European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2025/3644

2.7.2025

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)

(C/2025/3644)

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)

„Canon Fronsac“

PDO-FR-A0924-AM01 – 10. april 2025

1.   Ime proizvoda

„Canon Fronsac“

2.   Vrsta geografske označbe

☒

Zaščitena označba porekla (ZOP)

☐

Zaščitena geografska označba (ZGO)

☐

Geografska označba (GO)

3.   Sektor

☐

Kmetijski proizvodi

☒

Vina

☐

Žgane pijače

4.   Država, ki ji pripada geografsko območje

Francija

5.   Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo

Conseil des vins de Fronsac (Svet za vina „Fronsac“)

6.   Opredelitev kot standardna sprememba

Francoski organi menijo, da zahtevek izpolnjuje zahteve iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2024/1143.

Spremembe te specifikacije proizvoda so standardne spremembe v skladu z opredelitvijo iz člena 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.

Zahtevek za spremembo ZOP „Canon Fronsac“ se ne nanaša na nobenega od treh primerov tako imenovane spremembe Unije, v katerih sprememba:

(a)

vključuje spremembo imena ali uporabe imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo;

(b)

lahko izniči povezavo z geografskim območjem;

(c)

vključuje dodatne omejitve za trženje proizvoda. Zato francoski organi menijo, da se zahtevek nanaša na tako imenovano standardno spremembo.

7.   Opis odobrenih sprememb

1.   Geografsko območje

Geografsko območje je bilo posodobljeno po uradnem geografskem kodeksu inštituta INSEE iz leta 2024.

Ta sprememba vpliva na oddelek Razmejeno geografsko območje v enotnem dokumentu.

2.   Območje v neposredni bližini

Območje v neposredni bližini je bilo posodobljeno po uradnem geografskem kodeksu inštituta INSEE iz leta 2024.

Ta sprememba vpliva na oddelek Dodatni pogoji v enotnem dokumentu.

3.   Trsni izbor

Sorta cot N (ali malbec), ki je bila prvotno na seznamu stranskih sort, je bila prestavljena med glavne sorte vinske trte.

Namen te spremembe je prilagoditi proizvode podnebnim spremembam. Sorta malbec je popolnoma prilagojena višanju temperature v departmaju Gironde. Ta pozna sorta bolje dozori v pozni sezoni in pomaga uravnotežiti sorto merlot, pri kateri se delež alkohola s podnebnimi spremembami povečuje.

Z letnimi degustacijami je bilo potrjeno, da se s to spremembo organoleptične lastnosti proizvodov ne spremenijo bistveno.

Ta sprememba vpliva na oddelek Povezava z geografskim območjem v enotnem dokumentu.

4.   Vzgoja vinograda

Dodana je bila zahteva, da se odmrli trsi odstranijo s parcel.

Spremenjen je bil opis območja, na katerem se lahko izvaja kemično zatiranje plevela. Zdaj je določeno na 30 cm na obeh straneh vrste trsov.

Dodana je bila zahteva za izračun indeksa pogostosti uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

S temi spremembami se odgovarja na družbena in okoljska pričakovanja. Tako se lahko v celoti izkoristijo okolju prijazne prakse, ki so jih uvedli gospodarski subjekti.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

5.   Zvrščanje

Besedilo o zvrščanju je bilo spremenjeno, da je bila črtana ponovitev. Namen te spremembe je izboljšati razumljivost specifikacije proizvoda.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

6.   Analitski standardi

Analitski standardi za ustekleničena vina (vsebnost hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida) so bili črtani, da bi se uporabili standardi, določeni v evropski zakonodaji.

Ta sprememba vpliva na oddelek Opis vin v enotnem dokumentu.

7.   Zorenje

Obdobje zorenja je bilo skrajšano za 2,5 meseca in traja do 1. junija leta, ki sledi trgatvi.

Namen te spremembe je pridelati bolj sadna vina. To bo omogočilo tudi oskrbo trga v poletnem obdobju in razvejitev ponudbe vin z zvrstnimi vini, staranimi eno leto ali več v sodih, in sadnimi vini, zorjenimi v posodah. Tako je mogoče vina dobavljati velikim trgovcem na drobno in zadovoljiti čedalje večje turistično povpraševanje v regiji.

