(1)

Po protisubvencijski preiskavi je Svet z Uredbo (ES) št. 1628/2004 (2) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije. Po protidampinški preiskavi je Svet z Uredbo (ES) št. 1629/2004 (3) uvedel tudi dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava).

(2)

Svet je po delnem vmesnem pregledu izravnalnih ukrepov, ki ga je začel po uradni dolžnosti, z Uredbo (ES) št. 1354/2008 (4) spremenil uredbi (ES) št. 1628/2004 in (ES) št. 1629/2004.

(3)

Po pregledu zaradi izteka izravnalnih ukrepov je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1185/2010 (5) podaljšal obstoječe izravnalne ukrepe.

(4)

Po pregledu zaradi izteka izravnalnih ukrepov je Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/421 (6) podaljšala obstoječe izravnalne ukrepe.

(5)

Izravnalni ukrepi so bili v obliki stopnje dajatve ad valorem v višini 6,3 % in 7,0 % na uvoz od poimensko navedenih izvoznikov ter stopnja dajatev v višini 7,2 % na uvoz od vseh drugih družb v Indiji.

(6)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (7) je Komisija prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(7)

Zahtevek za pregled so 9. decembra 2021 vložili proizvajalci Unije, ki predstavljajo približno 90 % celotne proizvodnje nekaterih sistemov grafitnih elektrod v Uniji (v nadaljnjem besedilu: vložniki). Zahtevek za pregled je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje subvencioniranja in/ali ponovitev škode industriji Unije. Proti nekaterim domnevnim subvencijskim praksam so bili izravnalni ukrepi uvedeni že v okviru prvotne preiskave, medtem ko nekatere druge predstavljajo dodatne ali nove subvencije, ki v prvotni preiskavi niso bile pregledane. V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je Komisija pripravila memorandum o zadostnosti dokazov, ki vsebuje oceno Komisije glede vseh dokazov, ki so ji na voljo v zvezi z zadevno državo in na podlagi katerih začne to preiskavo. Navedeni memorandum je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem.

(8)

Komisija je v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe pred začetkom postopka indijsko vlado uradno obvestila, da je prejela pravilno dokumentiran zahtevek za pregled. Komisija je indijsko vlado povabila na posvetovanja, katerih cilj je bil pojasniti položaj v zvezi z vsebino zahtevka za pregled in se medsebojno sporazumeti o rešitvi. Indijska vlada je sprejela vabilo na posvetovanja, ki so se nato izvedla 3. marca 2022. Na posvetovanjih sporazumna rešitev ni bila dosežena.

(9)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 25(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 9. marca 2022 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (8) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: Indija ali zadevna država) na podlagi člena 18 osnovne uredbe.

(10)

Komisija je z obvestilom, objavljenim 9. marca 2022 (9) v Uradnem listu Evropske unije, v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (10) napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije v Unijo.

(11)

Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, da se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in indijske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(13)

Zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku preiskave ter zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 61 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji in 64 % ocenjenega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Komisija ni prejela pripomb. Vzorec se je zato štel za reprezentativen za industrijo Unije.

(16)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(17)

Noben uvoznik se ni javil in zagotovil zahtevanih informacij.

(18)

Ob začetku so bili vprašalniki na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino (11).

(19)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, vlada Republike Indije (v nadaljnjem besedilu: indijska vlada) in en indijski proizvajalec izvoznik. Noben od uporabnikov ni predložil izpolnjenega vprašalnika ali se javil med preiskavo.

(20)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih indijske vlade in naslednjih družb:

(21)

Izdelek, ki se pregleduje, so grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električne upornosti 6,0 μ.Ω.m ali manj, ter šobe, ki se uporabljajo za take elektrode, ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, in se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8545 11 00 in ex 8545 90 90 (oznaki TARIC 8545110010 in 8545909010) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje, ali GES).

(22)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjih pregledih zaradi izteka ukrepa, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(23)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(24)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe in kot je navedeno v obvestilu o začetku, proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo subvencioniranje po izteku obstoječih ukrepov nadaljevalo ali ponovilo.

(25)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in informacij, ki sta jih predložila indijska vlada in sodelujoči proizvajalec izvoznik, so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(26)

Sheme AAS, EPCGS in MEIS temeljijo na zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 (v nadaljnjem besedilu: zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil o izvozni in uvozni politiki. Ta so povzeta v dokumentih o zunanjetrgovinski politiki, ki jih ministrstvo za trgovino običajno izda vsakih pet let in jih redno posodablja.

(27)

Za OPP je pomemben dokument o zunanjetrgovinski politiki v obdobju 2015–2020 (v nadaljnjem besedilu: dokument o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020). Dokument o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 je začel veljati aprila 2015, prvotno pa naj bi veljal do 31. marca 2020. Vendar je bil zaradi pandemije COVID-19 večkrat podaljšan, nazadnje do 31. marca 2023. Poleg tega indijska vlada v priročniku o postopkih za obdobje 2015–2020 (v nadaljnjem besedilu: priročnik o postopkih 2015–2020) določa tudi postopke, ki urejajo dokument o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020.

(28)

Komisija je ugotovila, da je družba HEG v OPP uporabljala shemo AAS.

(29)

Shema je podrobno opisana v točkah 4.03 do 4.24 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 in poglavjih 4.04 do 4.52 priročnika o postopkih 2015–2020 ter v posodobljenem priročniku o postopkih 2015–2020.

(30)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, tj. fizični izvoz, letne potrebe, vmesne dobave, predvideni izvoz, vnaprejšnja pripustitev naročil ali vzajemni notranji akreditiv. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, vezani na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do podsheme AAS za fizični izvoz in podsheme AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do sheme AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 7.02 FTP 2015–20, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih enot (v nadaljnjem besedilu: EOU), so upravičeni do izvozne podsheme, predvidene v okviru AAS. Vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov pa so upravičeni do subvencij za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil („Advance Release Order “) in vzajemnega notranjega akreditiva („back to back inland letter of credit“).

(31)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(32)

Ugotovljeno je bilo, da je HEG v OPP pridobil koncesije v okviru prve podsheme, tj. za fizični izvoz AAS. Zato ni treba ugotavljati, ali so neuporabljene sheme takšne, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep. To je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz surovin za proizvodnjo določenega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem okviru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Uvozno nadomestilo in izvozna obveznost, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta navedena v dovoljenju.

(33)

Za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan, da vodi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo porabe in brez dajatev uvoženega/brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavje 4.51 in Dodatki 4H ali 4I HOP I 15–2020 (12)), tj. dejansko evidenco porabe. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu z Dodatkom 4H, v vseh pogledih resnične in pravilne.

(34)

V zvezi s podshemo, ki jo je v OPP uporabljala zadevna družba, tj. za fizični izvoz, indijska vlada določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je navedeno v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci med uvozom in izvozom na odobritev vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega v okviru AAS, določi indijska vlada na osnovi standardnih vhodno-izhodnih normativov (v nadaljnjem besedilu: SION), ki obstajajo za večino izdelkov, vključno z izdelkom, ki se pregleduje.

(35)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza je treba izpolniti v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (18 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(36)

SION, ki se uporabljajo za izdelek, ki se pregleduje, je indijska vlada določila leta 1998 in do OPP niso bili revidirani ali prilagojeni. Zato ne zadostujejo za učinkovito spremljanje dejanske porabe. Prav tako indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskega vložka. Komisija je za glavno surovino, tj. igelni koks (imenovan tudi „žgani naftni koks“), ugotovila pomembno neskladje med SION in dejansko porabo surovin družbe. S SION je dovoljen količnik 1,3 igelnega koksa na izvoženo tono, medtem ko je dejanski količnik, potreben za proizvodnjo, precej nižji.

(37)

V preiskavi je bilo zato ugotovljeno, da zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi, niso zadostovale za preprečitev ugodnosti.

(38)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je vodil nekakšno evidenco proizvodnje in potrošnje. Vendar ni mogoče preveriti, katere surovine (vključno z njihovim poreklom) so bile porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnem obsegu. Z uveljavljenim sistemom zlasti ni bilo mogoče ugotoviti in natančno izmeriti, ali je obstajal presežni odpust, ker se surovina skladišči v silosih, ki vsebujejo igelni koks, uvožen brez dajatev, skupaj z igelnim koksom, uvoženim z dajatvami, pri čemer nista lokalno ločena. Takoj po skladiščenju uvoženega igelnega koksa tako ni več mogoče slediti posebni uvozni dajatvi.

(39)

Družba HEG je potrdila, da na podlagi njene evidence potrošnje ni mogoče ugotoviti dejanske potrošnje surovin, uvoženih brez dajatve, ter je povezati s proizvedenimi in izvoženimi končnimi izdelki. Zato podsheme, ki se uporablja v tem primeru, ni mogoče šteti za dopusten sistem povračila dajatev.

(40)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, saj pomeni finančni prispevek indijske vlade, s katerim se odpove svojemu prihodku od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo, preiskovanemu izvozniku pa zagotavlja ugodnost, saj izboljša njegovo likvidnost.

(41)

Poleg tega so fizični izvozi v okviru sheme AAS zakonsko pogojeni z opravljenem izvoza in se zato štejejo za specifične ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz te sheme.

(42)

V tem primeru uporabljena podshema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Indijska vlada ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka (Priloga II(4) k osnovni uredbi in v primeru nadomestnih shem povračil Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Poleg tega SION za izdelek, ki se pregleduje, niso bili dovolj natančni in sami ne morejo pomeniti sistema preverjanja dejanske potrošnje, ker zasnova navedenih standardnih normativov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, porabljenih v izvozni proizvodnji. Poleg tega indijska vlada ni izvedla nadaljnjega pregleda na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to v odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti. To je jasno tudi na podlagi dejstva, da SION vse od uvedbe leta 1998 niso bili nikoli revidirani.

(43)

Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(44)

Indijska vlada je po dokončnem razkritju pripomnila, da je vzpostavljen mehanizem za preverjanje in da je bilo to ustrezno dokazano v postopku preverjanja.

(45)

Komisija je ta argument zavrnila. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36, SION, ki določajo znesek neobdavčenih uvoženih surovin, od njihove uvedbe niso bili nikoli revidirani, Komisija pa je ugotovila pomembno neskladje med SION in dejansko potrošnjo. Komisija je ugotovila, da spremljanje uporabe SION ne more zagotoviti, da se ugodnosti ne dodelijo prekomerno, če osnovni SION, ki določajo znesek neobdavčenih uvoženih surovin, niso dovolj natančni in se to dejstvo ne spremlja. Poleg tega je Komisija ugotovila, da v družbi HEG ni bilo mogoče slediti uvoženim surovinam do dokončanih proizvodov.

(46)

Indijska vlada je po dokončnem razkritju pripomnila, da iz odstavka 2 oddelka I Priloge II k Sporazumu STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum SCM) izhaja, da se proti shemam rabata na posredne davke lahko uvedejo izravnalni ukrepi samo, če zagotavljajo odpuste poleg uvozne dajatve na surovine, porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka.

(47)

Indijska vlada je nadalje trdila, da shema AAS ni program, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ker ne zagotavlja presežnega odpusta uvoznih dajatev nad številom dajatev, obračunanih na uvožene surovine. To izhaja iz oddelka II Priloge II k Sporazumu SCM, ki določa smernice za ugotavljanje, ali so surovine porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka. Nadalje je bilo v poročilu odbora v zadevi proti Evropski uniji v zvezi z izravnalnimi ukrepi za nekatere vrste polietilen tereftalata iz Pakistana (WT/DS486) navedeno, da „načelo presežnega odpusta“ zagotavlja pravni standard, ki določa, ali odpusti uvoznih dajatev, pridobljenih v okviru sheme povračila dajatev, pomenijo finančni prispevek.

