in podrobneje pojasnila v poznejših predhodnih odločbah, člen 6(1) Direktive 93/13 ne nasprotuje temu, da lahko nacionalno sodišče nepošten pogoj nadomesti z določbo nacionalnega prava, ki je bodisi dispozitivna bodisi se uporablja, če so se stranke zadevne pogodbe tako dogovorile. Sodna praksa je možnost takšne zamenjave omejila na primere, ko bi bil potrošnik zaradi razveljavitve pogodbe izpostavljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>posebej škodljivim posledicam<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glede na odgovor Sodišča v sodbi Kásler se lahko zdi, da možnost nadomestitve nepoštenega pogoja z dispozitivno določbo ni odvisna od obstoja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>posebej škodljivih posledic<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>. Zdi se, da stališče litovske in nemške vlade dejansko temelji na takšni razlagi te sodbe. Vendar iz sodb, izdanih po razglasitvi navedene sodbe, izhaja, da Direktiva 93/13 temu, da nacionalno sodišče lahko nadomesti pogodbeni pogoj z dispozitivno določbo, ne nasprotuje samo, če bi neveljavnost nepoštenega pogoja zavezovala sodišče, da pogodbo razglasi za nično v celoti in s tem potrošnika izpostavi posebej škodljivim posledicam, tako da bi bil ta kaznovan. Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190314">14. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Dunai</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑118/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:207">EU:C:2019:207</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191107">7. novembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Kanyeba in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑349/18 do C‑351/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:936">EU:C:2019:936</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20211118">18. novembra 2021</DATE>, <NAME.CASE>A S.A.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑212/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:934">EU:C:2021:934</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Nepoštene pogodbene pogoje je mogoče nadomestiti z določbami, ki odražajo ravnovesje, ki ga je nacionalni zakonodajalec želel vzpostaviti med vsemi pravicami in obveznostmi strank določene pogodbe, če stranke niso odstopile od standardnih pravil, ki jih je za zadevne pogodbe določil nacionalni zakonodajalec. Po drugi strani pa nepoštenih pogodbenih pogojev ni mogoče nadomestiti le na podlagi splošnih nacionalnih določb, ki niso bile predmet posebne presoje zakonodajalca za vzpostavitev ravnovesja med vsemi pravicami in obveznostmi sopogodbenikov in ki določajo, da se učinki, izraženi v pravnem aktu, dopolnijo zlasti z učinki, ki izhajajo iz načela pravičnosti ali poslovnih običajev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191003">3. oktobra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Dziubak</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑260/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:819">EU:C:2019:819</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 60 do 62), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201125">25. novembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Banca B.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑269/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:954">EU:C:2020:954</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Zdi se, da je Sodišče v enem od sklepov odobrilo možnost zaščite potrošnika pred <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>posebej škodljivimi posledicami<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, tako da se na podlagi odločitve sodišča opredelijo okoliščine, v katerih lahko prodajalec ali ponudnik uveljavlja pravice, ki izhajajo iz nepoštenih pogodbenih pogojev, na način, ki odstopa od okoliščin, ki so opisane v pogodbi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191024">24. oktobra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Topaz</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑211/17</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:906">EU:C:2019:906</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0078">78</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Zaradi skladnosti med tem sklepom in navedeno smerjo sodne prakse je treba ta sklep po mojem mnenju razumeti tako, da bi bilo treba vsekakor te okoliščine v takem primeru določiti tako, da bi bile izpolnjene zahteve, določene za nadomestitev nepoštenih pogodbenih pogojev z dispozitivnimi določbami, predvsem pa, da tak poseg sodišča ne bi ogrozil učinkovitosti Direktive 93/13 in uresničitve ciljev, ki so z njo določeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Zdi se, da so v tem smislu tudi premisleki, navedeni v sodbi Banca B.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201125">25. novembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Banca B.