<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.7-->
  <head>
    <title>2023-01-202301C112202103950-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0395-21-202208629-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="1/02/2023 10:49:16" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="8OB8HivgCa5G15cmIxVG/Z7DD7Rtn8UMsc3VEPXKHWSavs4SZy6H9O5+9yZDL+7M2GF1L9OT5mTbK0N72qkozKs0vnJB7HorlgP7GYmhUjKIkiiAmyHa7exfwSXujDoiYY5Sbnt3htL7XwKHV1i3f1zoQ59meb/4JYjVDt3xYyk=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0395" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2021" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 16/09/2022 17:31:22" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="ffd27ee9d11c469681c1172162a93c60" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0395" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sklepni predlogi M. Szpunarja – Zadeva C‑395/21</div>
      <div id="rId22" style="default">D.V. (Odvetniški honorarji – načelo urne postavke)</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      MACIEJA SZPUNARJA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 22. septembra 2022 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑395/21
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      D.V.
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      M.A.
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče Litve))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Direktiva 93/13/EGS – Pogodbeni pogoj o določitvi zneska plačila za opravljanje pravnih storitev po načelu urne postavke“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe v tej zadevi je bil vložen v okviru postopka v zvezi s plačilom, ki ga zahteva oseba, ki opravlja poklic odvetnika, za opravljanje pravnih storitev za potrošnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je predložitveno sodišče izrazilo dvom o tem, ali pogoji zadevnih pogodb, ki se nanašajo na plačilo za opravljanje pravnih storitev, pomenijo nepoštene pogoje v smislu Direktive 93/13/EGS (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>), je Sodišču predložilo šest vprašanj za predhodno odločanje o razlagi določb te direktive. Na zahtevo Sodišča so ti sklepni predlogi omejeni na analizo petega in šestega vprašanja za predhodno odločanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje sta bili oblikovani za primer, če bi Sodišče na prva štiri vprašanja odgovorilo tako, da se pogoji zadevnih pogodb o plačilu za opravljanje pravnih storitev štejejo za nepoštene. Predložitveno sodišče meni, da zadevne pogodbe ne morejo ostati veljavne, potem ko bi bili ti pogoji odpravljeni. Peto in šesto vprašanje se nanašata na posledice, ki jih lahko – ne da bi bila kršena Direktiva 93/13 – povzroči ugotovitev, da so ti pogoji nepošteni v primeru, ko so bile pravne storitve že opravljene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 6(1) Direktive 93/13 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-3">
      „Države članice določijo, da nepošteni pogoji, uporabljeni v pogodbi, ki jo s potrošnikom sklene prodajalec ali ponudnik, kakor je določeno z nacionalnim pravom, niso zavezujoči za potrošnika in da pogodba še naprej zavezuje obe stranki na podlagi teh pogojev, če je nadaljnji obstoj mogoč brez nepoštenih pogojev.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7(1) te direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-3">
      „Države članice zagotovijo, da v interesu potrošnikov in konkurentov obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev v pogodbah, ki jih s potrošniki sklenejo prodajalci ali ponudniki.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Litovsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Določbe Direktive 93/13 so bile prenesene v litovski civilni zakonik. Iz njih izhaja, da če sodišče pogodbeni pogoj razglasi za nepošten, je ta ničen od trenutka sklenitve pogodbe, vendar ostali pogoji pogodbe za stranke ostanejo zavezujoči, če je mogoče nadaljnje izvajanje pogodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 50(3) Advokatūros įstatymas (zakon o odvetniškem poklicu) z dne 18. marca 2004 (Žin. 2004, št. 50-1632) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-24" title="page-4">
      „Pri določitvi zneska plačila odvetnika za opravljene pravne storitve je treba upoštevati zapletenost zadeve, izkušnje in usposobljenost odvetnika, finančni položaj stranke in druge pomembne okoliščine.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Priporočila o najvišjem znesku honorarja za pomoč, ki jo zagotovi odvetnik (advokatas) ali odvetniški pripravnik, dodeljenega v civilnih zadevah, so bila potrjena z odlokom št. 1R-85 ministra za pravosodje Republike Litve z dne 2. aprila 2004 in sklepom Sveta litovske odvetniške zbornice z dne 26. marca 2004 (v različici, veljavni od 20. marca 2015). Ta priporočila se uporabljajo pri odmeri stroškov v skladu z določbami zakonika o civilnem postopku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje v sporu o glavni stvari</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožena stranka v postopku v glavni stvari je s tožečo stranko v obravnavanem postopku sklenila pet pogodb o pravnih storitvah. Te so se nanašale na zastopanje tožene stranke v postopku v glavni stvari (i) v civilni zadevi v zvezi z ugotovitvijo, da določeno premoženje spada v režim solastnine, (ii) v civilni zadevi v zvezi z določitvijo prebivališča mladoletnih otrok, pravice do stikov z njimi in višine preživnine, (iii) ob uvedbi preiskave pred policijsko upravo in tožilstvom ter (iv) v preiskavi pred temi organi in (v) v zadevi za razvezo zakonske zveze.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh pogodbah je določeno, da se odvetnik zaveže, da bo opravljal ustna ali pisna svetovanja, sestavljal in podpisoval pravne dokumente, pravno pregledoval dokumente in zastopal stranko pred različnimi organi ter opravljal s tem povezane dejavnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Hkrati je določeno, da je znesek odvetnikovega honorarja 100 EUR za vsako uro posvetovanja s stranko ali opravljene pravne storitve. Del tega honorarja naj bi se izplačal, čim odvetnik predloži račun za pravne storitve, pri čemer se upošteva število ur, porabljenih za svetovanje ali opravljanje pravnih storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega naj bi tožena stranka v postopku v glavni stvari v skladu z vsebino posameznih pogodb plačala določene zneske kot predplačilo. Na podlagi tega je ta stranka plačala znesek 5600 EUR.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je opravljala storitve v obdobju od aprila do decembra 2018 in od januarja do marca 2019.