(48)

Komisija je v uvodni izjavi 36 pojasnila, da je ugotovila precejšnje neskladje med SION in dejansko potrošnjo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 38, je sodelujoči proizvajalec izvoznik vodil določen register proizvodnje in potrošnje. Vendar ni mogoče preveriti, katere surovine (vključno z njihovim poreklom) so bile porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnem obsegu. Z uveljavljenim sistemom zlasti ni bilo mogoče ugotoviti in natančno izmeriti, ali je obstajal presežni odpust. Ugotovljeno je bilo tudi, da nobena evidenca družb ne bi omogočila izračuna presežnega odpusta, zato kakršno koli potrjevanje s strani zunanjega pooblaščenega računovodje/stroškovnega računovodje ne bi bilo mogoče. Indijska vlada ni pojasnila, s katerega vidika ta nezmožnost preverjanja ne izpolnjuje standarda iz navedenih oddelkov Sporazuma SCM.

(49)

Komisija je zato to trditev zavrnila.

(50)

Ker ni dovoljenih sistemov povračila dajatev in ker ni mogoče preveriti dejanske stopnje potrošnje zadevnih surovin, prav tako pa ni bilo zanesljivih dokazov o nasprotnem, se skupni znesek opuščenih carin (osnovna carina in carina na davek) šteje za presežni odpust, ki bi pomenil subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Pristojbine za vlogo, ki jih je plačala družba, so bile odštete.

(51)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je Komisija te zneske subvencij dodelila za celotni prihodek družbe od izvoza v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(52)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo, je za družbo HEG v OPP znašala skupno 1,66 %.

(53)

Indijska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da se lahko v primeru, če se Komisija odloči za izravnalne ukrepe proti AAS, izravna le znesek, ki presega odpust dajatev. Indijska vlada je trdila, da to izhaja iz poročila odbora STO v zadevi proti Indiji v zvezi z ukrepi, povezanimi z izvozom [WT/DS541/R], v katerem je navedeno, da se nobena oprostitev posrednih davkov, ki ne presegajo dajatev na uvožene surovine, porabljene za proizvodnjo izvoženega izdelka, ne šteje za izravnalni ukrep. Indijska vlada nadalje trdi, da je poročilo odbora (WT/DS/486) zagotovilo pravni standard v podporo tej ugotovitvi.

(54)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 50, se skupni znesek opuščenih carin (osnovna carina in carina na davek), ker ni dovoljenih sistemov povračila dajatev in ker ni mogoče preveriti dejanske stopnje potrošnje zadevnih surovin, prav tako pa ni bilo zanesljivih dokazov o nasprotnem, šteje za presežni odpust. Poročilo odbora STO v zadevi proti Indiji v zvezi z ukrepi, povezanimi z izvozom [WT/DS541/R], ne vsebuje opredelitve, ki bi bila v nasprotju s tem premislekom.

(55)

Komisija je zato to trditev zavrnila.

(56)

Komisija je ugotovila, da je družba HEG v OPP uporabljala shemo MEIS.

(57)

Shema MEIS je podrobno opisana v poglavju 3 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 in posodobljenega dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 ter v poglavju 3 posodobljenega priročnika o postopkih 2015–2020 (13).

(58)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(59)

Upravičene družbe lahko imajo korist od sheme MEIS, če posebne izdelke izvažajo v posebne države, ki so uvrščene v skupino A („tradicionalni trgi“, vključno z vsemi državami članicami EU), skupino B („trgi v vzponu in trgi posebne usmeritve“) in skupino C („drugi trgi“). Države, ki spadajo v posamezno skupino, in seznam izdelkov z ustreznimi stopnjami povračil so opredeljeni v Dodatku 3B k posodobljenemu priročniku o postopkih 2015–2020.

(60)

Ugodnost je v obliki dobropisa za dajatve, ki je enak odstotku vrednosti FOB izvoza. Stopnja sheme MEIS za izvoz GES v države skupine A je v OPP znašala 2 %.

(61)

V skladu s točko 3.06 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 so nekatere vrste izvoza izključene iz te sheme, na primer izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enot.

(62)

Dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 18 mesecev od datuma izdaje, dobropisi za dajatve, izdani po 1. januarju 2016, pa so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje v skladu s točko 3.13 posodobljenega priročnika o postopkih 2015–2020.

(63)

Uporabijo se lahko za: (i) plačilo carin na uvoz surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom, (ii) plačilo trošarin za domače nabave surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom, in (iii) plačilo davka na storitve za naročilo storitev.

(64)

Vlogo, s katero se zaprosi za ugodnost v okviru sheme MEIS, je treba vložiti prek spleta na spletišču generalnega direktorata za zunanjo trgovino. Spletni vlogi je treba priložiti ustrezno dokumentacijo (odpremnice, bančna potrdila o realizaciji in dokazilo o iztovoru). Ustrezni regionalni organ indijske vlade po natančnem pregledu dokumentov izda dobropis za dajatve. Dokler izvoznik organom zagotavlja ustrezno dokumentacijo, regionalni organ nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(65)

Shema MEIS je bila s 1. januarjem 2021 ukinjena. Vendar je bilo ugotovljeno, da so bile družbi HEG v OPP dodeljene ugodnosti v okviru sheme MEIS, saj je shema do konca leta 2021 omogočala retroaktivno uveljavljanje ugodnosti za prejšnja obdobja.

(66)

MEIS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS je finančni prispevek indijske vlade, saj se bo na koncu uporabil za izravnavo uvoznih dajatev, plačanih za investicijsko blago, s čimer se zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS pomeni ugodnost za izvoznika, saj mu ni treba plačati navedenih uvoznih dajatev.

(67)

Poleg tega je MEIS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom in zato specifična, proti njej pa se lahko v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(68)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz Priloge I, točka (i), Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo dajatev prosto, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka oziroma ali je bilo izvedeno presežno plačilo uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti iz sheme MEIS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi moral dokazati, da so bili uvožene kakršne koli surovine. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, upravičeni do ugodnosti iz sheme MEIS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za dajatve v okviru sheme MEIS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja pri proizvodnji izvoznih izdelkov. Poleg tega indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin in transakcij, da bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila.

(69)

Opozoriti je treba, da je shema MEIS prenehala veljati, in sicer 1. januarja 2021 (14). Vendar lahko družbe do konca leta 2021 še vedno zaprosijo za dobropise iz sheme MEIS za izvozne transakcije, opravljene v letu 2020. Poleg tega lahko družbe dobropise iz sheme MEIS, pridobljene leta 2021, še vedno uporabljajo za izravnavo zapadlih uvoznih dajatev, in sicer do 15. septembra 2023. Tako so bile ugodnosti iz te sheme prejete v OPP in se bodo nadaljevale tudi po koncu preiskave.

(70)

Indijska vlada je po dokončnem razkritju pripomnila, da shema MEIS ni program, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, saj je namenjena le povračilu posrednih davkov, plačanih za surovine, porabljene pri proizvodnji izvoženega blaga. Poleg tega vrednost dobropisov za dajatve (ki se dodelijo kot ugodnosti v okviru sheme MEIS) ne presega posrednih davkov, ki jih je plačal izvoznik. Tako je program MEIS v skladu z določbami iz odstavkov (g) in (h) Priloge I v povezavi z opombo 1 Sporazuma STO SCM.

(71)

V nasprotju s trditvami indijske vlade shema MEIS zagotavlja presežni odpust dajatev. Kot je razvidno iz uvodne izjave 68, izvoznik nikakor ni obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine se porabijo pri proizvodnji izvoženega izdelka. Zgolj namen povrniti posredne davke, plačane za porabljene surovine, ne nadomesti potrebe po spremljanju, ali so te surovine dejansko porabljene.

(72)

Indijska vlada je nadalje pripomnila, da je ukinila shemo MEIS z učinkom od 1. januarja 2021 in da bi podaljšanje dajatve povzročilo uvedbo izravnalnih ukrepov proti programu, v okviru katerega se nobenemu izvozniku ne bi dodelila pomoč. Indijska vlada je opozorila na dejstvo, da se je Komisija v prejšnjih preiskavah vzdržala uvedbe izravnalnih ukrepov proti shemam, ki jih je indijska vlada preklicala.

(73)

V uvodni izjavi 69 je Komisija dokazala, da je družba HEG kljub ukinitvi sheme v OPP po ukinitvi sheme prejemala ugodnosti. Komisija je tudi dokazala, da se te ugodnosti nadaljujejo tudi po koncu preiskave. Indijska vlada ni izpodbijala nobenega od teh dejstev.

(74)

Komisija je zato to trditev zavrnila.

(75)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v OPP. Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je ugodnost prejemniku dodeljena takrat, ko družba prejme ugodnost v okviru te sheme, in sicer na podlagi vloge. Takrat indijska vlada izda dobropis za dajatve, ki ga proizvajalec izvoznik knjiži kot terjatev in ga lahko kadar koli izravna. To pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli ali ne. Glede na navedeno in ker ni bilo zanesljivih dokazov o nasprotnem, je Komisija štela za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme MEIS ocenijo kot vsota zneskov, prejetih v okviru te sheme v OPP. Komisija je upoštevala zneske v okviru sheme MEIS, prejete za vse izvozne transakcije družbe HEG, saj družba izvaža le izdelek, ki se pregleduje.

(76)

V skladu s členom 7(1), točka (a), osnovne uredbe so bile pristojbine, ki jih je morala družba plačati za pridobitev subvencije, odštete od celotnega zneska subvencije, če je bil vložen zahtevek.

(77)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je Komisija ta znesek subvencije dodelila za prihodek družbe HEG od izvoza v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(78)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo, je za družbo HEG v OPP znašala skupno 0,87 %.

(79)

Komisija je tako kot v prvotni preiskavi in zadnjem pregledu ugotovila, da je družba HEG v OPP prejela koncesije v okviru sheme EPCGS, ki so se lahko dodelile izdelku, ki se pregleduje, s poreklom iz Indije.

(80)

Podroben opis sheme EPCGS je v poglavju 5 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 in poglavju 5 priročnika o postopkih 2015–2020.

(81)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, ter izvajalci storitev.

(82)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in do 10 let starega) po znižani stopnji dajatve. Indijska vlada v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine za izvoz predvidenega blaga v določenem obdobju. Na podlagi dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 in posodobljenega dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 se lahko investicijsko blago uvaža po ničelni stopnji dajatve v okviru sheme EPCGS. Obveznost izvoza, ki zajema šestkratnik privarčevane dajatve, mora biti izpolnjena v največ šestih letih.

(83)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V takem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Domači proizvajalec lahko zahteva tudi ugodnosti iz predvidenega izvoza v zvezi z dobavo investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(84)

Shema EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve je finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve pomeni ugodnost za izvoznika, saj se z ob uvozu privarčevanimi dajatvami izboljša likvidnost družbe.

(85)

Shema EPCGS je nadalje zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, ker takih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjenih obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 4(4), prvi pododstavek, točka (a), osnovne uredbe.

(86)

Shema EPCGS se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v Prilogi I, točka (I), k osnovni uredbi, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to blago ne uporablja pri proizvodnji izvoznih izdelkov.