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑269/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:954">EU:C:2020:954</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, v kateri je Sodišče pojasnilo, da cilj Direktive 93/13 ni predlagati enotne rešitve glede posledic, ki jih je treba izpeljati iz ugotovitve, da je pogodbeni pogoj nepošten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Sodišče mora zagotoviti, prvič, da se ponovno vzpostavi enakopravnost strank pogodbe, katere obstoj je bil izpodbijan zaradi uporabe nepoštenega pogoja za potrošnika. Drugič, prepričati se je treba, da bo prodajalec ali ponudnik odvrnjen od tega, da bi v pogodbah, ki jih ponuja potrošnikom, uporabljal take pogoje<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201125">25. novembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Banca B.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑269/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:954">EU:C:2020:954</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Načeloma je te cilje te direktive <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>odvisno od posebnih razmer in nacionalnega pravnega okvira<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> mogoče doseči tako, da se zadevni nepošteni pogoj za potrošnika preprosto ne uporablja ali da se ga, če se pogodba ne bi mogla nadaljevati brez pogoja, ki se šteje za nepoštenega, nadomesti z nacionalnimi določbami dispozitivne narave. Vendar takšne posledice ugotovitve, da je pogodbeni pogoj nepošten, ne izčrpajo vseh možnih rešitev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201125">25. novembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Banca B.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑269/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:954">EU:C:2020:954</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Tako je Sodišče v zadevni sodbi pojasnilo, da je v primeru, ko ni dispozitivnih določb, s katerimi bi bilo mogoče preprečiti, da pogodba, ki vsebuje nepoštene pogodbene pogoje, postane neveljavna, in bi razveljavitev pogodbe tega potrošnika izpostavila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>posebej škodljivim posledicam<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, poseg nacionalnega sodišča dopusten (lahko sprejme <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>vse ukrepe, ki so potrebni za varstvo potrošnika pred posebej škodljivimi posledicami, ki bi jih lahko povzročila ugotovitev ničnosti zadevne kreditne pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>), vendar pristojnosti sodišča ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za vzpostavitev pogodbenega ravnovesja med pogodbenima strankama in s tem za<?PAGE NO="10"?> varstvo potrošnika pred posebej škodljivimi posledicami, ki bi jih lahko povzročila ugotovitev ničnosti zadevne kreditne pogodbe, brez poseganja v cilje Direktive 93/13<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201125">25. novembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Banca B.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑269/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:954">EU:C:2020:954</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 41, 43 in 44).</P></NOTE>. Možnost svobodnega spreminjanja ali omejevanja vsebine nepoštenih pogodbenih pogojev ostaja izključena.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">D.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Posledice ugotovitve nepoštenosti pogodbenega pogoja v zvezi s plačilom za pravne storitve</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Smer sodne prakse, ki se je začela s sodbo v zadevi Kásler, se je izoblikovala na podlagi zadev, v katerih se je – glede na denarno naravo prenosov med pogodbenimi strankami in možnost restitucijskih zahtevkov – zdelo, da je načeloma mogoče vzpostaviti stanje, ki bi obstajalo, če pogodba ne bi bila sklenjena<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Vendar je res, da se tudi v okviru kreditnih pogodb lahko pojavi vprašanje, ali Direktiva 93/13 nasprotuje zahtevkom, ki presegajo povračilo nominalne vrednosti tistih zneskov, ki sta jih pogodbeni stranki po sklenitvi pogodbe prenesli ena na drugo. Sodišče je bilo pozvano, naj to vprašanje pojasni v zadevi C‑520/21, Bank M.</P></NOTE>. Vzpostavitev takega položaja pa bi povzročila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>posebej škodljive posledice<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> za potrošnika prav zaradi restitucijskih zahtevkov in predvsem zaradi s tem povezane takojšnje izvršljivosti zahtevka prodajalca ali ponudnika za vračilo zneska kapitala, ki je bil odobren potrošniku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Varstvo, ki ga Direktiva 93/13 zagotavlja potrošnikom, namreč ne gre tako daleč, da bi se od držav članic zahtevalo, da brez izjeme odpravijo vse učinke pravnega dejanja, ki vsebuje nepošten pogodbeni pogoj, kot da bi bili nepošteni vsi pogoji zadevne pogodbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Razen če se država članica za to odloči na podlagi pooblastila, ki izhaja iz člena 8 Direktive 93/13.