Z letnimi degustacijami je bilo potrjeno, da ta sprememba minimalno vpliva na organoleptične lastnosti proizvodov.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

8.   Datum dajanja na potrošniški trg

Po zorenju se vina dajo na potrošniške trge od 30. junija leta, ki sledi letu trgatve.

Ta sprememba ustreza skrajšanju obdobja zorenja in ne vpliva na proizvod.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

9.   Datum dajanja v promet med odobrenimi skladišči

To pravilo je bilo črtano iz specifikacije proizvoda, da se omogoči dajanje vina v promet med vsemi gospodarskimi subjekti in odpravi tveganje nelojalne konkurence.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10.   Povezava

Dodan je bil stavek v skladu s spremembo pravil o zvrščanju in prerazvrstitvijo sorte cot N med glavne sorte vinske trte.

Spremenjeno je bilo tudi trajanje obdobja zorenja.

Ti spremembi vplivata na oddelek Povezava z geografskim območjem v enotnem dokumentu.

11.   Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi, ki so se iztekli – za sorte vinske trte in gojitvene metode – so bili črtani.

Namen te spremembe je izboljšati berljivost specifikacije proizvoda.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

12.   Podatki o nadzornem organu

Kontaktni podatki nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost INAO (Institut national de l’origine et de la qualité) so bili posodobljeni.

Spremenjena je bila ureditev nadzora nad upoštevanjem specifikacije proizvoda.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Canon Fronsac

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

—

22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS

2204  – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vin

Vino je mirno, suho rdeče vino. Vina imajo najmanj 11-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Volumenski delež skupnega alkohola v vinu je po obogatitvi največ 13,5 %. Vsaka serija vina, ki se trži (neustekleničeno ali ustekleničeno), vsebuje največ 0,30 g/l jabolčne kisline. Vsaka serija vina, ki se trži (neustekleničeno ali ustekleničeno), vsebuje največ 3 g/l fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze). Vsaka serija vina, ki se trži (neustekleničeno), ima vsebnost hlapnih kislin največ 13,26 meq/l ali 0,79 g/l, izraženo v ocetni kislini (0,65 g/l, izraženo v H2SO4). Vsaka serija vina, ki se trži (neustekleničeno), vsebuje največ 140 mg/l skupnega žveplovega dioksida. Vsebnost skupnih kislin je določena z zakonodajo EU. Vino se proizvaja iz sorte merlot N, pogosto ob sortah cabernet franc N in cabernet sauvignon N, ki prinašata svežino in strukturo ter povečujeta zmogljivost staranja in aromatično kompleksnost vin. Sorta malbec je za sortami merlot, cabernet franc in cabernet sauvignon četrta najbolj zasajena sorta. Tudi ta uspeva na apnenčastih, glinasto-gruščastih ali glinasto-apnenčastih tleh. Skupaj s sortama merlot in cabernet daje vinu večjo taninsko širino, z aromami črnega jagodičja in sladkega korena. Rezultat teh sort vinske trte je vino intenzivne rdeče barve s škrlatnimi ali rubinastimi odtenki in močnim vonjem, ki ga pogosto zaznamujejo aromatične note rdečega jagodičja (robida, češnja, črni ribez). Te se med staranjem lahko razvijejo v kompleksno cvetico, včasih z notami tartufov, včasih pa tudi z divjačinskimi ali začimbnimi notami, odvisno od vrste tal. Druge analitske vrednosti so privzeto skladne z zakonodajo EU.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Vinarske prakse

5.1   Posebni enološki postopki

Odvzemalne tehnike obogatitve so dovoljene do koncentracije 15 %. Volumenski delež skupnega alkohola v vinu je po obogatitvi največ 13,5 %. Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje EU ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 5 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami je največ dva metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa najmanj 0,80 metra.