(87)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki kaže običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Da bi se izrazila polna vrednost denarja v času, je bil tako izračunani znesek, ki se pripiše OPP, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti. V ta namen se je za primerno štela komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave.

(88)

V skladu s členom 7(1), točka (a), osnovne uredbe so bile pristojbine, ki jih je morala družba HEG plačati za pridobitev subvencije, odštete od celotnega zneska subvencije, če je bil vložen zahtevek.

(89)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodke od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v OPP kot ustrezen imenovalec, saj je družba stroje, kupljene v okviru sheme EPCGS, uporabljala samo za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in se ni dodelila glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(90)

Stopnja subvencije, določena v zvezi s to shemo, je za družbo HEG v OPP znašala skupno 0,31 %.

(91)

Komisija je analizirala neposredni prenos sredstev v okviru sheme DDS. Shema DDS temelji na oddelku 75 zakona o carini iz leta 1962, oddelku 37 zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, oddelkih 93A in 94 zakona o javnih financah iz leta 1994 ter predpisih za povračilo carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila se redno objavljajo.

(92)

Komisija je ugotovila, da je družba HEG v OPP uporabljala shemo DDS.

(93)

Pravna podlaga, ki se je uporabljala v OPP, so bili predpisi za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: predpisi iz leta 1995), kakor so bili spremenjeni leta 2006 (15) in nato nadomeščeni s predpisi za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 2017 (16) (v nadaljnjem besedilu: predpisi iz leta 2017), ki so začeli veljati 1. oktobra 2017. V predpisu iz točke 3(2) predpisov iz leta 1995 se ureja metoda izračuna te sheme za povračilo dajatev. V predpisu iz točke 12(1)(a)(ii) navedenih predpisov se ureja izjava, ki jo morajo proizvajalci izvozniki izpolniti, da lahko izkoristijo zadevno shemo. Ta predpisa se v predpisih iz leta 2017 nista spremenila in ustrezata predpisu iz točke 3(2) oziroma točke 13(1)(a)(ii).

(94)

Poleg tega okrožnica št. 24/2001 (17) vsebuje posebna navodila glede izvajanja predpisa iz točke 3(2) in izjavo, ki jo morajo izvozniki predložiti na podlagi predpisa iz točke 12(1)(a)(ii).

(95)

Predpis iz točke 4 predpisov iz leta 1995 določa, da lahko centralna vlada spremeni znesek ali stopnje, določene na podlagi predpisa iz točke 3. Vlada je izvedla več sprememb; stopnje so bile nazadnje spremenjene z obvestilom št. 95/2018 – CUSTOMS in obvestilom št. 07/2020 – CUSTOMS. Zato je stopnja DDS za izdelek, ki se pregleduje, znašala 1,6 % vrednosti FOB izvoženih izdelkov. Enaka stopnja DDS se uporablja za GES, ki ga izvaža družba HEG.

(96)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(97)

Na podlagi te sheme lahko vsaka družba, ki izvaža upravičene izdelke, prejme znesek, ki ustreza deležu deklarirane vrednosti FOB izvoženega izdelka. V skladu s predpisom iz točke 3(2) predpisov za povračilo carin in osrednjih trošarin indijska vlada znesek, ki ga je treba vrniti, izračuna na podlagi povprečnih vrednosti ustreznih carinskih dajatev na ravni industrije, plačanih za uvožene surovine, in povprečnega količnika porabe industrije, ki je bil zbran pri proizvajalcih upravičenih izvoznih izdelkov, za katere indijska vlada meni, da so reprezentativni. Indijska vlada nato znesek, ki ga je treba vrniti, izrazi kot delež povprečne izvozne vrednosti upravičenih izvoženih izdelkov.

(98)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku, ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik (ICEGATE), se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek DDS pa se nepreklicno določi. Potem ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun bodisi z denarnim nakazilom.

(99)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji (BRC). Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar bo indijska vlada izterjala izplačani znesek, če izvoznik ne predloži BRC v določenem roku.

(100)

Znesek povračila se lahko uporabi v kakršen koli namen in se lahko v skladu z indijskimi računovodskimi standardi po obračunskem načelu knjiži kot dohodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(101)

Indijska carinska uprava v skladu z ustrezno zakonodajo in upravnimi navodili ne bi smela zahtevati nobenega dokaza, da je moral ali bo moral izvoznik, ki zahteva povračilo dajatve, poravnati carinsko dajatev za uvoz surovin, potrebnih za proizvodnjo izvoženega izdelka. Poleg tega je indijska vlada med preveritvenim obiskom potrdila, da so lahko družbe, ki so vse surovine nabavljale na domačem trgu, še vedno izkoristile polno stopnjo, izračunano v skladu z zgoraj navedenim predpisom iz točke 3(2), in da je družba HEG izvajala shemo DDS z vseindustrijsko stopnjo, v okviru katere ni potrebno dokazilo o dejansko plačanih dajatvah.

(102)

Shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe. Tako imenovani znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je izplačan v obliki neposrednega prenosa sredstev s strani indijske vlade. V zvezi z uporabo teh sredstev ni omejitev. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(103)

Indijska vlada stopnjo povračila dajatev za izvoz določi za vsak izdelek posebej. Čeprav se subvencija imenuje povračilo dajatev, shema nima vseh značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, podshema pa ne izpolnjuje pravil iz Priloge I, točka (I), Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Gotovinsko plačilo izvozniku ni nujno povezano z dejanskimi plačili uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin. Poleg tega ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, kateri vhodni podatki se porabijo pri proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnih količinah. Poleg tega indijska vlada ni izvedla nadaljnjega pregleda na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to v odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti. Predloženi niso bili nobeni dokazi o obstoju povezave med stopnjami povračila in dajatvami, plačanimi za surovine.

(104)

Posledično je plačilo v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki ga indijska vlada izplača po tem, ko izvozniki opravijo izvoz, odvisno od opravljenega izvoza, zato se ta shema šteje za specifično, proti njej pa se lahko v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(105)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da se proti shemi DDS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(106)

Indijska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da proti shemi DDS ni mogoče uvesti izravnalnih ukrepov, saj je namenjena izvajanju načela, da se davki ne bi smeli izvažati. Navedena shema je v skladu z odstavkom 2 oddelka I Priloge II k Sporazumu STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Povračilo posrednih davkov ali uvoznih dajatev ne presega zneska takih davkov ali dajatev, ki se dejansko zaračunajo za surovine, porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka. Shema DDS je zgolj program, v okviru katerega se vrnejo davki, plačani pri uvozu surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji izvoženega blaga. Vračilo vrednosti bi se izračunalo iz odstotka izvožene vrednosti FOB, ki se spreminja glede na izvoženo blago.

(107)

Indijska vlada je tudi trdila, da se njene podatkovne zbirke uporabljajo za ustrezna navzkrižna preverjanja. Odbor tudi obiskuje enote proizvajalca izvoznika, da bi se iz prve roke seznanil s proizvodnim postopkom ter opazoval značilnosti običajno uporabljenih surovin in količino odpadkov. Odbor po potrebi upošteva tudi izkušnje industrije in širše tehnične dejavnike. Povračilo je povprečni znesek dajatve, plačane za materiale katerega koli določenega razreda ali opisa blaga, ki se uporabljajo pri proizvodnji izvoznega blaga določenega blaga.

(108)

Vendar Komisija meni, da domnevna povezava med stopnjami povračila in dajatvami, plačanimi za surovine, ni zadostovala, da bi shema izpolnjevala pravila iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Zlasti znesek dobropisa ni bil izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Poleg tega ni obstajal sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine (vključno z njihovimi količinami in poreklom) so bile porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka in ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi. Poleg tega indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin in transakcij, da bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila.

(109)

Komisija je zato to trditev zavrnila.

(110)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija ugotovila, da je ugodnost prejemniku dodeljena takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V tem trenutku je indijska vlada dolžna izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(I) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli.

(111)

Glede na navedeno in ker ni zanesljivih dokazov o nasprotnem, je Komisija štela za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme DDS ocenijo kot vsota zneskov povračil, prejetih za izvozne transakcije v okviru te sheme v OPP. Komisija je upoštevala zneske povračila dajatev, prejete za vse izvozne transakcije družbe HEG, saj družba izvaža le izdelek, ki se pregleduje.

(112)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je Komisija te zneske subvencij dodelila za celotni prihodek družbe od izvoza v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(113)

Stopnja subvencije, določena v zvezi s to shemo, je za družbo HEG v OPP znašala skupno 1,27 %.

(114)

Indijska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da se v primeru presežnega povračila lahko izravna samo presežno povračilo. V podporo tej trditvi je navedla poročilo odbora v zadevi proti Evropski uniji v zvezi z izravnalnimi ukrepi za nekatere vrste polietilen tereftalata iz Pakistana, WT/DS486/R. Citirala je odstavek iz tega poročila, ki vsebuje izjavo: „V skladu s to ugotovitvijo Priloga III (II) zagotavlja smernice za preiskovalne organe, ki so namenjene temu, da preiskovalnim organom omogočijo ugotavljanje presežnih odpustov.“

(115)

Poročilo odbora ne vsebuje ugotovitev, ki bi nasprotovale sklepu Komisije o tem, kako opredeliti presežno ugodnost v tem primeru. Kot je opisano v uvodni izjavi 111, ker ni bilo dokazov o dejanskem postopku preverjanja, ki bi dokazoval nasprotno, temveč so obstajali le splošni opisi delovanja odbora in določanja razmerja sheme DDS, je Komisija menila, da je primerno oceniti ugodnost v okviru sheme DDS kot vsoto zneskov povračil, pridobljenih za izvozne transakcije, opravljene v okviru te sheme med OPP.

(116)

Komisija je zato trditev zavrnila.

(117)

Podobno kot shema MEIS tudi shema RODTEP temelji na zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in urejanje) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 (v nadaljnjem besedilu: zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju). Shema RODTEP je bila zasnovana kot naslednica sheme MEIS, vendar je zaradi razlik v načinu dodeljevanja ugodnosti med tema shemama v obdobju, v katerem sta se uporabljali, prišlo do prekrivanja.

(118)

Komisija je ugotovila, da je družba HEG v OPP uporabljala shemo RODTEP.

(119)

Shema RODTEP je podrobno opisana v poglavju 4 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 in posodobljenega dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 ter v poglavju 4 posodobljenega priročnika o postopkih 2015–2020. Na voljo je tudi v obvestilu o uvedbi sheme RODTEP v dokumentu o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 (18).

(120)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(121)

Upravičene družbe lahko izkoristijo shemo RODTEP z izvažanjem izdelkov, ki glede na seznam iz oddelka 4.55 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020 niso izključeni kot neupravičene dobave/postavke/kategorije v okviru sheme. GES glede na ta seznam niso bili izključeni.

(122)

V okviru sheme se odobri rabat v višini priglašenega deleža vrednosti FOB z najvišjo dovoljeno vrednostjo na enoto izvoženega izdelka. Shema se izvaja z izdajo zneska rabata v obliki prenosljivega dobropisa za dajatve/elektronskega dobropisa (e-dobropisa), ki ga v elektronskih evidencah hrani osrednji odbor za posredne davke in carino (CBIC).

(123)

E-dobropisi se lahko uporabljajo za plačilo carin na uvoz surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom, na podlagi prvega seznama iz zakona o carinski tarifi iz leta 1975, tj. osnovnih carin.

(124)

Shema RODTEP zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme RODTEP je finančni prispevek indijske vlade, saj se bo na koncu uporabil za izravnavo uvoznih dajatev, plačanih za investicijsko blago, s čimer se zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme RODTEP pomeni ugodnost za izvoznika, saj mu ni treba plačati navedenih uvoznih dajatev.