</P></NOTE> To izhaja iz člena 6(1) te direktive, ki sankcijo, navedeno v tej določbi, veže na nepošten pogodbeni pogoj in ne na celotno pogodbo, v kateri je ta pogoj vsebovan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Odgovor na vprašanje, kakšne posledice ima neveljavnost pogodbe za stranke in zlasti ali in kako je treba njihov položaj znova vzpostaviti takšen, kot bi bil, če pogodba ne bi bila sklenjena, je vsaj načeloma prepuščeno nacionalnemu pravu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Načeloma mora nacionalno pravo odločiti o tem, da po odpravi nepoštenega pogodbenega pogoja v skladu s členom 6(1) Direktive pogodba ne more več veljati. Nacionalno pravo določa tudi posledice, ki jih povzroči ničnost pogodbe, čeprav posledice, ki izhajajo iz ničnosti, ne smejo zmanjšati učinkovitosti določb direktive in biti v nasprotju s cilji direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Iz sodbe Lombard Pénzügyi és Lízing<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20220331">31. marca 2022</DATE>, <NAME.CASE>Lombard Pénzügyi és Lízing</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑472/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:242">EU:C:2022:242</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V tej sodbi je Sodišče odločilo, da bi bilo mogoče interese potrošnika zavarovati tako, da bi se mu vrnili zneski, ki jih je kreditodajalec neupravičeno prejel na podlagi pogoja, ki je bil ugotovljen za nepoštenega, pri čemer bi se to vračilo izvedlo na podlagi neupravičene obogatitve. Poudariti je treba, da madžarsko pravo, ki je veljalo za zadevno pogodbo, določa, da je treba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>v primeru ničnosti pogodbe vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred njeno sklenitvijo<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, če pa to ni mogoče, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>lahko sodišče razglasi, da pogodba učinkuje do izdaje sodne odločbe<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.</P></NOTE> izhaja, da tudi če nacionalno sodišče meni, da strank ni mogoče vrniti v položaj, v katerem bi bile, če pogodba ne bi bila sklenjena, čeprav to zahteva nacionalno pravo, poseg nacionalnega sodišča v pravice in obveznosti strank ne odvezuje tega sodišča dolžnosti, da zagotovi, da je potrošnik na koncu v položaju, v katerem bi bil, če določba, ki se šteje za nepošteno, ne bi nikoli obstajala.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Tako kot mora nacionalno sodišče na koncu preveriti, ali razglasitev ničnosti pogodb, ki vsebujejo pogoje, ki se štejejo za nepoštene, potrošnika izpostavlja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>posebej škodljivim posledicam<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190326">26. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Abanca Corporación Bancaria in Bankia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑70/17 in C‑179/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:250">EU:C:2019:250</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, mora to sodišče tudi presoditi, ali je mogoče ponovno vzpostaviti položaj pogodbenih strank, kakršen bi bil, če ta pogodba ne bi bila sklenjena<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20220331">31. marca 2022</DATE>, <NAME.CASE>Lombard Pénzügyi és Lízing</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑472/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:242">EU:C:2022:242</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da glede na naravo zadevnih pogodb o pravnih storitvah in dejstvo, da so bile te storitve opravljene, po mnenju predložitvenega sodišča v zadevi v glavni stvari ni mogoče ponovno vzpostaviti položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepošteni pogoji ne bi bili vključeni v te pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Če je treba ta predlog razumeti tako, da potrošnik tako rekoč ne more <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>vrniti<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> storitev, opravljenih v njegovo korist, se postavlja vprašanje, ali je nacionalno pravo združljivo s takšnim stanjem in ali zaradi prenehanja pogodbe ne priznava nobenih zahtevkov stranki, ki je opravila te storitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Če nacionalno pravo na tako zastavljeno vprašanje odgovori pritrdilno, Direktiva 93/13 ne zahteva, da se pogodba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>reši<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> na način, ki zagotavlja, da lahko prodajalec ali ponudnik, ki je vanjo vključil nepoštene pogoje, dobi plačilo, tako rekoč pod pretvezo zagotavljanja enakosti pravic in obveznosti med pogodbenimi strankami ali vzpostavitve položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Prvič, posledice, ki jih nacionalno pravo povezuje z neveljavnostjo pogodbe, ne smejo zmanjšati učinkovitosti določb Direktive 93/13 in biti v nasprotju s cilji te direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej točko 61 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Njen cilj je varstvo potrošnikov. Ne zahteva, da se prodajalcem ali ponudnikom zagotovi določena raven varstva v primeru ničnosti celotne pogodbe, ki je posledica njihove uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Drugič, kot sem že omenil v točki 42 teh sklepnih predlogov, je namen ponovne vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja potrošnika zagotoviti, da ugotovitev nepoštene narave pogodbenega pogoja ni simbolična, v škodo potrošnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Tretjič, nasprotna razlaga Direktive 93/13 bi povzročila, da bi nacionalna sodišča sistematično <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>dopolnjevala<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> pogodbe z nepoštenimi pogodbenimi pogoji, kar bi bilo v nasprotju z odvračilnim ciljem Direktive. Zato je sodna praksa, ki se je začela s sodbo Kásler, omejila možnost uporabe dispozitivnih določb namesto nepoštenih pogodbenih pogojev na primere, ko bi neizvajanje pogodbe lahko povzročilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>posebej škodljive posledice<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> za potrošnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Vendar zgolj dejstvo, da potrošnik ne more nekako <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>vrniti<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> že opravljenih pravnih storitev, ne pomeni nujno, da nacionalno pravo ne pripisuje nobenih posledic opravljanju teh storitev na podlagi pogodbe, ki se je izkazala za nično. Predlog za sprejetje predhodne odločbe o tem ne vsebuje nobenih podatkov. Če pa litovsko pravo dovoljuje takšne poravnave<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Čeprav je treba končno presojo tega vprašanja prepustiti nacionalnim sodiščem, se zdi, da iz člena 1.80 Lietuvos Respublikos Civilinis kodeksas (civilni zakonik Republike Litve), kakor je bil spremenjen z zakonom št. VIII 1864 z dne <DATE ISO="20000718">18. julija 2000</DATE>, izhaja, da morata v primeru ničnosti pogodbe stranki ena drugi vrniti, kar sta prejeli v skladu s pogodbo (restitucija), če pa to ni mogoče, morata ena drugi vrniti, kar sta ena od druge prejeli, v denarju, razen če zakon določa druge posledice ničnosti pogodbe. Nič pa ne kaže na to, da bi litovsko pravo predpostavljalo, da je treba v primeru ničnosti pogodbe vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred njeno sklenitvijo, ali, če to ni mogoče, da je treba veljavnost pogodbe ohraniti. S tem se pravni okvir zadeve v postopku v glavni stvari razlikuje od okvira, na podlagi katerega je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20220331">31. marca 2022</DATE>, <NAME.CASE>Lombard Pénzügyi és Lízing</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑472/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:242">EU:C:2022:242</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Glej opombo 25 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE>, bo moralo<?PAGE NO="12"?> predložitveno sodišče preučiti, ali razveljavitev pogodbe ne povzroči <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>posebej škodljivih posledic<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>. Zato je treba navesti nekaj ugotovitev, ki bodo predložitvenemu sodišču omogočile, da izključi, da se sooča s takšnim položajem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Ali obstaja potreba po zaščiti interesov potrošnika pred morebitnimi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>škodljivimi posledicami<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, je treba presoditi glede na okoliščine, ki so obstajale ali jih je bilo mogoče predvideti v času nastanka spora, v okviru katerega je bila izpostavljena nepoštenost pogodbenih pogojev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191003">3. oktobra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Dziubak</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑260/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:819">EU:C:2019:819</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Pomembno je, kako se bo položaj tega potrošnika razvijal v skladu z materialnim pravom v izvensodnem in sodnem okviru ter kakšen bo njegov procesni položaj v drugih postopkih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190326">26. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Abanca Corporación Bancaria in Bankia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑70/17 in C‑179/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:250">EU:C:2019:250</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Odprava učinkov pravnega dejanja, pri izvedbi katerega je odvetnik deloval v imenu in za račun svoje stranke, lahko privede do položaja, v katerem je treba vprašanje opravljanja takih storitev obravnavati v okviru drugih pravnih struktur, ki lahko – v konkretnem položaju in glede na nacionalni pravni okvir – predvidevajo zahtevke za plačilo teh storitev. Upoštevne so pravne strukture, kot sta neupravičena obogatitev ali poslovodstvo brez naročila (<HT TYPE="ITALIC">negotiorum gestio</HT>). Rešitve, ki jih v zvezi s tem sprejema nacionalna zakonodaja, se lahko razlikujejo. Lahko gre za vračilo nastalih izdatkov in stroškov ali plačilo zneska, ki ustreza tržni ceni za opravljanje teh storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Za ugotovitev, da razdrtje kreditne pogodbe povzroča <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>posebej škodljive posledice<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, običajno zadošča, da takšno razdrtje povzroči takojšnjo izvršljivost zahtevka prodajalca ali ponudnika za vračilo kapitala, ki je bil odobren potrošniku. Lahko pa v primeru razveljavitve pogodbe o pravnih storitvah že sama določitev načina, kako bosta stranki poravnavali obveznosti, zahteva več korakov za določitev obsega opravljenih storitev in oceno njihove vrednosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je težko domnevati, da lahko takšna dejanja opravi potrošnik sam. Razveljavitev pogodbe o pravnih storitvah, ki so bile že opravljene, lahko potrošnika postavi v položaj pravne negotovosti. To je še toliko bolj pomembno, ker naj bi bila nepoštena narava pogoja zadevnih pogodb v postopku v glavni stvari povezana z dejstvom, da potrošnik ni mogel oceniti končne cene pravnih storitev. Če torej nacionalno pravo dopušča kakršno koli poravnavo pravne storitve, opravljene na podlagi pogodbe, ki se je izkazala za nično, se z odpravo pogodbenega pogoja glede plačila in razveljavitvijo pogodbe potrošnik znajde v podobnem položaju, kot ga je želela odpraviti Direktiva 93/13.