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">21. in 26. marca 2019 je izstavila račune za opravljene pravne storitve, ki jih je opravila za toženo stranko v postopku v glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">10. aprila 2019 je tožeča stranka v postopku v glavni stvari sodišču prve stopnje predlagala, naj toženi stranki v postopku v glavni stvari naloži plačilo 9900 EUR za pravne storitve in 194,30 EUR za povrnitev njenih stroškov skupaj z obrestmi in stroški postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka v postopku v glavni stvari opravila storitve, za katere naj bi bila upravičena do honorarja v znesku 12.900 EUR. Hkrati je to sodišče ugotovilo, da so bili pogodbeni pogoji v zvezi s plačilom za opravljanje pravnih storitev nepošteni, in znesek plačila zmanjšalo za polovico, na 6450 EUR.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je tožena stranka v postopku v glavni stvari tožeči stranki v postopku v glavni stvari že plačala znesek 5600 EUR, je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki prisodilo znesek 850 EUR in 194,30 EUR za nastale stroške. Odločilo je tudi o obrestih in stroških postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je v postopku v glavni stvari odločbo prvostopenjskega sodišča izpodbijala. Drugostopenjsko sodišče jo je potrdilo z odločbo, zoper katero je tožeča stranka v postopku v glavni stvari vložila kasacijsko pritožbo pri predložitvenem sodišču.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju predložitvenega sodišča sta za rešitev spora med strankama bistvenega pomena dva pogoja iz zadevnih pogodb: (i) pogodbeni pogoj o določitvi stroškov dejansko opravljenih storitev na podlagi urne postavke in (ii) pogodbeni pogoj o načinu plačila pravnih storitev. Če je bila v pogodbi navedena urna postavka, nista pa bila podrobneje opredeljena obseg in trajanje posameznih pravnih storitev ter navedeni predvideni končni stroški, potrošnik morda ni mogel oceniti obsega potrebnih storitev in njihovih končnih stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav se zdi, da predložitveno sodišče v nekaterih delih predloga za sprejetje predhodne odločbe posebej omenja pogodbeni pogoj v zvezi z urno postavko in pogoj v zvezi z načinom plačila za pravne storitve, ju v tem mnenju ne bom obravnaval ločeno, temveč ju bom imenoval skupaj pogodbeni pogoj v zvezi s plačilom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje se namreč nanašata na posledice, ki jih lahko – ne da bi bila kršena Direktiva 93/13 – povzroči ugotovitev nepoštenosti tega pogodbenega pogoja. V zvezi s tem predložitveno sodišče meni, da brez tega pogoja zadevne pogodbe ne morejo ostati veljavne in jih je zato treba razglasiti za nične.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju predložitvenega sodišča naj bi iz sodne prakse v zvezi z Direktivo 93/13 izhajala posledica, da se pogodbeni pogoj v zvezi s plačilom obravnava, kot da za potrošnika nikoli ne bi bil zavezujoč. To bi pomenilo, da lahko nacionalno sodišče odvetniku zavrne plačilo za opravljanje pravnih storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče se vseeno najprej sprašuje, ali je izpeljava takšne posledice iz ugotovitve, da so pogoji zadevnih pogodb nepošteni, v nasprotju z načelom odplačnosti pogodb o opravljanju storitev. Drugič, čeprav je po mnenju predložitvenega sodišča takšna posledica primerna sankcija za prodajalca ali ponudnika zaradi uporabe nepoštenih pogojev, je vprašljivo, ali takšna sankcija, če odvetnik za opravljene storitve sploh ni plačan, ne bi povzročila neupravičene obogatitve potrošnika, kar posledično prinese skrajno nepošten rezultat.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po drugi strani pa predložitveno sodišče ob obravnavi možnosti, da se odvetniku dodeli honorar v določenem znesku, razmišlja, ali sodna praksa nacionalnih sodišč, v skladu s katero lahko sodišče na podlagi ugotovitve nepoštenega pogodbenega pogoja o ceni zniža ceno opravljenih storitev ali določi stroškovno ceno teh storitev ali najnižjo možno tržno ceno, ne odpravlja odvračilnega učinka in ni kot taka v nasprotju z dolgoročnim ciljem člena 7(1) Direktive 93/13.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Sodiščem in vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče Litve) s sklepom z dne 23. junija 2021, ki ga je Sodišče prejelo 28. junija 2021, odločilo prekiniti postopek in Sodišču predložiti šest vprašanj za predhodno odločanje. V teh sklepnih predlogih sta na zahtevo Sodišča obravnavani peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje, ki se glasita:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-45" title="page-6">
      „5.  Ali dejstvo, da pogodba o pravnih storitvah ni zavezujoča, če se ugotovi, da je pogodbeni pogoj glede stroškov nepošten, kot je navedeno v členu 6(1) Direktive 93/13, pomeni, da je treba vzpostaviti stanje, v katerem bi potrošnik bil, če ne bi bilo pogoja, za katerega je bilo ugotovljeno, da je nepošten? Ali bi vzpostavitev takega stanja pomenila, da potrošnik ni dolžan plačati že opravljenih storitev?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-46" title="page-6">
      6.  Ali bi bila določitev plačila za storitve, ki jih je zagotovil odvetnik, v nasprotju s ciljem člena 7(1) Direktive 93/13, če zaradi narave pogodbe o storitvah, ki se opravljajo za plačilo, ni mogoče vzpostaviti stanja, v katerem bi potrošnik bil, če ne bi bilo pogoja, za katerega je bilo ugotovljeno, da je nepošten (storitve so bile že opravljene)? Če je odgovor na to vprašanje nikalen, ali bi bilo vzpostavljeno pravo ravnotežje, s katerim bi se ponovno vzpostavila enakopravnost strank:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-47" title="page-6">
      (i)  če bi odvetnik prejel plačilo za opravljene storitve po urni postavki, določeni v pogodbi;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-48" title="page-7">
      (ii)  če bi se odvetniku plačali minimalni stroški pravnih storitev (na primer stroški, ki so določeni v nacionalnem pravnem ukrepu, in sicer v priporočilih glede najvišjega zneska honorarja za pomoč, ki jo zagotovi odvetnik);
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-49" title="page-7">