(125)

Poleg tega je shema RODTEP zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 4(4), prvi pododstavek, točka (a), osnovne uredbe.

(126)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz Priloge I, točka (i), Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo dajatev prosto, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka oziroma ali je bilo izvedeno presežno plačilo uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Poleg tega indijska vlada ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanskih surovin in transakcij, da bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila.

(127)

Indijska vlada je po končnem razkritju trdila, da je pregled zaradi izteka ukrepa omejen na podaljšanje že veljavne dajatve. Zato morajo nove sheme subvencioniranja, kot je shema RODTEP, ostati zunaj obsega tega pregleda.

(128)

Dejstvo, da je pregled zaradi izteka ukrepa omejen na podaljšanje že veljavne dajatve, Komisije ne omejuje pri preiskovanju samo shem subvencioniranja, ki so obstajale v obdobju preiskave prvotne preiskave. Komisija je pri ugotavljanju, ali se je subvencioniranje nad ravnjo de minimis nadaljevalo med OPP, upoštevala shemo RODTEP, saj je bila vključena v zahtevek za pregled in je bila shema, ki je sledila shemi MEIS.

(129)

Indijska vlada je nadalje trdila, da proti shemi RODTEP ni mogoče uvesti izravnalnih ukrepov, saj je namenjena izvajanju načela, da se davki ne bi smeli izvažati. Navedena shema je v skladu z odstavkom 2 oddelka I Priloge II k Sporazumu STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Povračilo posrednih davkov ali uvoznih dajatev ne presega zneska takih davkov ali dajatev, ki se dejansko naloži za surovine, porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka. Shema DDS je zgolj program, v okviru katerega se vrnejo davki, plačani pri uvozu surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji izvoženega blaga. Povrnjene vrednosti bi se izračunale iz odstotka izvožene vrednosti FOB, ki se spreminja glede na izvoženo blago.

(130)

Podatkovne zbirke indijske vlade se uporabljajo za ustrezna navzkrižna preverjanja. Odbor tudi obiskuje enote proizvajalca izvoznika, da bi se iz prve roke seznanil s proizvodnim postopkom ter opazoval značilnosti običajno uporabljenih surovin in količino odpadkov. Odbor po potrebi upošteva tudi izkušnje industrije in širše tehnične dejavnike. Povračilo je povprečni znesek dajatve, plačane za materiale katerega koli določenega razreda ali opisa blaga, ki se uporabljajo pri proizvodnji izvoznega blaga določenega blaga.

(131)

V nasprotju s trditvami indijske vlade shema RODTEP ni zgolj program, v okviru katerega so bili vrnjeni davki, plačani pri uvozu surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji izvoženega blaga. Kot je opisano v uvodni izjavi 126, izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka oziroma ali je bilo izvedeno presežno plačilo uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Zato podrobnosti indijske vlade glede tega, kako odbor določi stopnjo za shemo RODTEP in kako jo navzkrižno preveri s svojimi bankami podatkov, niso pomembne, saj to ne prepreči presežne ugodnosti.

(132)

Komisija je zato trditev zavrnila.

(133)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v OPP. Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je ugodnost prejemniku dodeljena takrat, ko družba prejme ugodnost v okviru te sheme. Takrat je indijska vlada izdala dobropis za dajatve, ki ga je družba HEG knjižila kot terjatev, ki jo lahko navedena družba kadar koli izravna. To pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli ali ne. Glede na navedeno in ker ni bilo zanesljivih dokazov o nasprotnem, je Komisija štela za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme RODTEP ocenijo kot vsota zneskov, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik, tj. družba HEG, v OPP prejel za izvozne transakcije v okviru te sheme. Komisija je upoštevala zneske v okviru sheme RODTEP, prejete za vse izvozne transakcije družbe HEG, saj družba izvaža le izdelek, ki se pregleduje.

(134)

V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki jih je moral sodelujoči proizvajalec izvoznik HEG plačati za pridobitev subvencije, odštete od celotnega zneska subvencije, če je bil vložen zahtevek.

(135)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je Komisija ta znesek subvencije dodelila za prihodek družbe HEG od izvoza v OPP kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(136)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo, je za družbo HEG v OPP znašala 0,59 %.

(137)

Indijska vlada je po dokončnem razkritju trdila, da se v primeru presežnega povračila lahko izravna samo presežno povračilo. V podporo tej trditvi je navedla poročilo odbora v zadevi proti Evropski uniji v zvezi z izravnalnimi ukrepi za nekatere vrste polietilen tereftalata iz Pakistana, WT/DS486/R. Citirala je odstavek iz tega poročila, ki vsebuje izjavo: „V skladu s to ugotovitvijo Priloga III (II) zagotavlja smernice za preiskovalne organe, ki so namenjene temu, da preiskovalnim organom omogočijo ugotavljanje presežnih odpustov.“

(138)

Poročilo odbora ne vsebuje sklepov, ki bi Komisiji preprečevali sklep o tem, kako opredeliti presežno ugodnost. Kot je opisano v uvodni izjavi 133, ker ni dokazov o dejanskem postopku preverjanja, ki bi dokazoval nasprotno, temveč so obstajali le splošni opisi delovanja odbora in določanja razmerja sheme RODTEP, je Komisija menila, da je primerno oceniti ugodnost v okviru sheme RODTEP kot vsoto zneskov povračil, pridobljenih za izvozne transakcije, opravljene v okviru te sheme med OPP.

(139)

Komisija je zato trditev zavrnila.

(140)

Komisija je ugotovila, da je družba HEG v OPP v okviru sheme IES prejela ugodnosti, ki so se lahko dodelile izdelku, ki se pregleduje.

(141)

Indijska centralna banka (RBI) je v okrožnici Master Circular DBR.Dir.BC.št. 62/04.02.001/2015-16 z dne 4. decembra 2015 napovedala „shemo za izenačevanje obresti za izvozne kredite v rupijah pred odpremo in po njej“ (Interest Equalisation Scheme on Pre and Post Shipment Rupee Export Credit). Prvotno naj bi shema IES prenehala veljati septembra 2021. Vendar je banka RBI marca 2022 banke obvestila o retroaktivnem podaljšanju sheme do leta 2024, vendar po nižji, 2-odstotni stopnji.

(142)

Shema IES je na voljo za izvoz širokega nabora izdelkov, vključno z GES, ne glede na velikost proizvajalca izvoznika, in za kakršen koli izvoz za mikro, mala in srednja podjetja.

(143)

Shema IES je shema, ki jo upravlja indijski generalni direktorat za zunanjo trgovino (DGFT). Prvotno je zagotavljala 3–5-odstotno izravnavo obresti za posojila, namenjena izvozu v okviru 416 tarifnih postavk glede na Prilogo A ter izvozu s strani mikro, malih in srednjih podjetij (MSP) za vse oznake ITC (HS).

(144)

V okrožnici Master Circular z dne 4. decembra 2015 je bilo določeno, da banke od decembra 2015 znižajo obrestno mero, ki se upravičenim izvoznikom zaračuna v skladu s smernicami o obrestnih merah za predplačila, za stopnjo za izenačevanje obresti, ki jo določi indijska vlada. Lokalne banke so od indijske centralne banke prejele nadomestilo, da se lahko upravičenim družbam zagotovijo nižje obresti. Ugodnost izenačevanja obresti je na voljo od datuma izplačila do datuma odplačila ali do datuma, po katerem neporavnani izvozni kredit zapade v plačilo. Vendar je izenačevanje obresti upravičenim izvoznikom na voljo le v obdobju veljavnosti sheme.

(145)

Ko je banka RBI marca 2022 banke obvestila o retroaktivnem podaljšanju sheme do leta 2024 po nižji, 2-odstotni stopnji, je tudi zasebnim bankam omogočila, da upravičenim proizvajalcem izvoznikom retroaktivno povrnejo zadevni znesek izravnave za obdobje med oktobrom 2021 in marcem 2022.

(146)

Shema IES zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(iv) in člena 3(2) osnovne uredbe. Zasebne banke morajo neposredno v skladu z zakonodajo upravičenim podjetjem zagotavljati izravnavo obresti.

(147)

Shema IES je tudi zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, ker takšne izravnave obresti za posojila ni mogoče pridobiti brez izpolnjenih obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 4(4), prvi pododstavek, točka (a), osnovne uredbe.

(148)

V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe je ugodnost za prejemnika razlika med zneskom obresti, ki ga družba plača za preferenčno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga dobila na indijskem finančnem trgu (in sicer izravnava obresti, kot je določena z zakonodajo). Zato se je štelo, da je znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, enak znesku obresti v zvezi z OPP, ki jih je banka RBI izravnala, družba HEG pa jih je tako prihranila. To vključuje tudi zneske, ki so jih banke glede na OPP retroaktivno povrnile zaradi retroaktivnega podaljšanja sheme v marcu 2022.

(149)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je Komisija ta znesek subvencije dodelila za prihodek družbe HEG od izvoza v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljanjem izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(150)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo, je za družbo HEG v OPP znašala 0,71 %.

(151)

Shema odobritve brezcarinskega uvoza (DFIA) je shema za oprostitev dajatev za uvoz, vključen v izvoz, ki je urejena s poglavjem 4 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020. Shema se je nadaljevala tudi v okviru posodobljenega dokumenta o zunanjetrgovinski politiki 2015–2020. Če družba za izvoz izkoristi shemo AAS, ne more hkrati zahtevati ugodnosti v okviru DFIA. Za družbo HEG v OPP ni bila ugotovljena nobena ugodnost.

(152)

V skladu s členom 8.1.3 okrožnice Master Circular se posojilno sposobnim izvoznikom z dobrimi rezultati zagotovi enostaven dostop do izvoznega kredita pod najboljšimi pogoji v okviru sheme Gold Card. Komisija ni ugotovila posebnih ugodnosti za družbo HEG v OPP, ki bi jih bilo mogoče povezati s shemo Gold Card.

(153)

Shema imetnikov statusa prinaša ugodnosti za vodje podjetij, ki so se odrezali v mednarodni trgovini in so uspešno prispevali k zunanji trgovini države. Vsi izvozniki z uvozno-izvozno kodno številko lahko izkoristijo shemo, če v tekočem in predhodnih treh proračunskih letih dosegajo opredeljeni prag obsega izvoza. Komisija ni ugotovila posebnih ugodnosti za družbo HEG v OPP, ki bi jih bilo mogoče povezati s shemo imetnikov statusa.

(154)

V OPP je družba HEG izkoristila financiranje izvoza pred odpremo in po njej. Vendar razen vračila obresti v okviru sheme izenačevanja obresti, ki je obravnavana že v oddelku 3.3 zgoraj, Komisija ni ugotovila posebnih ugodnosti za družbo HEG, ki bi bile povezane s financiranjem izvoza pred odpremo in po njej.

(155)

Pobuda za dostop do trga (MAI) je splošna shema za spodbujanje izvoza, ki pa je namenjena le izvajalskim agencijam za spodbujanje izvoza in lajšanje dostopa do trga. Ne vključuje neposredne komunikacije s proizvajalci izvozniki, temveč s svetom za spodbujanje izvoza, ki deluje pod nadzorom ministrstva za trgovino. Proizvajalci izvozniki lahko posredno izkoristijo povračilo stroškov za dejavnosti, povezane s spodbujanjem izvoza. Vendar za družbo HEG v OPP ni bila ugotovljena nobena ugodnost.