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Če je torej v konkretnem položaju in glede na nacionalni pravni okvir dovoljena kakršna koli oblika poravnave pravne storitve, opravljene na podlagi pogodbe, ki se je izkazala za nično, je treba dati prednost ugotovitvi, da razveljavitev pogodbe povzroči <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>posebej škodljive posledice<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> za potrošnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba opozoriti, da lahko pravne storitve vključujejo ukrepanje v imenu in za račun potrošnika v postopkih pred sodišči in drugimi javnimi organi. Podlaga za pooblastitev odvetnika za zastopanje stranke v teh postopkih in delovanje v njenem imenu je lahko pogodba o pravnih storitvah. Pri tem se postavlja vprašanje, ali ničnost te pogodbe ne vpliva na veljavnost in učinkovitost opravljenih dejanj. Odgovor na to vprašanje ponuja nacionalna zakonodaja. Če obstaja dvom o veljavnosti ali učinkovitosti takšnih dejanj, mora nacionalno sodišče šteti, da ima razveljavitev pogodbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>posebej škodljive posledice<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> za potrošnika.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Če na podlagi zgoraj navedenih preudarkov predložitveno sodišče ugotovi, da bi razveljavitev pogodbe lahko povzročila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>posebej škodljive posledice<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>, lahko sprejme ukrepe za zaščito potrošnika pred temi posledicami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Lahko gre za uporabo določbe, ki jo je zakonodajalec posebej analiziral, da bi določil ravnovesje med pravicami in obveznostmi strank v celoti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej točko 51 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE>, ali tak poseg v vsebino pogodbe, ki ne presega tistega, kar je nujno potrebno za dosego ciljev, ki se uresničujejo z Direktivo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej točke od 53 do 57 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Iz besedila šestega vprašanja izhaja, da je v litovskem pravu možen način poravnave že opravljenih pravnih storitev ta, da se plačilo za opravljanje teh storitev določi v višini najnižjih stroškov teh storitev (najnižje tarife), kot je določeno z nacionalnim pravnim aktom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Menim, da Direktiva 93/13 ne nasprotuje temu, da se pravne storitve poravnajo na tak način, da se prepreči, da bi razveljavitev pogodbe povzročila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>posebej škodljive posledice<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> za potrošnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Prvič, gre za način poravnave odvetniških storitev, ki je po mnenju zakonodajalca zadovoljiv z vidika ravnotežja med vsemi pravicami in obveznostmi strank v okviru postopkov, ki se vodijo v skladu z zakonikom o civilnem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Drugič, ta način poravnave opravljenih pravnih storitev po najnižjih tarifah, določenih v aktu nacionalne zakonodaje, bo potrošniku omogočil, da se odloči, ali bo uporabil varstvo, ki ga zagotavlja Direktiva 93/13, ob polnem zavedanju gospodarskih posledic, ki jih ima ta odločitev. To je pomembno, saj se lahko potrošnik tudi odloči, da ne želi uveljavljati varstva, ki ga zagotavlja ta direktiva<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191003">3. oktobra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Dziubak</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑260/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:819">EU:C:2019:819</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210429">29. aprila 2021</DATE>, <NAME.CASE>Bank BPH</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑19/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:341">EU:C:2021:341</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0094">94</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210902">2. septembra 2021</DATE>, <NAME.CASE>OTP Jelzálogbank in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑932/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:673">EU:C:2021:673</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>. Vendar bi ga moralo nacionalno sodišče obvestiti o pravnih posledicah, ki jih lahko povzroči ugotovitev ničnosti pogodbe, s čimer bi bil lahko potrošnik izpostavljen restitucijskim zahtevkom<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210429">29. aprila 