      (iii)  če bi se odvetniku plačal razumen znesek za storitve, ki bi ga določilo sodišče glede na zapletenost primera, usposobljenost in izkušnje odvetnika, finančni položaj stranke in druge pomembne okoliščine?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v postopku v glavni stvari, litovska in nemška vlada ter Evropska komisija so predložile pisna stališča. Obravnave ni bilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s petim in šestim vprašanjem za predhodno odločanje, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje Sodišče, ali je treba člen 6(1) in člen 7(1) Direktive 93/13 razlagati tako, da v primeru, ko pogodba o pravnih storitvah, ki jo je potrošnik sklenil s ponudnikom ali prodajalcem, po odpravi nepoštenega pogoja glede plačila za opravljanje pravnih storitev ne more ostati v veljavi, pri čemer so bile te storitve opravljene, ti določbi ne nasprotujeta temu, da nacionalno sodišče, namesto da temu prodajalcu ali ponudniku prisodi določen znesek kot plačilo za opravljanje pravnih storitev, v celoti zavrne tožbo za plačilo, ki jo je ta prodajalec ali ponudnik vložil proti potrošniku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tem mestu je treba pojasniti, da sta prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče v postopku v glavni stvari znižali plačilo za pravne storitve za polovico (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>). Čeprav predložitveno sodišče obravnava kasacijsko pritožbo, vloženo zoper odločbo drugostopenjskega sodišča, se peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje ne omejujeta na vprašanje, ali Direktiva 93/13 nasprotuje takšnemu znižanju plačila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Res je, da predložitveno sodišče v obrazložitvi predloga za sprejetje predhodne odločbe navaja, da dvomi o skladnosti sodne prakse nacionalnih sodišč, ki poleg priznanja stroškovne cene teh storitev ali najnižje možne tržne cene dopušča tudi možnost znižanja plačila za opravljene storitve, z Direktivo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno pa je peto vprašanje za predhodno odločanje namenjeno izključno razjasnitvi, ali lahko glede na Direktivo 93/13 ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, posledica česar je razveljavitev celotne pogodbe, privede do položaja, ko prodajalec ali ponudnik za opravljene pravne storitve ne prejme nobenega plačila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V besedilu šestega vprašanja pa predložitveno sodišče navaja tri možnosti, ki se nanašajo na določitev takega plačila na podlagi (i) zadevnih pogodb ali (ii) minimalnih stroškov pravnih storitev, ki se določijo v skladu z aktom nacionalne zakonodaje, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) ali (iii) okoliščin, ki omogočajo določitev tega plačila v „razumnem“ znesku. Pri tem predložitveno sodišče ne pojasni, ali alternativne možnosti, ki jih preučuje, pomenijo, da se zadevne pogodbe ohranijo in da se spremeni njihova vsebina ali da se o plačilu za pravne storitve odloči na podlagi drugih določb litovskega prava v zvezi z dajatvami, zagotovljenimi brez pravne podlage.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe ne vsebuje podatkov o obsegu nadzora, ki ga mora opraviti predložitveno sodišče pri obravnavi kasacijske pritožbe. Vsekakor se peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje nanašata na isto problematiko, ki je bila predložena temu sodišču. Nanaša se na posledice, ki jih ima ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, kar povzroči ničnost pogodbe. Zato predlagam, da se ti vprašanji obravnavata skupaj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Preden analiziram vprašanji za predhodno odločanje, bom predstavil stališča, ki so jih zainteresirane stranke predstavile v svojih pisnih stališčih. Nato bom obravnaval sodno prakso Sodišča glede posledic ugotovitve, da je pogodbeni pogoj nepošten, in pomen te sodne prakse za obravnavano zadevo. Na podlagi tega bom oblikoval predlog odgovora na postavljeni vprašanji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stališča zainteresiranih strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v postopku v glavni stvari meni, da se pogoji zadevnih pogodb, ki se nanašajo na plačilo za opravljanje pravnih storitev, nanašajo na „glavni predmet pogodbe“ v smislu člena 4(2) Direktive 93/13 in so izraženi v preprostem in razumljivem jeziku ter kot taki ne morejo biti predmet presoje njihove poštenosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato tožeča stranka v postopku v glavni stvari le kot dopolnitev obravnava peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje. Ker so bile pravne storitve na podlagi zadevnih pogodb že opravljene, naj bi bilo glede na naravo pogodbe o opravljanju storitev za plačilo nemogoče vzpostaviti položaj, v katerem bi bil potrošnik, če ta pogoj ne bi bil vključen v sporne pogodbe. Drugačna razlaga, ki bi nacionalnemu sodišču omogočala, da pravno razmerje med strankama prekvalificira in ga spremeni v pogodbo o opravljanju brezplačnih storitev, bi ogrozila bistvo zadevnih pogodb. Hkrati se zdi, da tožeča stranka v postopku v glavni stvari trdi, da znižanje zneska plačila na način, kot ga je določilo prvostopenjsko sodišče v postopku v glavni stvari, ne oslabi odvračilnega učinka, ki ga določa Direktiva 93/13.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nemška vlada, ki se prav tako le kot dopolnitev sklicuje na šesto vprašanje za predhodno odločanje, zagovarja podobno stališče. Po mnenju te vlade se lahko nepošten pogodbeni pogoj glede plačila za opravljanje pravnih storitev nadomesti z dispozitivno določbo o plačilu za opravljanje takšnih storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po drugi strani litovska vlada meni, da bi moralo nacionalno sodišče v primeru, ko je odvetnik opravil pravne storitve v okviru izvajanju pogodbe, katere pogoji so bili ocenjeni kot nepošteni, odvetniku dodeliti plačilo ob upoštevanju okoliščin primera, zapletenosti zadeve, odvetnikove usposobljenosti in izkušenj, finančnega položaja stranke in drugih pomembnih okoliščin, da bi preprečilo uporabo nepoštenih pogojev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija meni drugače. Po njenem mnenju pogodbeni pogoji v zvezi s plačilom, ki so bili ugotovljeni za nepoštene, ne morejo imeti pravnega učinka. Komisija s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča, v skladu s katero lahko nacionalno sodišče prepreči razveljavitev pogodbe tako, da nepošten pogodbeni pogoj nadomesti z dispozitivno določbo, s čimer prepreči, da bi bil potrošnik izpostavljen „posebej škodljivim posledicam“, meni, da v tem primeru ni treba uporabiti rešitve iz te sodne prakse. Po mnenju Komisije ni razloga za domnevo, da bi razveljavitev zadevnih pogodb lahko imela takšne „posledice“ za potrošnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodna praksa v zvezi s posledicami odprave nepoštenega pogodbenega pogoja v primeru, ko se pogodba lahko nadaljuje brez tega pogoja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da člen 6(1) Direktive 93/13 nasprotuje temu, da nacionalno sodišče v primeru, ko pogodba po odpravi nepoštenega pogodbenega pogoja lahko še naprej velja, spremeni vsebino tega pogoja, namesto da bi le zavrnilo njegovo uporabo za potrošnika (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>). Prav tako nacionalno sodišče praviloma ne sme namesto nepoštenega pogodbenega pogoja uporabiti dispozitivne določbe nacionalnega prava, ki ureja pravice in obveznosti strank, na katere se ta pogoj nanaša.