(156)

Izvozniki, katerih proizvodni obrati so v Karnataki in Maharaštri, v tej preiskavi niso sodelovali. Zato bi morala Komisija svoje sklepe utemeljiti na razpoložljivih dejstvih.

(157)

Indijska vlada je po dokončnem razkritju pripomnila, da je Komisija uvedla izravnalne ukrepe proti programom iz Karnatake in Maharaštre, ter navedla, da v Maharaštri ni proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje.

(158)

V nasprotju z razumevanjem indijske vlade Komisija za namen te preiskave ni sprejela nobenih ugotovitev o regionalnih shemah v Karnataki in Maharaštri.

(159)

Med zadnjim pregledom zaradi izteka ukrepa je bila družba HEG oproščena dajatve na električno energijo, ki jo je zvezna država Madhja Pradeš naložila industrijskim družbam, ki vlagajo v proizvodnjo električne energije za lastno porabo. Upravičenost družbe HEG do ugodnosti iz te sheme se je iztekla leta 2016.

(160)

V zvezi s kupljeno električno energijo je bil v pritožbi omenjen rabat v višini 2 INR kot možna ugodnost v okviru regionalnih shem. Iz računov za električno energijo, pregledanih v prostorih družbe, so bile razvidne razlike glede na redne industrijske tarife za električno energijo, vključno z rabatom, navedenim na računih. Zato je Komisija od družbe in indijske vlade zbrala dokumente v zvezi s tarifami za energijo, ki se v zvezni državi Madhja Pradeš uporabljajo za družbo HEG.

(161)

Iz dokumentov in drugih razpoložljivih informacij je bilo razvidno, da je bila komisija zvezne države Madhja Pradeš za reguliranje električne energije ustanovljena z uradnim obvestilom vlade zvezne države Madhja Pradeš z dne 20. avgusta 1998. Zakon o električni energiji 2003 (št. 36 iz leta 2003), ki ga je sprejel regionalni parlament, je z učinkom začel veljati od 10. junija 2003, zato se zdaj šteje, da je bila komisija ustanovljena z zakonom o električni energiji 2003 in da deluje v skladu z njegovimi določbami. V oddelku 86 zakona o električni energiji 2003 so bile določene naloge navedene državne komisije, med drugim da:

(162)

Komisija zvezne države Madhja Pradeš za regulacijo električne energije je v svojih odredbah o tarifi za maloprodajno dobavo določila rabat za industrijske odjemalce z elektrarnami, ki električno energijo proizvajajo za lastno porabo. Rabat je bil prvotno ustvarjen za obdobje petih let od proračunskega leta 2016/2017, vendar je bil podaljšan do proračunskega leta 2022/2023. V OPP je bilo v odredbi o tarifi za maloprodajno dobavo FY 2020–2021 navedeno, da se za redno ceno dodatnih enot električne energije, ki jih odjemalec odkupi iz omrežja, uporabi rabat v višini 2 INR na enoto, če se zmanjša njegova poraba električne energije, proizvedene za lastno porabo.

(163)

Poleg tega je v odredbah o tarifi za maloprodajno dobavo navedena posebna tarifa za posebno kategorijo industrijskih uporabnikov, imenovanih „energetsko intenzivne industrije“, ki je nižja od redne cene za industrijske uporabnike (v nadaljnjem besedilu: znižana cena električne energije).

(164)

Rabat za elektrarne, ki električno energijo proizvajajo za lastno porabo, je na voljo družbam v zvezni državi Madhja Pradeš, ki so v enem proračunskem letu v obdobju 2016–2020 svojemu povpraševanju po energiji v celoti ali delno zadostile z elektrarnami, ki električno energijo proizvajajo za lastno porabo, zdaj pa svojo energijo prodajajo v omrežje in nato potrebno energijo odkupijo iz omrežja.

(165)

Znižane cene električne energije za energetsko intenzivne industrije so na voljo samo družbam v zvezni državi Madhja Pradeš, ki delujejo kot manjše jeklarne, manjše jeklarne z valjarnami/obrati za proizvodnjo gobastega železa v istih prostorih oziroma v elektrokemični/elektrotermalni industriji ali industriji železovih zlitin.

(166)

Rabate in znižane cene električne energije določi komisija zvezne države Madhja Pradeš za regulacijo električne energije v svoji letni odredbi o tarifi za maloprodajno dobavo. Upravljavec omrežja, ki je v celoti v državni lasti, tj. Madhya Pradesh Madhya Kshetra Vidyut Vitaran Co. Ltd (eden od štirih dobaviteljev električne energije v javni lasti v državi), te odredbe nato upošteva pri računih za električno energijo. Razen elektrarn, ki električno energijo proizvajajo za lastno porabo, na trgu električne energije v zvezni državi Madhja Pradeš ni zasebnih akterjev.

(167)

Zaradi ugotovitev o shemah, opisanih v oddelkih 3.2 in 3.3, ki že potrjujejo nadaljevanje subvencioniranja na ravni, ki precej presega prag de minimis, je Komisija ugotovila, da v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa shem (rabata za električno energijo in znižane cene električne energije za nekatere industrijske sektorje) ni treba nadalje analizirati, da bi se odločilo o nadaljevanju subvencioniranja, ki je že bilo ugotovljeno.

(168)

Vendar na podlagi zbranih dokumentov in glede na to, da je uporaba rabata za električno energijo in znižane cene električne energije privedla do 50-odstotnega znižanja cene električne energije v primerjavi z redno ceno električne energije za velike industrijske uporabnike v zvezni državi Madhja Pradeš, ni mogoče izključiti, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v okviru teh shem prejel znatno ugodnost.

(169)

Indijska vlada je po dokončnem razkritju pripomnila, da preiskava te sheme ni bila zajeta niti v obvestilu o začetku niti v posvetovanjih z indijsko vlado, kot to zahteva Sporazum SCM.

(170)

V skladu z uvodnima izjavama 159 in 160 je Komisija menila, da je bila shema zajeta v zahtevku za pregled in je morda pomenila nadaljevanje prejšnje sheme za električno energijo. Vendar je potrdila tudi svoje stališče iz uvodne izjave 168, da za namen tega pregleda zaradi izteka ukrepa ni treba v celoti analizirati obeh shem. Zato se v zvezi s tema shemama ni ugotavljalo subvencioniranje.

(171)

Zneski subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izraženi ad valorem, v skladu z določbami osnovne uredbe, so bili za sodelujočega proizvajalca izvoznika naslednji:

(172)

Skupni znesek subvencij presega prag de minimis, naveden v členu 14(5) osnovne uredbe.

(173)

Ugotovljeno je bilo, da je v OPP sodelujoči proizvajalec izvoznik še naprej koristil ugodnosti subvencioniranja indijskih organov, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Ugotovljeno je bilo, da se je subvencioniranje nadaljevalo tudi na ravni države, saj je večina shem izvoznikom GES na voljo po vsej državi.

(174)

Sheme subvencioniranja, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izkoriščajo še naprej in nič ne kaže, da bodo v bližnji prihodnosti postopno odpravljene ali da bo družba HEG prenehala koristiti ugodnosti v okviru teh shem. Ravno nasprotno, nacionalne davčne sheme so bile v OPP prenovljene v okviru zunanjetrgovinske politike za obdobje 2015–2020, ki bo veljala še do marca 2023. Poleg tega je treba opozoriti, da je bila uporaba zunanjetrgovinske politike za obdobje 2015–2020 večkrat podaljšana, tako da se bo z naslednjo zunanjetrgovinsko politiko subvencioniranje verjetno nadaljevalo. Poleg tega je vsak izvoznik upravičen do več shem subvencioniranja. Edina izjema se nanaša na shemo MEIS, ki je prenehala veljati januarja 2021. Vendar je to shemo nadomestila podobna shema, tj. shema RODTEP, za katero je družba pridobila ugodnosti, kot je poudarjeno v oddelku 3.2.5.

(175)

Podobno je Komisija ugotovila, da je bilo preferenčno financiranje v okviru sheme IES podaljšano vsaj do leta 2024.

(176)

Preiskava je pokazala tudi, da so indijske družbe v OPP še naprej uvažale na trg Unije ter da so obseg uvoza in tržne deleže ohranile na isti ravni kot v zadnjih dveh preiskavah v zvezi s pregledom. Poleg tega analiza obsega proizvodnje in proste zmogljivosti v Indiji, obsega in cen izvoza iz Indije na trge drugih tretjih držav, obstoječih ukrepov v drugih tretjih državah in privlačnosti trga Unije iz uvodnih izjav 250 do 270 tudi kaže, da bi se s subvencioniranim izvozom v primeru izteka veljavnosti sedanjih ukrepov verjetno še povečala njegova že tako znatna prisotnost na trgu Unije.

(177)

Glede na navedeno in v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe je Komisija ugotovila, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja subvencioniranja.

(178)

Podoben izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Uniji proizvajalo sedem proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(179)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na 219 330 ton. Komisija je podatek pridobila na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in podatkov, ki so jih predložili nevzorčeni proizvajalci in vložniki (19). Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 61 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(180)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Unije, namenjene za trg Unije, in obsega uvoza, pridobljenega iz statističnih podatkov Eurostata.

(181)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)  (20)

(182)

Potrošnja GES v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %. Za leto 2018 je bila značilna velika potrošnja zaradi velikega povpraševanja jeklarske industrije EU, ki je okrevala po jeklarski krizi. Poleg tega so proizvajalci jekla v razmerah nenadnega zvišanja cen GES kopičili zaloge GES v pričakovanju dodatnega zvišanja.

(183)

Leta 2019 se je proizvodnja jekla iz elektroobločnih peči v primerjavi z letom 2018 zmanjšala (za 6,6 % po podatkih združenja Eurofer). Zato se je povpraševanje po GES zmanjšalo. Ker se je cena GES znatno znižala, se kopičenje zalog za industrijo v spodnjem delu verige ni več štelo za potrebno, saj porabnikov ni več skrbelo nadaljnje zvišanje cen. Posledično so proizvajalci jekla začeli zmanjševati zaloge GES. Poleg tega se je povpraševanje dodatno zmanjšalo, vendar tokrat začasno, in sicer leta 2020 po izbruhu COVID-19.

(184)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 180, je Komisija na podlagi statističnih podatkov Eurostata določila obseg uvoza iz Indije. Tržni delež je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je navedena v uvodni izjavi 181.

(185)

Uvoz iz Indije se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(186)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz zadevne države se je po zmanjšanju potrošnje EU v letih 2019 in 2020 zmanjšal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je znova povečal. Na splošno se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza s 5 802 ton leta 2018 povečal na 6 540 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. za 13 %. Uvoz GES iz Indije je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 16 % celotnega uvoza GES v Unijo, kar ustreza 5-odstotnemu tržnemu deležu.

(187)

Na splošno sta se uvoz iz Indije in njegov tržni delež v obravnavanem obdobju povečala. Kljub zmanjšanju potrošnje Unije se je obseg dampinškega in subvencioniranega uvoza iz Indije v obravnavanem obdobju še naprej povečeval (za 13 %), prodaja industrije Unije pa se je zmanjšala.

(188)

Povprečna cena uvoza iz Indije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (EUR/tono)

(189)

Povprečna uvozna cena (21) GES iz Indije se je v obravnavanem obdobju znižala za 80 %, in sicer s 13 756 EUR/tono leta 2018 na 2 747 EUR/tono v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(190)

Zaradi velikega povpraševanja po GES na svetovni ravni so indijske cene v prvi polovici obravnavanega obdobja presegle cene industrije Unije, nato pa so se med letoma 2018 in 2020 znižale za 60 % ter v letu 2020 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom ves čas ostale nižje od cen Unije.