2021</DATE>, <NAME.CASE>Bank BPH</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑19/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:341">EU:C:2021:341</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0098">98</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0099">99</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>V besedilu šestega vprašanja za predhodno odločanje se zdi, da predložitveno sodišče nadalje domneva, da je po litovskem pravu možen način poravnave storitev tudi določitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>razumnega<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> plačila ob upoštevanju zapletenosti zadeve, usposobljenosti in izkušenj odvetnika, finančnega položaja stranke in drugih pomembnih okoliščin. Čeprav predložitveno sodišče tega ni izrecno navedlo, se okoliščine, ki naj bi omogočile določitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>razumnega<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> plačila, dejansko ujemajo z okoliščinami, navedenimi v določbi litovskega prava, ki zajema smernice, ki jih morata stranki pogodbe o pravnih storitvah upoštevati pri določanju plačila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej točko 7 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Če je v skladu z nacionalnim pravom možen način poravnave opravljenih pravnih storitev določitev plačila na podlagi najnižjih stopenj in je tako mogoče potrošnika zaščititi pred <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>posebej škodljivimi posledicami<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>, ki izhajajo iz ničnosti pogodbe, Direktiva 93/13 nasprotuje temu, da nacionalno sodišče uporabi zgoraj naveden način poravnave pravnih storitev, tako da potrošniku naloži obveznost <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>razumnega<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> plačila.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Iz sodne prakse<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej točke od 53 do 57 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> izhaja, da poseganje nacionalnega sodišča v vsebino pogodbe ne sme presegati tistega, kar je nujno potrebno za ponovno vzpostavitev pogodbenega ravnotežja med pogodbenima strankama in s tem za zaščito potrošnika pred posebej škodljivimi posledicami, ki jih lahko povzroči razveljavitev zadevne pogodbe, brez poseganja v cilje te direktive. Ker je takšno ravnotežje že vzpostavljeno z določitvijo plačila z minimalnimi tarifami<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej točko 81 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE>, se zdi, da nadaljnje poseganje presega tisto, kar je nujno potrebno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Vse posledice, ki jih nacionalno sodišče izpelje iz ugotovitve, da je pogodbeni pogoj nepošten, morajo zagotavljati doseganje ciljev, ki se uresničujejo z Direktivo 93/13<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej točki 56 in 57 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE>. Tudi če gre za varstvo potrošnikov pred <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>posebej škodljivimi posledicami<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, ki nastanejo zaradi razveljavitve pogodbe, mora nacionalno sodišče upoštevati, ali bodo te posledice potrošnike odvrnile od uporabe varstva, ki jim je zagotovljeno z Direktivo, in povzročile, da ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja nima odvračilnega učinka na prodajalce ali ponudnike. To bi bilo očitno tako, če bi bilo treba prodajalcu ali ponudniku zaradi uporabe nepoštenega pogodbenega pogoja za opredelitev glavnega predmeta pogodbe o pravnih storitvah v vsakem primeru priznati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>razumno<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> plačilo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Glede na zgornje premisleke predlagam, da Sodišče na peto in šesto vprašanje, ki ju je postavilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče Litve), odgovori:</TXT><P>Člen 6(1) in člen 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne <DATE ISO="19930405">5. aprila 1993</DATE> o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da v primeru, ko pogodba o pravnih storitvah, ki jo je potrošnik sklenil s trgovcem ali ponudnikom, ne more ostati veljavna po izključitvi nepoštenega pogoja glede plačila za opravljanje pravnih storitev in so bile te storitve opravljene, ti določbi ne nasprotujeta temu, da nacionalno sodišče v celoti zavrne tožbo tega trgovca ali ponudnika, s katero je ta zahteval, naj se potrošniku naloži plačilo za opravljanje pravnih storitev, če nacionalni pravni okvir ne določa nikakršne poravnave za opravljanje pravnih storitev na podlagi pogodbe, ki se je izkazala za nično.</P><P>Če bi razveljavitev pogodbe o pravnih storitvah povzročila posebej škodljive posledice za potrošnika, člen 6(1) in člen 7(1) Direktive 93/13 ne nasprotujeta temu, da nacionalno sodišče prepreči razdrtje te pogodbe in naloži potrošniku, da prodajalcu ali ponudniku za že opravljene pravne storitve plača najnižjo ceno teh storitev (najnižjo tarifo), kot je opredeljena z določbami nacionalnega prava.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>