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To potrjuje sodba Dexia Nederland (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>), v kateri je Sodišče pojasnilo, da Direktiva 93/13 nasprotuje temu, da bi lahko prodajalec ali ponudnik – po tem, ko je bil pogoj, ki določa plačilo odškodnine prodajalcu ali ponudniku v primeru, da potrošnik ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, razglašen za nepošten – zahteval zakonsko določeno odškodnino iz dispozitivne določbe nacionalnega prava, ki bi se uporabila ob neobstoju navedenega pogoja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obveznost nacionalnega sodišča, da zavrne nepošten pogodbeni pogoj, ki nalaga plačilo zneskov, ki se izkažejo za nedolgovane, je na splošno povezana z ustreznim restitucijskim učinkom v zvezi s temi zneski.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodna praksa Sodišča, v kateri je obravnavano vprašanje restitucijskih zahtevkov, se nanaša predvsem na zahtevke, ki jih potrošnik vloži proti prodajalcu ali ponudniku. To je mogoče razložiti z besedilom člena 6(1) Direktive 93/13, ki od držav članic zahteva, da zagotovijo, da nepošteni pogoji „niso zavezujoči za potrošnika“, in ne, da niso zavezujoči tudi za prodajalca ali ponudnika. Sodišče poudarja, da mora ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja vsaj načeloma privesti do ponovne vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja potrošnika, v katerem bi se ta znašel, če tega pogoja ne bi bilo (člen 6(1) Direktive) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>). Cilj ni toliko doseči enakovrednost dajatev med potrošnikom in prodajalcem ali ponudnikom, temveč zagotoviti, da ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, ni zgolj simbolična in bi potrošnik še naprej nosil posledice vključitve v pogodbo pogoja, ki vpliva na pravice in obveznosti pogodbenih strank v škodo njegovih interesov. Sodišče poleg tega dodaja, da bi neobstoj takega restitucijskega učinka lahko ogrozil odvračilni učinek, s pomočjo katerega Direktiva zagotavlja, da se prodajalci ali ponudniki ne bi posluževali nepoštenih pogodbenih pogojev (člen 6(1) Direktive v povezavi s členom 7(1)) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Res je, da je Sodišče v sodbi Caixabank in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) odločilo, da je treba člen 6(1) in člen 7(1) Direktive 93/13 razlagati tako, da nasprotujeta temu, da nacionalno sodišče v primeru ničnosti nepoštenega pogodbenega pogoja, ki nalaga plačilo vseh stroškov nastanka in prenehanja hipoteke potrošniku, zavrne vrnitev zneskov, plačanih na podlagi navedenega pogoja, potrošniku, razen če je z določbami nacionalnega prava, ki bi se uporabile, če takega pogoja ne bi bilo, potrošniku naloženo plačilo vseh teh stroškov ali njihovega dela.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav je ta sodba v pravni teoriji sprožila nekaj dvomov glede razlage (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>), se zdi, da jo je treba zaradi skladnosti s sodno prakso v zvezi z Direktivo 93/13 razumeti tako, da se nanaša na restitucijske zahtevke in ne na nadomestitev pogodbenega pogoja z dispozitivno določbo ali na spremembo vsebine pogodbe. Zdi se, da je šlo za restitucijske zahtevke za povračilo stroškov, ki na koncu niso nastali v korist prodajalca ali ponudnika, ki je stranka pogodbe (čeprav naj bi se sredstva za financiranje teh stroškov posredno prenesla na tega prodajalca ali ponudnika), temveč v korist tretjih oseb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodbo je zato mogoče razlagati tako, da se nanaša na pogodbeni pogoj, ki od potrošnika zahteva, da nosi vse stroške ustanovitve in izbrisa hipoteke. Ker takšen pogoj za tega potrošnika v razmerju do prodajalca ali ponudnika nima učinka, lahko pri obravnavi restitucijskih zahtevkov pridejo v ospredje nacionalne določbe, v skladu s katerimi je potrošnik obvezan nositi stroške, pripisane tretjim osebam. V takem primeru bi ugoditev potrošnikovemu restitucijskemu zahtevku v nasprotju s sodno prakso zahtevala bodisi zamenjavo pogodbenega pogoja z dispozitivno določbo bodisi spremembo vsebine spornega pogoja, tako da bi se lahko štelo, da je prodajalec ali ponudnik obvezan potrošniku odpustiti dolg, ki ga ima potrošnik na podlagi teh nacionalnih določb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal"> Ne glede na to, kako je treba razumeti sodbo Caixabank in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>), iz nje ni mogoče izpeljati preveč daljnosežnih zaključkov za obravnavani primer. Šlo je za uporabo nacionalne določbe, ki se ni nanašala na vzajemne pravice in obveznosti prodajalca ali ponudnika in potrošnika, temveč na obveznosti zadnjega v razmerju do tretjih oseb. Še pomembneje je, da se je ta sodba nanašala na položaj, v katerem je pogodba lahko še naprej veljala, ko je bil iz nje odstranjen nepošten pogodbeni pogoj, medtem ko se v tej zadevi možnost, da bi zadevne pogodbe lahko še naprej veljale brez pogodbenega pogoja v zvezi s plačilom, zdi dvomljiva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodna praksa v zvezi s primeri, ko pogodba v skladu z nacionalnim pravom ne more ostati v veljavi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Oglejmo si sodno prakso v zvezi s posledicami ugotovitve nepoštenosti pogodbenega pogoja v primeru, ko v skladu z nacionalnim pravom pogodba ne more ostati veljavna brez tega pogoja. Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe izhaja, da brez pogoja v zvezi s plačilom ni mogoče nadaljevati izvajanja zadevnih pogodb, posledica česar je njihova ničnost. Dokončno presojo tega vprašanja mora opraviti nacionalno sodišče. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz dosedanje sodne prakse Sodišča izhaja, da če nacionalno sodišče meni, da v skladu z določbami nacionalnega prava ohranitev pogodbe brez nepoštenih pogojev, ki jih ta vsebuje, ni mogoča, člen 6(1) Direktive 93/13 načeloma ne nasprotuje temu, da je ta pogodba nična (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po drugi strani pa lahko razveljavitev pogodbe preprečujejo posledice, ki jih ima ta razveljavitev za potrošnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s sodbo Kásler (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>), s katero se je začela smer sodne prakse, ki se je razvijala in podrobneje pojasnila v poznejših predhodnih odločbah, člen 6(1) Direktive 93/13 ne nasprotuje temu, da lahko nacionalno sodišče nepošten pogoj nadomesti z določbo nacionalnega prava, ki je bodisi dispozitivna bodisi se uporablja, če so se stranke zadevne pogodbe tako dogovorile. Sodna praksa je možnost takšne zamenjave omejila na primere, ko bi bil potrošnik zaradi razveljavitve pogodbe izpostavljen „posebej škodljivim posledicam“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nepoštene pogodbene pogoje je mogoče nadomestiti z določbami, ki odražajo ravnovesje, ki ga je nacionalni zakonodajalec želel vzpostaviti med vsemi pravicami in obveznostmi strank določene pogodbe, če stranke niso odstopile od standardnih pravil, ki jih je za zadevne pogodbe določil