(191)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(192)

Tako je povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen znašala 41,1 %.

(193)

Indijska vlada je po razkritju trdila, da stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki jo je izračunala Komisija, ni reprezentativna, ker ne temelji na dejanskih tržnih cenah v Uniji. Po mnenju indijske vlade je dejstvo, da je prodaja družbe GrafTech Iberica potekala na podlagi dolgoročnih pogodb, povzročilo umetno visoko prodajno ceno, ki ne odraža tržne cene GES v Uniji.

(194)

Komisija se s to oceno ne strinja. Dolgoročne pogodbe niso redka poslovna praksa in poslovna odločitev, s katero se stranka zaveže določeni ravni cen v zameno za zanesljivost dobave. Glede na to, da so se dolgoročne pogodbe uporabljale pri poslovanju na zadevnem trgu, njihova prisotnost v vzorcu ne pomeni, da vzorec ni reprezentativen. Poleg tega je bil le del prodaje družbe GrafTech zajet v dolgoročnih pogodbah, medtem ko prodaja drugih dveh vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bila zajeta v podobnih dolgoročnih pogodbah. Zato Komisija meni, da čeprav so dolgoročne pogodbe, ki jih je uporabljala družba GrafTech Iberica, reprezentativne za del trga, na splošno niso bistveno vplivale na izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(195)

Izdelek, ki se pregleduje, se je iz drugih tretjih držav uvažal predvsem iz Kitajske, Mehike in Rusije.

(196)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav ter tržni deleži in cene so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav razen iz Indije

(197)

Analiziran je bil vpliv uvoza iz drugih tretjih držav, saj je v OPP predstavljal približno 84 % celotnega uvoza GES v Unijo. Kljub vse manjši potrošnji se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav povečal za 19 %, in sicer s skoraj 29 000 ton leta 2018 na približno 35 000 ton v OPP.

(198)

Uvoz iz tretjih držav je delno sledil zmanjšanju potrošnje v letih 2019 in 2020, vendar se je hitro znova povečal, pri čemer je v OPP dosegel najvišjo raven, in sicer se je v primerjavi z letom 2018 povečal za 19 %. Povprečna cena uvoza iz drugih tretjih držav je sledila gibanju na svetovni ravni, saj se je med letom 2018 in OPP znižala za 72 %.

(199)

Veliko večino tega uvoza v OPP, tj. 76 %, je predstavljal uvoz iz Kitajske. Obseg uvoza iz drugih tretjih držav, razen Kitajske in Indije, se je v obravnavanem obdobju povečal za 22 %. Obseg uvoza GES iz Indije se je s 5 800 ton leta 2018 povečal na 6 500 ton v OPP, obseg uvoza GES iz Kitajske pa se je z 22 054 ton leta 2018 povečal na 26 065 ton v OPP, pri čemer se je tržni delež povečal za 25 % oziroma 31 %.

(200)

V istem obdobju so bile uvozne cene iz Kitajske nižje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije (razen leta 2018).

(201)

Poleg tega je Komisija 7. aprila 2022 (22) za uvoz GES iz Kitajske uvedla protidampinško dajatev (v razponu od 23 % do 74,9 %) (23).

(202)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(203)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(204)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz odgovorov vzorčenih proizvajalcev na protidampinški vprašalnik in makroekonomskih podatkov, ki so jih predložili nevzorčeni proizvajalci in vložniki ter ki jih je navzkrižno preverila s podatki iz zahtevka za pregled. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(205)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(206)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(207)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(208)

Po zmanjšanju potrošnje se je obseg proizvodnje industrije Unije med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 34 %, v OPP pa se je delno znova povečal, pri čemer je ostal pod ravnjo iz leta 2018. Na splošno se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 13 %.

(209)

Zmanjšanje obsega proizvodnje je posledica zmanjšanja potrošnje skupaj z zmanjšanjem obsega prodaje v industriji Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 211.

(210)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(211)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 18 %. Do leta 2020 se je postopno zmanjševal (za 38 %), nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom le delno znova povečal. Vendar to povečanje ni bilo v skladu s podobnim gibanjem, ki mu je sledila potrošnja Unije, tako da se je tržni delež industrije Unije na splošno zmanjšal, in sicer s 77 % leta 2018 na 70 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (zmanjšanje za 9 %), tržni delež uvoza iz Indije pa se je v istem obdobju povečal za 25 %.

(212)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja GES v EU zmanjšala za 10 %. To zmanjšanje potrošnje za 15 000 ton je prizadelo le industrijo Unije, katere obseg prodaje se je zmanjšal za 21 000 ton. V istem obdobju se je obseg dampinškega uvoza iz Indije, Kitajske in drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju še naprej povečeval, in sicer za 13 %, 18 % oziroma 19 %.

(213)

Kot je pojasnjeno zgoraj, se je obseg prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 21 000 ton, uvoz pa se je povečal za več kot 6 200 ton. To je povzročilo 9-odstotno izgubo tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju. Zato industrija Unije v tem obdobju ni beležila rasti.

(214)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(215)

Število zaposlenih v industriji Unije je v obravnavanem obdobju ostalo razmeroma stabilno (v obravnavanem obdobju se je zmanjšalo za 2 %). Zato je glede na upad proizvodnje, pojasnjen v oddelku 4.4.2.1, produktivnost delovne sile industrije Unije, ki se meri kot obseg proizvodnje (v tonah) na zaposlenega, sledila enakemu gibanju, saj se je v istem obdobju zmanjšala za 11 %.

(216)

Komisija je v uvodni izjavi 177 ugotovila, da so indijske družbe v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na trg Unije še naprej uvažale po subvencioniranih cenah. Našla je tudi dokaze, da se bo subvencioniranje v primeru izteka ukrepov verjetno nadaljevalo.

(217)

Kljub izravnalnim ukrepom, ki se uporabljajo od leta 2009, se je obseg prodaje industrije Unije znatno zmanjšal, kar se kaže v zmanjšanju tržnega deleža v obravnavanem obdobju za 9 odstotnih točk. Zato ni bilo mogoče ugotoviti popolnega okrevanja od preteklega subvencioniranja, tako da industrija Unije ostaja zelo ranljiva za škodljive učinke kakršnega koli subvencioniranega uvoza na trg Unije.

(218)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(219)

Prodajne cene so se med letoma 2018 in 2019 zvišale za 13 %, nato pa so se leta 2020 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom močno znižale na raven, ki je za 45 % nižja od ravni iz leta 2018.

(220)

Stroški proizvodnje so se povečali, pri čemer so najvišjo raven dosegli leta 2020, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so se začeli zniževati. To gibanje je posledica znatnega zvišanja cene glavne surovine, tj. igelnega koksa. Cena igelnega koksa se je zaradi povečanega povpraševanja, ki ga je sprožila industrija litij-ionskih baterij, do leta 2019 stalno in znatno zviševala, šele leta 2020 pa se je začela zniževati.

(221)

Komisija je ob upoštevanju prodajnih cen industrije Unije ugotovila, da je bil del proizvodnje Unije (zlasti proizvodnja družb GrafTech Iberica in GrafTech France), ki predstavlja približno 50 % celotne prodaje in proizvodnje Unije, v določenem obsegu začasno zaščiten pred neposredno konkurenco na trgu, drugi del (druga dva vzorčena proizvajalca Unije) pa je bil neposredno izpostavljen dampinškemu indijskemu uvozu.

(222)

Razlog za to so bile dolgoročne pogodbe, ki so zajemale prodajo GES, ki ga je dobavljala družba GrafTech Iberica. Te dolgoročne pogodbe so bile sklenjene v obdobju nenavadno visokih cen v letih 2017 in 2018. Te pogodbe so pogodbe o nakupu „vzemi ali plačaj“ z zagotovljeno količino blaga po določenih cenah, kupec pa se je zavezal, da bo kupil dogovorjene količine po vnaprej določeni in fiksni ceni, ob upoštevanju različnih pogodbenih pravic in obveznosti. Te pogodbe so bile sklenjene za obdobje treh do petih let. Videti je, da je bil velik del prodaje družbe GrafTech Iberica v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izveden v okviru teh dolgoročnih pogodb. Preiskava ni pokazala, da bi podobne dolgoročne pogodbe v obravnavanem obdobju zajemale še kakšnega drugega proizvajalca Unije. Glede na omejeno trajanje dolgoročnih pogodb je Komisija ugotovila, da je vpliv pogodb začasen.

(223)

Te dolgoročno pogodbe izvirajo iz obdobja velike nestanovitnosti cen v letih 2017 in 2018, ki je trajalo do leta 2019. V teh letih so se cene grafitnih elektrod na svetovni ravni znatno zvišale. Na to so vplivali številni dejavniki, med drugim povečano svetovno povpraševanje. Ključni razlog za povečanje povpraševanja, ki ga navaja industrija Unije, naj bi bil svetovni prehod v jeklarski industriji s plavžev na elektroobločne peči, v katerih se uporabljajo grafitne elektrode. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 220, so se zaradi nove konkurence za igelni koks (glavno surovino, ki se uporablja pri proizvodnji grafitnih elektrod) z industrijo litij-ionskih baterij povečali stroški surovin, ki so prispevali k nestanovitnosti cen. Za rešitev vprašanja nestanovitnosti cen so bile dolgoročne pogodbe za dobavo izdelka, ki se pregleduje in ga je dobavljala družba GrafTech Iberica, sklenjene za obdobje od treh do pet let. Namen je bil doseči stabilnejše cene v zameno za stalno dobavo, kot so jo zahtevale stranke.

(224)

Zato je lahko imela zaradi obstoječih dolgoročnih pogodb prodaja družbe GrafTech Iberica v OPP stabilno raven cen ([25–50] % nad povprečno prodajno ceno na enoto v Uniji) kljub splošnemu padcu cen, pred katerim ni bil zaščiten preostanek industrije Unije, ki ga dolgoročna pogodba ni zajemala. Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij, kot so obseg prodaje izdelka, ki se pregleduje, za katerega se ne uporabljajo dolgoročne pogodbe in ki ga je dobavljala družba GrafTech Iberica, ter prodaje drugih dveh vzorčenih proizvajalcev Unije, ocenila, da je bila povprečna cena na trgu, za katero niso veljali pogoji dolgoročnih pogodb, za približno [25–50] % nižja od povprečne prodajne cene na enoto v Uniji na celotnem trgu. Zato povprečna prodajna cena Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ne odraža natančno konkurenčnega položaja cen na trgu Unije, na katerega je znatno vplival poceni dampinški uvoz iz Indije in Kitajske.

(225)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(226)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju nekoliko znižali. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se na splošno znižali za 5 %. Na to gibanje je vplivalo predvsem omejeno zmanjšanje števila zaposlenih, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 215.

(227)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(228)

Zalog ni mogoče obravnavati kot pomemben kazalnik škode v tem sektorju, saj proizvodnja in prodaja temeljita predvsem na naročilih, zaradi česar proizvajalci običajno vzdržujejo omejene zaloge. Zato so gibanja zalog navedena zgolj informativno.

(229)

Na zaloge je na splošno vplivalo zmanjševanje proizvodnje in prodaje industrije Unije. Končne zaloge kot delež proizvodnje so se v letih 2019 in 2020 znatno povečale (za 54 % oziroma 78 %), v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so se delno zmanjšale. Na splošno so se v obravnavanem obdobju končne zaloge v tonah povečale za 25 %.