Rez vinske trte se izvede najpozneje na stopnji razvitih listov (fenofaza 9 po Lorenzu) z naslednjimi tehnikami: enojna ali dvojna rez guyot, kratka rez na reznike (kordonska ali pahljačasta gojitvena oblika) ali dolga rez na šparon z največ 12 očesi na trs. V vsakem primeru je prepovedano prekrivanje šparonov.

V rastni dobi vinske trte je namakanje dovoljeno samo ob dolgotrajni suši, ki ovira ustrezni fiziološki razvoj vinske trte in dobro zorenje grozdja.

5.2   Največji donosi

65 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vina po uradnem geografskem kodeksu z dne 20. februarja 2024 potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Gironde: Fronsac in Saint-Michel-de-Fronsac.

7.   Sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet sauvignon N

Carmenère N

Cot N – malbec

Merlot N

Petit verdot N

8.   Opis povezave

(a)

Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi Geografsko območje zaščitene označbe porekla „Canon Fronsac“, ki leži na desnem bregu reke Dordonje, kjer se vanjo izliva reka Isle, leži jugozahodno od geografskega območja zaščitene označbe porekla „Fronsac“ v občinah Saint-Michel-de-Fronsac in Fronsac. Geografsko območje te označbe leži na severovzhodu departmaja Gironde, ki ga od Libourna na vzhodu ločuje dolina reke Isle. Kot v celotnem departmaju Gironde, ki leži ob Atlantskem oceanu, je podnebje zmerno oceansko z zmernimi temperaturnimi razlikami, kar je ugodno za gojenje vinske trte. Precej strmi vinorodni bregovi ter bližina rek Dordonje in Isle pomagajo ščititi vinsko trto pred zmrzaljo in kopičenjem hladnega zraka. Oceansko podnebje je nepredvidljivo, v nekaterih letih je jesensko obdobje deževno z nizkim zračnim tlakom, lahko pa so, nasprotno, pozne jeseni vroče in zelo sončne. Zaradi te spremenljivosti ima vsak letnik izrazito svoje posebnosti. Precej strma pobočja ter bližina rek Dordonje in Isle pomagajo ščititi vinsko trto pred zmrzaljo in kopičenjem hladnega zraka. Pokrajino zaznamujejo skalnate vzpetine nad reko Dordonjo. Med njimi je 61 metrov visoka vzpetina Tertre de Canon, na vrhu katere so čudoviti dvorci, od koder razgled sega daleč nad dolino reke Dordonje. Pokrajina je značilna za vinorodno območje Libourne, ki obsega manjše griče tertres in doline ter vinorodne bregove, obrobljene z gozdnatim previsom nad reko Dordonjo in zasajena z vinogradi. Med vinogradi ležijo vasi z apnenčastimi hišami, kritimi z opečnimi strešniki, in cerkvami, zgrajenimi v 11., 12. oziroma 13. stoletju. Parcele za pridelavo grozdja so del natančno razmejenega območja, ki izključuje aluvialna območja v spodnjem delu doline reke Dordonje, kar pomeni, da se vinska trta goji le na vinorodnih bregovih. Od vznožja do vrha planote se zaporedoma pojavljajo formacije iz terciarja: v dolini reke Dordonje izdanki molas na območju Fronsadais, za katere je značilen različno grob pesek, ki ga včasih spremlja peščenjak ali peščena glina, castillonski apnenec, ki tvori previs, ki je večinoma porasel z drevesi in poteka po vsej dolžini planote vzdolž reke Dordonje, apnenec iz fosilnih ostankov morskih zvezd, ki je zelo raznovrsten, različno kompakten, vsebuje razne fosile ali je v plasteh pomešan z glino in apnenčastim peskom ter prekrit s tanko plastjo peščeno-glinastega ali gruščnatega koluvija. Vinogradi za označbo „Canon Fronsac“ ležijo na molasnih pobočjih, kjer so nastala apnenčasta rjava tla, pri čemer je velika večina vinogradov na planoti, na apnencu iz fosilnih ostankov morskih zvezd, na katerem so nastala glinasto-apnenčasta ali glinasto-peščena tla.