nacionalni zakonodajalec. Po drugi strani pa nepoštenih pogodbenih pogojev ni mogoče nadomestiti le na podlagi splošnih nacionalnih določb, ki niso bile predmet posebne presoje zakonodajalca za vzpostavitev ravnovesja med vsemi pravicami in obveznostmi sopogodbenikov in ki določajo, da se učinki, izraženi v pravnem aktu, dopolnijo zlasti z učinki, ki izhajajo iz načela pravičnosti ali poslovnih običajev (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se, da je Sodišče v enem od sklepov odobrilo možnost zaščite potrošnika pred „posebej škodljivimi posledicami“, tako da se na podlagi odločitve sodišča opredelijo okoliščine, v katerih lahko prodajalec ali ponudnik uveljavlja pravice, ki izhajajo iz nepoštenih pogodbenih pogojev, na način, ki odstopa od okoliščin, ki so opisane v pogodbi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaradi skladnosti med tem sklepom in navedeno smerjo sodne prakse je treba ta sklep po mojem mnenju razumeti tako, da bi bilo treba vsekakor te okoliščine v takem primeru določiti tako, da bi bile izpolnjene zahteve, določene za nadomestitev nepoštenih pogodbenih pogojev z dispozitivnimi določbami, predvsem pa, da tak poseg sodišča ne bi ogrozil učinkovitosti Direktive 93/13 in uresničitve ciljev, ki so z njo določeni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se, da so v tem smislu tudi premisleki, navedeni v sodbi Banca B. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>), v kateri je Sodišče pojasnilo, da cilj Direktive 93/13 ni predlagati enotne rešitve glede posledic, ki jih je treba izpeljati iz ugotovitve, da je pogodbeni pogoj nepošten.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče mora zagotoviti, prvič, da se ponovno vzpostavi enakopravnost strank pogodbe, katere obstoj je bil izpodbijan zaradi uporabe nepoštenega pogoja za potrošnika. Drugič, prepričati se je treba, da bo prodajalec ali ponudnik odvrnjen od tega, da bi v pogodbah, ki jih ponuja potrošnikom, uporabljal take pogoje (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načeloma je te cilje te direktive „odvisno od posebnih razmer in nacionalnega pravnega okvira“ mogoče doseči tako, da se zadevni nepošteni pogoj za potrošnika preprosto ne uporablja ali da se ga, če se pogodba ne bi mogla nadaljevati brez pogoja, ki se šteje za nepoštenega, nadomesti z nacionalnimi določbami dispozitivne narave. Vendar takšne posledice ugotovitve, da je pogodbeni pogoj nepošten, ne izčrpajo vseh možnih rešitev (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je Sodišče v zadevni sodbi pojasnilo, da je v primeru, ko ni dispozitivnih določb, s katerimi bi bilo mogoče preprečiti, da pogodba, ki vsebuje nepoštene pogodbene pogoje, postane neveljavna, in bi razveljavitev pogodbe tega potrošnika izpostavila „posebej škodljivim posledicam“, poseg nacionalnega sodišča dopusten (lahko sprejme „vse ukrepe, ki so potrebni za varstvo potrošnika pred posebej škodljivimi posledicami, ki bi jih lahko povzročila ugotovitev ničnosti zadevne kreditne pogodbe“), vendar pristojnosti sodišča ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za vzpostavitev pogodbenega ravnovesja med pogodbenima strankama in s tem za varstvo potrošnika pred posebej škodljivimi posledicami, ki bi jih lahko povzročila ugotovitev ničnosti zadevne kreditne pogodbe, brez poseganja v cilje Direktive 93/13 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>). Možnost svobodnega spreminjanja ali omejevanja vsebine nepoštenih pogodbenih pogojev ostaja izključena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">D.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledice ugotovitve nepoštenosti pogodbenega pogoja v zvezi s plačilom za pravne storitve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Smer sodne prakse, ki se je začela s sodbo v zadevi Kásler, se je izoblikovala na podlagi zadev, v katerih se je – glede na denarno naravo prenosov med pogodbenimi strankami in možnost restitucijskih zahtevkov – zdelo, da je načeloma mogoče vzpostaviti stanje, ki bi obstajalo, če pogodba ne bi bila sklenjena (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>). Vzpostavitev takega položaja pa bi povzročila „posebej škodljive posledice“ za potrošnika prav zaradi restitucijskih zahtevkov in predvsem zaradi s tem povezane takojšnje izvršljivosti zahtevka prodajalca ali ponudnika za vračilo zneska kapitala, ki je bil odobren potrošniku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Varstvo, ki ga Direktiva 93/13 zagotavlja potrošnikom, namreč ne gre tako daleč, da bi se od držav članic zahtevalo, da brez izjeme odpravijo vse učinke pravnega dejanja, ki vsebuje nepošten pogodbeni pogoj, kot da bi bili nepošteni vsi pogoji zadevne pogodbe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) To izhaja iz člena 6(1) te direktive, ki sankcijo, navedeno v tej določbi, veže na nepošten pogodbeni pogoj in ne na celotno pogodbo, v kateri je ta pogoj vsebovan.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odgovor na vprašanje, kakšne posledice ima neveljavnost pogodbe za stranke in zlasti ali in kako je treba njihov položaj znova vzpostaviti takšen, kot bi bil, če pogodba ne bi bila sklenjena, je vsaj načeloma prepuščeno nacionalnemu pravu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načeloma mora nacionalno pravo odločiti o tem, da po odpravi nepoštenega pogodbenega pogoja v skladu s členom 6(1) Direktive pogodba ne more več veljati. Nacionalno pravo določa tudi posledice, ki jih povzroči ničnost pogodbe, čeprav posledice, ki izhajajo iz ničnosti, ne smejo zmanjšati učinkovitosti določb direktive in biti v nasprotju s cilji direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz sodbe Lombard Pénzügyi és Lízing (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>) izhaja, da tudi če nacionalno sodišče meni, da strank ni mogoče vrniti v položaj, v katerem bi bile, če pogodba ne bi bila sklenjena, čeprav to zahteva nacionalno pravo, poseg nacionalnega sodišča v pravice in obveznosti strank ne odvezuje tega sodišča dolžnosti, da zagotovi, da je potrošnik na koncu v položaju, v katerem bi bil, če določba, ki se šteje za nepošteno, ne bi nikoli obstajala.