(230)

Vendar so se ob upoštevanju podatkov dveh proizvajalcev Unije, ki nista sklenila dolgoročnih pogodb, njune zaloge v istem obdobju povečale za [35–45] %.

(231)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(232)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(233)

Po prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, navedeni v uvodni izjavi 1, pri kateri so bili uvedeni izravnalni ukrepi, se je položaj industrije Unije izboljšal, njena stopnja dobička pa je leta 2018 zaradi zvišanja cen, navedenega v oddelku 4.4.3.1, dosegla 75 %. Vendar se je položaj nato poslabšal, tako da se je stopnja dobička od leta 2018 zniževala in leta 2020 dosegla najnižjo raven (2 %), v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je delno znova zvišala (31 %), kar ustreza 58-odstotnemu znižanju v obravnavanem obdobju.

(234)

Vzrok za to znižanje je znatno zmanjšanje potrošnje Unije in obsega prodaje, ki ju je industrija Unije utrpela v korist dampinškega in subvencioniranega uvoza iz Indije ter dampinškega uvoza iz Kitajske, ki je z vstopom v Unijo izvajal znaten cenovni pritisk, pri čemer je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije in silil del industrije Unije, ki ni zajet v dolgoročnih pogodbah, da zniža ravni svojih cen, kot je pojasnjeno zgoraj v uvodni izjavi 224.

(235)

Kot je navedeno zgoraj, je eden od vzorčenih proizvajalcev Unije, tj. družba GrafTech Iberica, prodal večino svoje količine v okviru dolgoročnih pogodb. Zato je svoje izdelke prodajal po stabilnih cenah in v OPP (do izteka dolgoročnih pogodb; številne od teh pogodb so se iztekle do konca leta 2021, druge pa do konca leta 2022) se je ta prodaja še vedno štela za delno zaščiteno pred zunanjimi dejavniki, kot je splošno nižanje cen.

(236)

Vendar je položaj pri drugih dveh vzorčenih proizvajalcih Unije drugačen. Z izjemo družbe GrafTech Iberica mikrokazalniki kažejo drugačno sliko, saj se je dobičkonosnost prodaje v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom s [+70 do +80] % leta 2018 zmanjšala na [0 do +10] %.

(237)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Glede na zmanjševanje dobička industrije Unije se je denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal za 68 %.

(238)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju zaradi še vedno pozitivnega denarnega toka povečale za 25 %, predvsem zaradi prizadevanj industrije Unije, da bi racionalizirala svojo proizvodnjo ter povečala učinkovitost in produktivnost pri spopadanju z vse večjim poceni uvozom. V istem obdobju pa se je donosnost naložb, ki je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, zmanjšala za 79 % in se je torej gibala enako kot dobičkonosnost.

(239)

Podobno gibanje, kot je pojasnjeno zgoraj, je mogoče opaziti ob upoštevanju podatkov dveh proizvajalcev Unije, ki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nista prodajala v okviru dolgoročnih pogodb. V istem obdobju sta se donosnost naložb in denarni tok zmanjšala na [0 do +10] %.

(240)

Ker se dobičkonosnost in donosnost naložb zmanjšujeta, bodo vzorčeni proizvajalci Unije vse težje zbirali kapital za prihodnje naložbe. Zaradi tako hitrega upada donosnosti naložb je bolj ogrožena zmožnost vzorčenih proizvajalcev za zbiranje kapitala v prihodnosti.

(241)

Preiskava je pokazala, da so ukrepi industriji Unije omogočili, da je v celotnem obravnavanem obdobju vsaj delno ohranila znaten tržni delež. Večina kazalnikov škode je pokazala, da je bil gospodarski položaj industrije Unije težaven. Kot je pojasnjeno zgoraj, je ta negativni razvoj dogodkov posledica zmanjšanja potrošnje skupaj s posledicami izbruha COVID-19 in dampinškega uvoza iz Kitajske ter dampinškega in subvencioniranega uvoza iz Indije, ki sta v istem obdobju povečali tržni delež v škodo industrije Unije, katere tržni delež se je zmanjšal. Položaj se je še poslabšal zaradi močnega povečanja dampinškega uvoza iz Kitajske in Indije. Industrija Unije se je na te izzive odzvala z nižanjem cen in zmanjševanjem dobička, ki pa je v obravnavanem obdobju kljub temu ostal pozitiven.

(242)

Zmanjšali so se zlasti proizvodnja, obseg prodaje in tržni delež, prav tako so se znižale prodajne cene, kar je negativno vplivalo na produktivnost in dobičkonosnost. Zaradi povečanega cenovnega pritiska dampinškega uvoza iz Indije in Kitajske je bila industrija Unije prisiljena znižati svoje prodajne cene, kar je negativno vplivalo na njeno dobičkonosnost, ki se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala. Tudi hitro zmanjševanje donosnosti naložb negativno vpliva na zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala in naložb.

(243)

Po drugi strani je industrija Unije kljub zmanjševanju še vedno ohranila velik obseg prodaje in precejšen tržni delež. Podobno je dobičkonosnost kljub negativnemu gibanju ostala pozitivna v celotnem obravnavanem obdobju. Zato je Komisija ugotovila, da je bila industrija Unije v obravnavanem obdobju izpostavljena nekaterim negativnim gibanjem, zaradi česar se je v letu 2021 znašla v na splošno ranljivem položaju, vendar v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(244)

Indijska vlada je po razkritju trdila, da so višje cene surovin zaradi vojaške agresije Ruske federacije proti Ukrajini eden glavnih dejavnikov za zmanjšano dobičkonosnost industrije Unije.

(245)

Ta trditev ni podprta z nobenim dokazom. Do vojaške agresije in spremljajočih geopolitičnih razmer je prišlo po obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. februarja 2022, zato niso vplivale na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju. Ta trditev se je zato štela za neutemeljeno.

(246)

Komisija je v uvodni izjavi 243 ugotovila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški in subvencionirani uvoz iz Indije.

(247)

Da bi Komisija ugotovila, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški in subvencionirani uvoz iz Indije, je upoštevala naslednje elemente: (i) obseg proizvodnje in proste zmogljivosti v Indiji, (ii) obseg in cene izvoza iz Indije na trge drugih tretjih držav, (iii) obstoječe ukrepe v drugih tretjih državah, (iv) privlačnost trga Unije ter (v) verjetne ravni cen uvoza iz Indije in njihov vpliv na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

(248)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa (24) je bila skupna indijska zmogljivost proizvodnje GES v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenjena na približno 160 000 ton, proizvodnja na približno 121 000 ton, prosta zmogljivost pa na približno 39 000 ton. Ocenjena prosta zmogljivost je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala približno 29 % potrošnje Unije.

(249)

Poleg tega je iz informacij iz zahtevka (25) razvidno, da naj bi en indijski proizvajalec do začetka leta 2023 svojo zmogljivost še povečal za dodatnih 20 000 ton, s čimer se bo prosta zmogljivost povečala na 59 000 ton (43 % potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom). Zato so na voljo zmogljivosti za znatno povečanje izvoznih količin v Unijo, zlasti ker ni kazalnikov, da bi lahko trgi tretjih držav ali notranji trg absorbirali morebitno dodatno proizvodnjo.

(250)

Zaradi nesodelovanja in posledičnega neobstoja drugih zanesljivejših virov za opredelitev indijskega izvoza GES iz Indije v druge tretje države razen Unije je analiza temeljila na podatkih iz podatkovne zbirke GTA za oznako HS 8545 11. Ta oznaka HS je zajemala približno 82 % indijskega izvoza v Unijo (v primerjavi s podatki Eurostata o kodah TARIC), pod oznako HS 8545 90 pa v Unijo ni bil opravljen skoraj noben uvoz iz Indije. Podatki iz podatkovne zbirke GTA za HS 8545 11 so se zato šteli za najzanesljivejši vir za analizo trgov tretjih držav.

(251)

Za družbi GIL in HES, znana proizvajalca GES v Indiji, je bilo ugotovljeno, da sta močno usmerjeni v izvoz, saj sta leta 2021 izvozili več kot 60 % svoje proizvodnje. Njuni glavni izvozni trgi so bili Turčija, Združene države Amerike, Unija in Egipt. Na splošno se je obseg izvoza iz Indije na svetovni ravni med letom 2018 in OPP zmanjšal za 14 %, na treh najpomembnejših izvoznih trgih (Turčija, Združene države Amerike in Egipt) pa se je povečal za 16 %.

(252)

Analiza cen izvoza v deset najpomembnejših izvoznih držav Indije v OPP je pokazala, da je bila cena izvoza v Unijo na ravni indijske meje FOB (2 727 EUR/tono) višja kot cena izvoza v Egipt, Južno Korejo, Južno Afriko, Mehiko in Združene arabske emirate, medtem ko je bila nižja kot cena izvoza v Turčijo, Združene države Amerike, Saudovo Arabijo in Indonezijo. Vendar se je glede na izvozne omejitve, s katerimi se srečuje indijska industrija, kot je pojasnjeno v oddelku 5.3, in ob upoštevanju trenutne indijske proste zmogljivosti štelo, da bi bili indijski izvozniki v primeru izteka ukrepov motivirani za preusmeritev znatnega obsega izvoza iz tretjih držav na privlačnejši trg Unije.

(253)

Po uvedbi sankcij ZDA proti Iranu avgusta 2018 je Indija izgubila največjo namembno državo za izvoz GES (26). Pred sankcijami je bil Iran za Indijo med glavnimi tremi namembnimi državami za izvoz GES, saj je tja izvozila približno 9 000 ton/leto. Leta 2019 se je po uvedbi sankcij obseg izvoza iz Indije v Iran zmanjšal na skoraj nič ton, kar se ni spremenilo niti v naslednjih letih.

(254)

Poleg tega je Evrazijska gospodarska komisija do septembra 2023 podaljšala protidampinške ukrepe za uvoz GES iz Indije po stopnji 16,04 % za družbo HEG ter 32,83 % za družbo GIL in druge indijske proizvajalce. Ruska federacija, ena od članic Evrazijske gospodarske unije, je bila pomembna porabnica GES, saj je njena letna proizvodnja jekla v elektroobločnih pečeh leta 2019 znašala 24 milijonov ton. Indijski izvoz GES v Rusijo se je s približno 840 ton leta 2018 zmanjšal na nič ton v letih 2020 in 2021. Zato bodo ob že razpoložljivi prosti zmogljivosti omejeni potencialno razpoložljivi izvozni trgi za indijske proizvajalce, kar bo v primeru izteka ukrepov še povečalo privlačnost trga Unije.

(255)

Privlačnost trga Unije je bila dokazana z dejstvom, da so indijske GES kljub veljavnim protidampinškim in izravnalnim dajatvam še naprej vstopale na trg Unije. Indija je med obravnavanim obdobjem ostala druga največja država izvoznica v Unijo, takoj za Kitajsko. Kljub zmanjšanju med letoma 2019 in 2020 zaradi pandemije COVID-19 je Indija ohranila in povečala svoj izvoz v Unijo za od 5 800 ton leta 2018 do 6 500 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tržni delež pa za od 4 % leta 2018 do 5 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. To je v enakem razponu obsega izvoza in tržnih deležev, kot so bili v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovljeni v okviru dveh prejšnjih pregledov zaradi izteka ukrepa. Kot je navedeno v uvodni izjavi 192, je indijska cena izvoza v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno nelojalno nižala prodajne cene na trgu Unije.