(b)

Opisčloveškihdejavnikov,kiprispevajokpovezavi Pod rimsko okupacijo Galije v času rimskega miru so Rimljani prvi vzpostavili sloves regije Fronsac, katere zgodovina je tesno povezana z nastankom zaščitene označbe porekla „Canon Fronsac“. Rimljani so za dobre vinograde šteli le tiste, ki so bili terasasto zasajeni po bregovih. V 17. stoletju je prihod kardinala Richelieuja utrl pot slovesu, ki so ga vina „Fronsac“ uživala v aristokratski visoki družbi. Leta 1633 je kupil zemljišča Fronsac in jih zapustil otrokom svoje mlajše sestre. V 18. stoletju je vojvodino Fronsac podedoval Louis-François Armand du Plessis, znan kot „Fronsac“, prapranečak kardinala Richelieuja in maršala vojvode Richelieuja. Maršal, znan po svoji razvratnosti in prijatelj Casanove, je za ugled vin „Fronsac“ naredil več kot kateri koli drug državnik. Ob galantnih zabavah, ki jih je prirejal v svoji rezidenci – palači užitka v italijanskem slogu –, se je zavzemal za uporabo teh vin na dvoru v Versaillesu. Tako so vina „Fronsac“ in „Canon Fronsac“ postala nadvse priljubljena v Parizu in so jim rekli Richelieujev najljubši „čaj“. Odločilni trenutek za kakovost vinogradov „Canon Fronsac“ je bil konec 18. stoletja, ko so trgovci iz Libourna (Fontemoing, Boyer in Lafon) kupili posestva, katerih vina so uživala večji ugled in so dosegala višje cene. Ti posamezniki so revolucionarno spremenili vinogradništvo, saj so namesto starih naključnih vinskih trt zasadili skrbno izbrane sorte, poleg tega so uvedli staranje vin. Tako je po besedah profesorja Henrija Enjalberta „Canon Fronsac“ postal „zgodovinska zibelka odličnih libournskih vin“ (Enjalbert, H., Les Grands Vins de Saint-Emilion, Pomerol et Fronsac (Velika vina Saint-Emilion, Pomerol in Fronsac), 1983). Označba „Canon Fronsac“, katere ime je bilo poenostavljeno leta 1964, je bila z uredbo z dne 1. julija 1939 prvotno priznana z imenom „Côtes de Canon Fronsac“. Kmetijske površine te označbe so že več desetletij v celoti namenjene gojenju vinske trte. Kot pri vseh libournskih vinih je pridelava še vedno družinski posel in poteka na približno 50 vinogradniških posestvih, ki imajo povprečno površino šest hektarjev. Leta 2010 so vinogradi za zaščiteno označbo porekla „Canon Fronsac“ obsegali 270 hektarjev s povprečno letno proizvodnjo 11 000 hektolitrov.

V vinogradih se pridelujejo mirna rdeča vina iz sorte merlot N, ki je zelo primerna za glinasto-apnenčasta pobočja, kjer dobro dozori. Ta sorta se pogosto veže s sortama cabernet franc N in cabernet sauvignon N, ki prinašata svežino in strukturo ter povečujeta zmogljivost staranja in aromatično kompleksnost teh vin. Sorta malbec je za sortami merlot, cabernet franc in cabernet sauvignon četrta najbolj zasajena sorta. Tudi ta uspeva na apnenčastih, glinasto-gruščastih ali glinasto-apnenčastih tleh. Skupaj s sortama merlot in cabernet daje vinu večjo taninsko širino, z aromami črnega jagodičja in sladkega korena. Rezultat teh sort vinske trte so vina intenzivne rdeče barve s škrlatnimi ali rubinastimi odtenki in močnim vonjem, ki ga pogosto zaznamujejo aromatične note rdečega jagodičja (robida, češnja, črni ribez). Te se med staranjem lahko razvijejo v kompleksno cvetico, včasih z notami tartufov, včasih pa tudi z divjačinskimi ali začimbnimi notami, odvisno od vrste tal. Navedene sorte vinske trte se lahko dopolnijo s starima bordojskima sortama carmenère N in petit verdot N (vsaka do največ 10 %). Območje Canon, za katero so značilni vinorodni bregovi, manjši griči tertres, skalnate doline, hidrografske posebnosti (podtalnica), s soncem obsijana pobočja, podnebje in lahko dostopna pristanišča, je že zgodaj izstopalo kot priljubljeno vinorodno območje. Prvič je bilo razmejeno s sodbo z dne 19. maja 1928 in v pritožbenem postopku s sodbo sodišča v Bordeauxu z dne 11. julija 1932, s katero je bila lastnikom zemljišč na zadevnem območju podeljena pravica, da imenu „Côtes de Fronsac“ dodajo ime „Canon“. V navedeni sodbi je območje opredeljeno z zunanjimi mejami, ki zajemajo del občine Saint-Michel-de-Fronsac in del občine Fronsac. Območje parcel, namenjeno za proizvodnjo vina z označbo „Canon Fronsac“, vključuje parcele na apnenčastih planotah, katerih prepustnost omogoča dobro odcednost, ali na molasnih pobočjih, katerih naklon olajšuje odtekanje vode. Ob tem so parcele, ki ležijo na mlajših naplavinah (znanih kot palus) na obrežju reke, izključene, kot je navedeno v sodbi sodišča v Bordeauxu iz leta 1932. Te razmejene parcele omogočajo optimalni razvoj lokalnih sort vinske trte, zlasti sorte merlot N. Te sorte so bile v preteklosti izbrane zaradi obstojnosti in primernosti za staranje. Da se ohranijo značilnosti tal, ki so temeljni dejavnik, ni dovoljeno bistveno spreminjati oblike ali obrisov krajine ali naravnega pedološkega zaporedja parcel, namenjenih za proizvodnjo vin z zaščiteno označbo porekla „Canon Fronsac“. Te razmejene parcele omogočajo optimalni razvoj lokalnih sort vinske trte, izbranih v preteklosti. Od začetkov vinogradništva na pobočjih Canona so ljudje postopno prilagajali gojenje zadevnemu rastišču in podnebju. Od 17. in 18. stoletja so uporabljali échalas (podporne kole) in trte oblikovali v špalir, rez pa so prilagodili za dosego dobre razporeditev grozdja in zadostne listne površine za fotosintezo in optimalno zrelost. Že takrat so upoštevali gostoto zasaditve, da bi preprečili preveliko število trsov v vinogradu. Hkrati se je postopno krepilo znanje o zorenju vina, saj so si vinogradniki nenehno prizadevali za izboljšave, da lahko na tem izjemnem rastišču pridelujejo vina, ki so primerna za dolgo staranje. Vina se starajo več mesecev, saj je to obdobje potrebno za njihovo stabilizacijo in izboljšanje zveze taninov in antocianov, ki daje vinom polnost in okroglost ter jim omogoča optimalen razvoj, preden se dajo na trg. Ta regija, ki je del libournske pokrajine, je postala zelo znana pred dvema stoletjema, kot je razvidno iz dela Cocksa in Féreta Les vins de Bordeaux (Bordojska vina) (1868), v katerem je navedeno: „[...] Izjemni vinorodni bregovi Canona dajejo vino polnega telesa, ki je čvrsto, toplo, dišeče, prefinjeno in elegantno ter uživa svetovni sloves“ Danes označba „Canon Fronsac“ s strogo razmejitvijo parcel in praksami, ki izhajajo iz starodavnih in okolju prijaznih tradicij, ohranja svoj zgodovinski sloves med vrhunskimi bordojskimi vini.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla se lahko navede večja geografska enota, „Vin de Bordeaux“ ali „Grand Vin de Bordeaux“. Ime večje geografske enote se natisne s črkami, ki v višino in širino merijo največ dve tretjini velikosti črk imena zaščitene označbe porekla.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vin, po uradnem geografskem kodeksu z dne 20. februarja 2024 zajema ozemlje naslednjih občin departmaja Gironde: Galgon, Lugon-et-l’Ile-du-Carnay, La Rivière, Saillans, Saint-Aignan, Saint-Germain-de-la-Rivière in Villegouge.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-b0eb7c82-3441-4923-952b-3e6b78a45ded


(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3644/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)