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako kot mora nacionalno sodišče na koncu preveriti, ali razglasitev ničnosti pogodb, ki vsebujejo pogoje, ki se štejejo za nepoštene, potrošnika izpostavlja „posebej škodljivim posledicam“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>), mora to sodišče tudi presoditi, ali je mogoče ponovno vzpostaviti položaj pogodbenih strank, kakršen bi bil, če ta pogodba ne bi bila sklenjena (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da glede na naravo zadevnih pogodb o pravnih storitvah in dejstvo, da so bile te storitve opravljene, po mnenju predložitvenega sodišča v zadevi v glavni stvari ni mogoče ponovno vzpostaviti položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepošteni pogoji ne bi bili vključeni v te pogodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če je treba ta predlog razumeti tako, da potrošnik tako rekoč ne more „vrniti“ storitev, opravljenih v njegovo korist, se postavlja vprašanje, ali je nacionalno pravo združljivo s takšnim stanjem in ali zaradi prenehanja pogodbe ne priznava nobenih zahtevkov stranki, ki je opravila te storitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če nacionalno pravo na tako zastavljeno vprašanje odgovori pritrdilno, Direktiva 93/13 ne zahteva, da se pogodba „reši“ na način, ki zagotavlja, da lahko prodajalec ali ponudnik, ki je vanjo vključil nepoštene pogoje, dobi plačilo, tako rekoč pod pretvezo zagotavljanja enakosti pravic in obveznosti med pogodbenimi strankami ali vzpostavitve položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, posledice, ki jih nacionalno pravo povezuje z neveljavnostjo pogodbe, ne smejo zmanjšati učinkovitosti določb Direktive 93/13 in biti v nasprotju s cilji te direktive. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) Njen cilj je varstvo potrošnikov. Ne zahteva, da se prodajalcem ali ponudnikom zagotovi določena raven varstva v primeru ničnosti celotne pogodbe, ki je posledica njihove uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, kot sem že omenil v točki 42 teh sklepnih predlogov, je namen ponovne vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja potrošnika zagotoviti, da ugotovitev nepoštene narave pogodbenega pogoja ni simbolična, v škodo potrošnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, nasprotna razlaga Direktive 93/13 bi povzročila, da bi nacionalna sodišča sistematično „dopolnjevala“ pogodbe z nepoštenimi pogodbenimi pogoji, kar bi bilo v nasprotju z odvračilnim ciljem Direktive. Zato je sodna praksa, ki se je začela s sodbo Kásler, omejila možnost uporabe dispozitivnih določb namesto nepoštenih pogodbenih pogojev na primere, ko bi neizvajanje pogodbe lahko povzročilo „posebej škodljive posledice“ za potrošnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar zgolj dejstvo, da potrošnik ne more nekako „vrniti“ že opravljenih pravnih storitev, ne pomeni nujno, da nacionalno pravo ne pripisuje nobenih posledic opravljanju teh storitev na podlagi pogodbe, ki se je izkazala za nično. Predlog za sprejetje predhodne odločbe o tem ne vsebuje nobenih podatkov. Če pa litovsko pravo dovoljuje takšne poravnave (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>), bo moralo predložitveno sodišče preučiti, ali razveljavitev pogodbe ne povzroči „posebej škodljivih posledic“. Zato je treba navesti nekaj ugotovitev, ki bodo predložitvenemu sodišču omogočile, da izključi, da se sooča s takšnim položajem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ali obstaja potreba po zaščiti interesov potrošnika pred morebitnimi „škodljivimi posledicami“, je treba presoditi glede na okoliščine, ki so obstajale ali jih je bilo mogoče predvideti v času nastanka spora, v okviru katerega je bila izpostavljena nepoštenost pogodbenih pogojev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) Pomembno je, kako se bo položaj tega potrošnika razvijal v skladu z materialnim pravom v izvensodnem in sodnem okviru ter kakšen bo njegov procesni položaj v drugih postopkih. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odprava učinkov pravnega dejanja, pri izvedbi katerega je odvetnik deloval v imenu in za račun svoje stranke, lahko privede do položaja, v katerem je treba vprašanje opravljanja takih storitev obravnavati v okviru drugih pravnih struktur, ki lahko – v konkretnem položaju in glede na nacionalni pravni okvir – predvidevajo zahtevke za plačilo teh storitev. Upoštevne so pravne strukture, kot sta neupravičena obogatitev ali poslovodstvo brez naročila (negotiorum gestio). Rešitve, ki jih v zvezi s tem sprejema nacionalna zakonodaja, se lahko razlikujejo. Lahko gre za vračilo nastalih izdatkov in stroškov ali plačilo zneska, ki ustreza tržni ceni za opravljanje teh storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za ugotovitev, da razdrtje kreditne pogodbe povzroča „posebej škodljive posledice“, običajno zadošča, da takšno razdrtje povzroči takojšnjo izvršljivost zahtevka prodajalca ali ponudnika za vračilo kapitala, ki je bil odobren potrošniku. Lahko pa v primeru razveljavitve pogodbe o pravnih storitvah že sama določitev načina, kako bosta stranki poravnavali obveznosti, zahteva več korakov za določitev obsega opravljenih storitev in oceno njihove vrednosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je težko domnevati, da lahko takšna dejanja opravi potrošnik sam. Razveljavitev pogodbe o pravnih storitvah, ki so bile že opravljene, lahko potrošnika postavi v položaj pravne negotovosti. To je še toliko bolj pomembno, ker naj bi bila nepoštena narava pogoja zadevnih pogodb v postopku v glavni stvari povezana z dejstvom, da potrošnik ni mogel oceniti končne cene pravnih storitev. Če torej nacionalno pravo dopušča kakršno koli poravnavo pravne storitve, opravljene na podlagi pogodbe, ki se je izkazala za nično, se z odpravo pogodbenega pogoja glede plačila in razveljavitvijo pogodbe potrošnik znajde v podobnem položaju, kot ga je želela odpraviti Direktiva 93/13.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če je torej v konkretnem položaju in glede na nacionalni pravni okvir dovoljena kakršna koli oblika poravnave pravne storitve, opravljene na podlagi pogodbe, ki se je izkazala za nično, je treba dati prednost ugotovitvi, da razveljavitev pogodbe povzroči „posebej škodljive posledice“ za potrošnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba opozoriti, da lahko pravne storitve vključujejo ukrepanje v imenu in za račun potrošnika v postopkih pred sodišči in drugimi javnimi organi. Podlaga za pooblastitev odvetnika za zastopanje stranke v teh postopkih in delovanje v njenem imenu je lahko pogodba o pravnih storitvah. Pri tem se postavlja vprašanje, ali ničnost te pogodbe ne vpliva na veljavnost in učinkovitost opravljenih dejanj. Odgovor na to vprašanje ponuja nacionalna zakonodaja. Če obstaja dvom o veljavnosti ali učinkovitosti takšnih dejanj, mora nacionalno sodišče šteti, da ima razveljavitev pogodbe „posebej škodljive posledice“ za potrošnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če na podlagi zgoraj navedenih preudarkov predložitveno sodišče ugotovi, da bi razveljavitev pogodbe lahko povzročila „posebej škodljive posledice“, lahko sprejme ukrepe za zaščito potrošnika pred temi posledicami.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Lahko gre za uporabo določbe, ki jo je zakonodajalec posebej analiziral, da bi določil ravnovesje med pravicami in obveznostmi strank v celoti (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>), ali tak poseg v vsebino pogodbe, ki ne presega tistega, kar je nujno potrebno za dosego ciljev, ki se uresničujejo z Direktivo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz besedila šestega vprašanja izhaja, da je v litovskem pravu možen način poravnave že opravljenih pravnih storitev ta, da se plačilo za opravljanje teh storitev določi v višini najnižjih stroškov teh storitev (najnižje tarife), kot je določeno z nacionalnim pravnim aktom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da Direktiva 93/13 ne nasprotuje temu, da se pravne storitve poravnajo na tak način, da se prepreči, da bi razveljavitev pogodbe povzročila „posebej škodljive posledice“ za potrošnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, gre za način poravnave odvetniških storitev, ki je po mnenju zakonodajalca zadovoljiv z vidika ravnotežja med vsemi pravicami in obveznostmi strank v okviru postopkov, ki se vodijo v skladu z zakonikom o civilnem postopku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, ta način poravnave opravljenih pravnih storitev po najnižjih tarifah, določenih v aktu nacionalne zakonodaje, bo potrošniku omogočil, da se odloči, ali bo uporabil varstvo, ki ga zagotavlja Direktiva 93/13, ob polnem zavedanju gospodarskih posledic, ki jih ima ta odločitev. To je pomembno, saj se lahko potrošnik tudi odloči, da ne želi uveljavljati varstva, ki ga zagotavlja ta direktiva (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>). Vendar bi ga moralo nacionalno sodišče obvestiti o pravnih posledicah, ki jih lahko povzroči ugotovitev ničnosti pogodbe, s čimer bi bil lahko potrošnik izpostavljen restitucijskim zahtevkom (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V besedilu šestega vprašanja za predhodno odločanje se zdi, da predložitveno sodišče nadalje domneva, da je po litovskem pravu možen način poravnave storitev tudi določitev „razumnega“ plačila ob upoštevanju zapletenosti zadeve, usposobljenosti in izkušenj odvetnika, finančnega položaja stranke in drugih pomembnih okoliščin. Čeprav predložitveno sodišče tega ni izrecno navedlo, se okoliščine, ki naj bi omogočile določitev „razumnega“ plačila, dejansko ujemajo z okoliščinami, navedenimi v določbi litovskega prava, ki zajema smernice, ki jih morata stranki pogodbe o pravnih storitvah upoštevati pri določanju plačila. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če je v skladu z nacionalnim pravom možen način poravnave opravljenih pravnih storitev določitev plačila na podlagi najnižjih stopenj in je tako mogoče potrošnika zaščititi pred „posebej škodljivimi posledicami“, ki izhajajo iz ničnosti pogodbe, Direktiva 93/13 nasprotuje temu, da nacionalno sodišče uporabi zgoraj naveden način poravnave pravnih storitev, tako da potrošniku naloži obveznost „razumnega“ plačila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz sodne prakse (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>) izhaja, da poseganje nacionalnega sodišča v vsebino pogodbe ne sme presegati tistega, kar je nujno potrebno za ponovno vzpostavitev pogodbenega ravnotežja med pogodbenima strankama in s tem za zaščito potrošnika pred posebej škodljivimi posledicami, ki jih lahko povzroči razveljavitev zadevne pogodbe, brez poseganja v cilje te direktive. Ker je takšno ravnotežje že vzpostavljeno z določitvijo plačila z minimalnimi tarifami (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>), se zdi, da nadaljnje poseganje presega tisto, kar je nujno potrebno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vse posledice, ki jih nacionalno sodišče izpelje iz ugotovitve, da je pogodbeni pogoj nepošten, morajo zagotavljati doseganje ciljev, ki se uresničujejo z Direktivo 93/13 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>). Tudi če gre za varstvo potrošnikov pred „posebej škodljivimi posledicami“, ki nastanejo zaradi razveljavitve pogodbe, mora nacionalno sodišče upoštevati, ali bodo te posledice potrošnike odvrnile od uporabe varstva, ki jim je zagotovljeno z Direktivo, in povzročile, da ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja nima odvračilnega učinka na prodajalce ali ponudnike. To bi bilo očitno tako, če bi bilo treba prodajalcu ali ponudniku zaradi uporabe nepoštenega pogodbenega pogoja za opredelitev glavnega predmeta pogodbe o pravnih storitvah v vsakem primeru priznati „razumno“ plačilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VI.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgornje premisleke predlagam, da Sodišče na peto in šesto vprašanje, ki ju je postavilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče Litve), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-118" title="page-19">
      Člen 6(1) in člen 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da v primeru, ko pogodba o pravnih storitvah, ki jo je potrošnik sklenil s trgovcem ali ponudnikom, ne more ostati veljavna po izključitvi nepoštenega pogoja glede plačila za opravljanje pravnih storitev in so bile te storitve opravljene, ti določbi ne nasprotujeta temu, da nacionalno sodišče v celoti zavrne tožbo tega trgovca ali ponudnika, s katero je ta zahteval, naj se potrošniku naloži plačilo za opravljanje pravnih storitev, če nacionalni pravni okvir ne določa nikakršne poravnave za opravljanje pravnih storitev na podlagi pogodbe, ki se je izkazala za nično.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-119" title="page-19">
      Če bi razveljavitev pogodbe o pravnih storitvah povzročila posebej škodljive posledice za potrošnika, člen 6(1) in člen 7(1) Direktive 93/13 ne nasprotujeta temu, da nacionalno sodišče prepreči razdrtje te pogodbe in naloži potrošniku, da prodajalcu ali ponudniku za že opravljene pravne storitve plača najnižjo ceno teh storitev (najnižjo tarifo), kot je opredeljena z določbami nacionalnega prava.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: poljščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>)  Direktiva Sveta z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288, in popravek v UL 2019, L 214, str. 25). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Glej točko 16 teh sklepnih predlogov. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Glej točko 24 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>)  Zdi se, da se predložitveno sodišče sklicuje na pravni akt, opisan v točki 8 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>)  Glej sodbo z dne 14. junija 2012, Banco Español de Crédito (C‑618/10, EU:C:2012:349, točki 65 in 71).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>)  Sodba z dne 27. januarja 2021, Dexia Nederland (C‑229/19 in C‑289/19, EU:C:2021:68, točka 67).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>)  Glej sodbo z dne 21. decembra 2016, Gutiérrez Naranjo in drugi (C‑154/15 in C‑307/15, EU:C:2016:980, točka 61).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>)  Glej sodbo z dne 21. decembra 2016, Gutiérrez Naranjo in drugi (C‑154/15 in C‑307/15, EU:C:2016:980, točka 63).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>)  Sodba z dne 16. julija 2020, Caixabank in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria (C‑224/19 in C‑259/19, EU:C:2020:578, točka 55). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>)  Glej M. Combet, Les clauses abusives dans les contrats bancaires et financiers (2e partie), Revue internationale des services financiers, zv. 3, 2021, str. 64; Ł. Węgrzynowski, Skutekrestytucyjnyz dyrektywy93/13/EWGa zasadyrozliczeństron w związku z nieważnościąumowyzawierającejniedozwolonepostanowieniaumowne, Przegląd Prawa Handlowego, zv. 5, 2022, str. 54.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>)  Sodba z dne 16. julija 2020, Caixabank in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria (C‑224/19 in C‑259/19, EU:C:2020:578, točka 55).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>)  Glej sodbo z dne 5. junija 2019, GT (C‑38/17, EU:C:2019:461, točka 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>)  Glej sodbo z dne 3. oktobra 2019, Dziubak (C‑260/18, EU:C:2019:819, točka 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>)  Sodba z dne 30. aprila 2014, C‑26/13, v nadaljevanju: sodba Kásler, EU:C:2014:282, točka 80. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>)  Glede na odgovor Sodišča v sodbi Kásler se lahko zdi, da možnost nadomestitve nepoštenega pogoja z dispozitivno določbo ni odvisna od obstoja „posebej škodljivih posledic“. Zdi se, da stališče litovske in nemške vlade dejansko temelji na takšni razlagi te sodbe. Vendar iz sodb, izdanih po razglasitvi navedene sodbe, izhaja, da Direktiva 93/13 temu, da nacionalno sodišče lahko nadomesti pogodbeni pogoj z dispozitivno določbo, ne nasprotuje samo, če bi neveljavnost nepoštenega pogoja zavezovala sodišče, da pogodbo razglasi za nično v celoti in s tem potrošnika izpostavi posebej škodljivim posledicam, tako da bi bil ta kaznovan. Glej sodbe z dne 14. marca 2019, Dunai (C‑118/17, EU:C:2019:207, točka 54); z dne 7. novembra 2019, Kanyeba in drugi (od C‑349/18 do C‑351/18, EU:C:2019:936, točki 70 in 74), in z dne 18. novembra 2021, A S.A. (C‑212/20, EU:C:2021:934, točka 72). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>)  Glej sodbi z dne 3. oktobra 2019, Dziubak (C‑260/18, EU:C:2019:819, točke od 60 do 62), in z dne 25. novembra 2020, Banca B. (C‑269/19, EU:C:2020:954, točka 35). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>)  Glej sklep z dne 24. oktobra 2019, Topaz (C‑211/17, neobjavljen, EU:C:2019:906, točka 78).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>)  Sodba z dne 25. novembra 2020, Banca B. (C‑269/19, EU:C:2020:954, točka 39).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>)   Sodba z dne 25. novembra 2020, Banca B. (C‑269/19, EU:C:2020:954, točka 38).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>)   Sodba z dne 25. novembra 2020, Banca B. (C‑269/19, EU:C:2020:954, točki 39 in 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>)   Sodba z dne 25. novembra 2020, Banca B. (C‑269/19, EU:C:2020:954, točke 41, 43 in 44).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>)  Vendar je res, da se tudi v okviru kreditnih pogodb lahko pojavi vprašanje, ali Direktiva 93/13 nasprotuje zahtevkom, ki presegajo povračilo nominalne vrednosti tistih zneskov, ki sta jih pogodbeni stranki po sklenitvi pogodbe prenesli ena na drugo. Sodišče je bilo pozvano, naj to vprašanje pojasni v zadevi C‑520/21, Bank M.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>)  Razen če se država članica za to odloči na podlagi pooblastila, ki izhaja iz člena 8 Direktive 93/13.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>)  Sodba z dne 31. marca 2022, Lombard Pénzügyi és Lízing (C‑472/20, EU:C:2022:242, točki 57 in 58). V tej sodbi je Sodišče odločilo, da bi bilo mogoče interese potrošnika zavarovati tako, da bi se mu vrnili zneski, ki jih je kreditodajalec neupravičeno prejel na podlagi pogoja, ki je bil ugotovljen za nepoštenega, pri čemer bi se to vračilo izvedlo na podlagi neupravičene obogatitve. Poudariti je treba, da madžarsko pravo, ki je veljalo za zadevno pogodbo, določa, da je treba „v primeru ničnosti pogodbe vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred njeno sklenitvijo“, če pa to ni mogoče, „lahko sodišče razglasi, da pogodba učinkuje do izdaje sodne odločbe“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>)  Glej sodbo z dne 26. marca 2019, Abanca Corporación Bancaria in Bankia (C‑70/17 in C‑179/17, EU:C:2019:250, točka 61).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>)  Glej sodbo z dne 31. marca 2022, Lombard Pénzügyi és Lízing (C‑472/20, EU:C:2022:242, točka 57).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Glej točko 61 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>)  Čeprav je treba končno presojo tega vprašanja prepustiti nacionalnim sodiščem, se zdi, da iz člena 1.80 Lietuvos Respublikos Civilinis kodeksas (civilni zakonik Republike Litve), kakor je bil spremenjen z zakonom št. VIII 1864 z dne 18. julija 2000, izhaja, da morata v primeru ničnosti pogodbe stranki ena drugi vrniti, kar sta prejeli v skladu s pogodbo (restitucija), če pa to ni mogoče, morata ena drugi vrniti, kar sta ena od druge prejeli, v denarju, razen če zakon določa druge posledice ničnosti pogodbe. Nič pa ne kaže na to, da bi litovsko pravo predpostavljalo, da je treba v primeru ničnosti pogodbe vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred njeno sklenitvijo, ali, če to ni mogoče, da je treba veljavnost pogodbe ohraniti. S tem se pravni okvir zadeve v postopku v glavni stvari razlikuje od okvira, na podlagi katerega je bila izdana sodba z dne 31. marca 2022, Lombard Pénzügyi és Lízing (C‑472/20, EU:C:2022:242). Glej opombo 25 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>)  Glej sodbo z dne 3. oktobra 2019, Dziubak (C‑260/18, EU:C:2019:819, točka 50).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>)  Glej sodbo z dne 26. marca 2019, Abanca Corporación Bancaria in Bankia (C‑70/17 in C‑179/17, EU:C:2019:250, točka 61).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Glej točko 51 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>)  Glej točke od 53 do 57 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>)  Glej sodbe z dne 3. oktobra 2019, Dziubak (C‑260/18, EU:C:2019:819, točka 55); z dne 29. aprila 2021, Bank BPH (C‑19/20, EU:C:2021:341, točka 94), in z dne 2. septembra 2021, OTP Jelzálogbank in drugi (C‑932/19, EU:C:2021:673, točka 48).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>)  Glej sodbo z dne 29. aprila 2021, Bank BPH (C‑19/20, EU:C:2021:341, točki 98 in 99).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Glej točko 7 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) Glej točke od 53 do 57 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) Glej točko 81 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>)  Glej točki 56 in 57 teh sklepnih predlogov.</p>
</body>
</html>