(256)

Poleg tega glede na javne izjave družbe HEG ta proizvajalec meni, da je Unija pomemben izvozni trg, na katerem bi lahko ob odpravi protidampinških/subvencijskih ukrepov povečal svojo prisotnost (27).

(257)

Da bi Komisija ocenila vpliv prihodnjega uvoza na položaj industrije Unije, je ravni cen indijskega izvoza brez protidampinških dajatev štela za razumen kazalnik prihodnjih ravni cen za trg Unije. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen za izdelek, ki se pregleduje, brez vključenih protidampinških in izravnalnih dajatev znaša 41,1 %, zato se šteje za najboljši kazalnik verjetnih ravni cen v primeru neobstoja protisubvencijskih ukrepov.

(258)

Porabniki izdelka, ki se pregleduje, zaradi njegove intenzivne uporabe in hitre zamenjave običajno ohranjajo znatne zaloge izdelka za njegovo uporabo kot osnovne surovine. Zato je izdelek, ki se pregleduje, cenovno občutljiv. Porast uvoza po nizkih cenah bi industrijo Unije prisilil k dodatnemu nižanju cen, kot je to že storila, da bi konkurirala uvozu iz Indije in Kitajske, kot je pojasnjeno zgoraj v oddelku 4.4.3.1.

(259)

Poleg tega se od aprila 2022 za uvoz nekaterih GES iz Kitajske uporablja protidampinška dajatev iz uvodne izjave 199. Področje uporabe izdelka, na katerega se nanašajo te dajatve, v veliki meri zajema področje uporabe izdelka, ki ga zadeva ta preiskava, in sicer oznako TARIC 8545110010. Zato se pričakuje, da se bo kitajski tržni delež zmanjšal (z 20 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom). To bo še povečalo privlačnost trga Unije za dampinški/subvencionirani uvoz iz Indije. Glede na trenutno ali verjetno celo povečano prosto zmogljivost iz uvodne izjave 249 in brez konkurence kitajskih proizvajalcev izvoznikov obstaja velika verjetnost, da bodo indijski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov znatno povečali svoj uvoz izdelka, ki se pregleduje, na trg Unije.

(260)

Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 221 do 224, na svetovni položaj industrije Unije močno vpliva poseben položaj družbe GrafTech Iberica, ki je začasen. Dolgoročne pogodbe so prenehale veljati (v veliki meri se je velika večina veljavnih dolgoročnih pogodb iztekla že leta 2022). Nekatere obstoječe dolgoročne pogodbe družbe GrafTech Iberica so bile po letu 2022 podaljšane za eno ali dve leti. Vendar so podaljšane dolgoročne pogodbe zajemale le manjši del skupne prodaje družbe GrafTech Iberica. Tudi če se vključijo podaljšane dolgoročne pogodbe, velika večina obsega prodaje družbe GrafTech Iberica ob koncu leta 2023 ne bo več zajeta v trenutnih dolgoročnih pogodbah. Ta delež se bo ob koncu leta 2024 še povečal. Poleg tega je Komisija ugotovila, da so se povprečne prodajne cene izdelkov družbe GrafTech Iberica v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2020 znižale (celo vključno s prodajo na podlagi dolgoročnih pogodb), kar kaže, da je prodajo družbe GrafTech Iberica prizadel uvoz grafitnih elektrod iz Indije in Kitajske po nizkih cenah. Zato bo družba GrafTech Iberica najpozneje do konca leta 2023 v enakem položaju kot drugi proizvajalci in bo v celoti izpostavljena vplivu vse večjega obsega dampinškega in subvencioniranega uvoza iz Indije. To pomeni, da bi se gospodarski položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov še poslabšal.

(261)

Če bi se dobičkonosnost zmanjšala, industrija Unije ne bi mogla izvesti potrebnih naložb. Nazadnje bi to vodilo tudi v izgubo delovnih mest in tveganje ukinitve proizvodnih linij.

(262)

Indijska vlada je po razkritju trdila, da v tem primeru ni verjetnosti ponovitve škode, predvsem zato, ker je tržni delež uvoza iz Indije v Unijo le 5-odstoten, in da je kakršna koli škoda industriji Unije posledica uvoza iz Kitajske in ne uvoza iz Indije. Poleg tega je trdila, da so nizke uvozne cene iz Indije odziv na uvoz po nizkih cenah iz Kitajske.

(263)

Komisija je pri ugotavljanju, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Indije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 247, upoštevala več elementov, kot so obseg proizvodnje in proste zmogljivosti v Indiji, obseg in cene izvoza iz Indije na trge drugih tretjih držav, obstoječi ukrepi v drugih tretjih državah, privlačnost trga Unije ter verjetne ravni cen uvoza iz Indije in njihov vpliv na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov. Indijska vlada v svojih pripombah ni dvomila o analizi ali sklepih Komisije glede nobenega od teh elementov, razen glede elementa iz uvodne izjave 127. Komisija v nasprotju s tem, kar je indijska vlada navedla v svojih pripombah, svoje ugotovitve glede verjetnosti ponovitve škode ni utemeljila na tržnem deležu uvoza GES iz Indije v Unijo, ugotovljenem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(264)

Trditev je bila zato zavrnjena.

(265)

Indijska vlada je nadalje trdila, da trg Unije za indijske proizvajalce izvoznike ni cenovno privlačen trg, saj so njihove izvozne cene v Unijo nižje od izvoznih cen GES v druge tretje države.

(266)

Komisija je v uvodni izjavi 252 priznala, da so indijske izvozne cene v nekatere tretje države višje od izvoznih cen v Unijo. Kljub temu so cene za nekatere druge izvozne trge, ki so pomembni za indijske proizvajalce izvoznike, nižje od cen za Unijo. Poleg tega je indijski izvoz, kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.1, v obravnavanem obdobju pridobil tržni delež v Uniji. Komisija je zato na podlagi zgoraj navedenih razlogov ugotovila, da je ta trditev neutemeljena.

(267)

Glede na navedeno je Komisija ugotovila, da bi se z iztekom ukrepov po vsej verjetnosti znatno povečal dampinški in subvencionirani uvoz iz Indije po cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije, s čimer bi se poslabšal gospodarski položaj industrije Unije. Zaradi tega bi se zelo verjetno ponovila znatna škoda, posledično pa bi bila sposobnost preživetja industrije Unije resno ogrožena.

(268)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi zelo raznovrstnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, distributerjev in uporabnikov.

(269)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(270)

Industrijo Unije sestavlja pet skupin, ki proizvajajo grafitne elektrode v Uniji. Vse skupine so v celoti sodelovale pri preiskavi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, je Komisija zbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vanj so bili vključeni trije proizvajalci Unije, ki so izpolnili vprašalnik. Vzorec se je štel za reprezentativen za industrijo Unije.

(271)

Kot je že bilo navedeno, industrija Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode, je pa njen položaj negotov, kot so potrdila negativna gibanja kazalnikov škode. Z odpravo protidampinških dajatev bi se verjetno ponovila znatna škoda, zaradi česar bi se zmanjšali obseg prodaje in proizvodnje ter tržni delež, to pa bi povzročilo zmanjšanje donosnosti in izgubo delovnih mest.

(272)

Po drugi strani je industrija Unije dokazala, da je sposobna preživeti. Po zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa ji je uspelo izboljšati svoj položaj na trgu Unije pod poštenimi pogoji ter vlagati in poslovati z dobičkom, ki presega ciljni dobiček, določen v prvotni preiskavi. Z nadaljnjim izvajanjem ukrepov bi se na trgu Unije preprečila poplava uvoza iz Indije po nizkih cenah, industriji Unije pa bi se tako omogočilo, da ohrani trajnostne ravni cen in donosnosti, ki so potrebne za prihodnje naložbe.

(273)

Zato je Komisija na podlagi tega ugotovila, da je ohranitev izravnalnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(274)

Indijska vlada je po dokončnem razkritju pripomnila, da bi nadaljevanje protisubvencijskih dajatev, ki so v veljavi že skoraj 20 let, pomenilo pretirano zaščito in bi oviralo konkurenco na trgu EU. Nadaljevanje dajatev za več kot 20 let ni bilo upravičeno.

(275)

Komisija je našla dokaze, da se je subvencioniranje indijskega izvoza nadaljevalo tudi v OPP. Zato je podaljšanje dajatev, tudi če so ukrepi v veljavi dolgo časa, v skladu s pravilom o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu. Prav tako ni nevarnosti negativnega vpliva na konkurenco na trgu EU, saj dajatve le izravnavajo subvencioniranje in ponovno vzpostavijo pošteno mednarodno konkurenco.

(276)

Komisija je stopila v stik z vsemi znanimi nepovezanimi uvozniki, trgovci in uporabniki. Javila se ni nobena zainteresirana stran.

(277)

Ker niso sodelovali nobeni uvozniki, trgovci ali uporabniki, niso bile na voljo nobene informacije o vplivu dajatev na te strani. Vendar je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da morebiten vpliv na druge zainteresirane strani ni tak, da bi bilo treba šteti, da so ukrepi v nasprotju z interesom Unije, podobno pa je tudi prejšnja preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa pokazala, da ohranitev ukrepov ne bi znatno negativno vplivala na položaj teh strani.

(278)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da ohranitev veljavnih izravnalnih ukrepov ne bi bistveno negativno vplivala na uvoznike, trgovce ali uporabnike.

(279)

Indijska vlada je po razkritju trdila, da ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov ni v interesu Unije. Trdila je, da je dejstvo, da je prodaja družbe GrafTech Iberica potekala na podlagi dolgoročnih pogodb, povzročilo umetno in protikonkurenčno visoko prodajno ceno, ki ne odraža tržne cene GES v Uniji. S posledicami te umetno visoke prodajne cene bi se soočili nadaljnji uporabniki v Uniji.

(280)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 194, sklepanje dolgoročnih pogodb ni neobičajna poslovna praksa, ki se izvaja prostovoljno in pri kateri se obe stranki dogovorita o pogojih, saj domnevata, da bodo koristni. Zato Komisija meni, da dolgoročnih pogodb in iz njih izhajajočih cen ni mogoče šteti za protikonkurenčne. Poleg tega bo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 235, do konca leta 2023 prenehala veljati večina dolgoročnih pogodb, ki jih je podpisala družba GrafTech Iberica, in družba GrafTech Iberica bo v enakem položaju kot drugi proizvajalci ter bo v celoti izpostavljena vplivu vse večjega obsega dampinškega uvoza iz Indije.

(281)

Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(282)

Indijska vlada je nadalje trdila, da nadaljevanje dajatev ne bi bilo v interesu Unije, saj se bo vpliv teh dajatev prenesel na stranke.

(283)

Ta argument se je štel za neutemeljenega. Komisija je v uvodnih izjavah 276 do 278 ocenila interes uporabnikov in ugotovila, da ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov ne bi bistveno negativno vplivala na uporabnike.

(284)

Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da v interesu Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Indije.

(285)

Komisija na podlagi svojih sklepov glede nadaljevanja subvencioniranja iz Indije, verjetnosti ponovitve škode, ki jo povzroča subvencionirani uvoz iz Indije, in interesa Unije ugotavlja, da bi bilo treba izravnalne ukrepe za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije ohraniti.

(286)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Indije, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanj se ne bi smela uporabljati nobena od individualnih stopenj izravnalne dajatve.

(287)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (28). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(288)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov. Določen je bil tudi rok za predložitev stališč po tem razkritju.

(289)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (29) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(290)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –