<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-181/16</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62016CC0181</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:467">EU:C:2017:467</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>16</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI P. MENGOZZIJA – ZADEVA C‑181/16</P><P>GNANDI</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Paola Mengozzija</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20170615">15. junija 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑181/16</HT></P><P>Sadikou Gnandi</P><P>proti</P><P>État belge</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,<BR/>ki ga je vložil Conseil d’État (državni svet, Belgija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2008/115/ES</KEYWORD><KEYWORD>Vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav</KEYWORD><KEYWORD>Odločba o vrnitvi</KEYWORD><KEYWORD>Izdaja odločbe takoj po zavrnitvi prošnje za azil in pred izčrpanjem vseh pravnih sredstev</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ter člena 5 in člena 13(1) Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE> o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="348" PAGE.FIRST="98" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 348, str. 98</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Belgijski Conseil d’État (državni svet, Belgija) z vprašanjem za predhodno odločanje Sodišče v bistvu sprašuje, ali načelo nevračanja in pravica do učinkovitega pravnega sredstva nasprotujeta temu, da se prosilcu za azil odločba o vrnitvi v smislu Direktive 2008/115 izda, takoj ko je prvostopenjski organ za presojo zavrnil prošnjo za mednarodno zaščito in torej preden je prosilec izčrpal vsa pravna sredstva zoper tako zavrnitev.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2005/85/ES</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 7 Direktive Sveta 2005/85/ES z dne <DATE ISO="20051201">1. decembra 2005</DATE> o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="326" PAGE.FIRST="13" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 326, str. 13</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="007.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Prosilcem [za azil] se dovoli ostati v državi članici izključno zaradi postopka, dokler organ za presojo ne izda odločbe v postopku na prvi stopnji iz Poglavja III. Ta pravica ostati v državi članici ne pomeni upravičenosti do dovoljenja za prebivanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>V odstavku 2 tega člena so predvidene izjeme od pravila, določenega v odstavku 1. Te izjeme ni mogoče uporabiti za spor o glavni stvari.</P></NOTE></ALINEA><?PAGE NO="2"?><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 39(1) te direktive državam članicam nalaga obveznost, da prosilcem za azil zagotovijo pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Odstavek 3 tega člena določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Države članice, kadar je primerno, predvidijo v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi pravila glede:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>vprašanja, ali ima pravno sredstvo v skladu z odstavkom 1 za posledico, da prosilec lahko ostane v zadevni državi članici do odločitve o pravnem sredstvu;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>možnosti pravnega sredstva ali zaščitnih ukrepov, kadar pravno sredstvo v skladu z odstavkom 1 nima za posledico, da prosilec lahko ostane v zadevni državi članici do odločitve o pravnem sredstvu. […]</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Direktiva 2005/85 je bila razveljavljena in nadomeščena z Direktivo 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="180" PAGE.FIRST="60" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 180, str. 60</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> Člen 46(5) te direktive določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>države članice prosilcem dovolijo, da ostanejo na njihovem ozemlju do izteka roka, v katerem lahko uveljavljajo svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva in, če so tako pravico v tem roku uveljavljali, pa do zaključka postopka s pravnim sredstvom<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>. Vendar se ta določba ne uporablja <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> za dejstva v sporu o glavni stvari.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>V skladu s členom 52, prvi odstavek, Direktive 2013/32 prošnje za mednarodno zaščito, ki so bile vložene pred 20. julijem 2015, urejajo zakoni in drugi predpisi, sprejeti v skladu z Direktivo 2005/85.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2008/115</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V skladu z odstavkom 2(1) Direktive 2008/115 se ta uporablja za državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 3, točke 2, 4 in 5, te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:</P><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="003.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>nezakonito prebivanje<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="2018" ID="QE0005"/> pomeni prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop iz člena 5 Zakonika o schengenskih mejah ali drugih pogojev za vstop, bivanje ali stalno prebivališče v tej državi članici;</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="003.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>odločba o vrnitvi<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> pomeni upravno ali sodno odločbo ali akt, ki navaja ali opredeljuje, da je prebivanje državljana tretje države nezakonito, ter nalaga ali navaja obveznost vrnitve;</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>odstranitev<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/> pomeni izvršitev obveznosti vrnitve, in sicer fizični prevoz iz države članice […]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 5 Direktive 2008/115 določa, da morajo države članice pri izvajanju te direktive spoštovati načelo nevračanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 6 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Odločba o vrnitvi<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, v odstavkih 1 in 6 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Brez poseganja v izjeme iz odstavkov 2 do 5 države članice izdajo odločbo o vrnitvi vsakemu državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="006.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva državam članicam ne preprečuje sprejetja odločitve o prenehanju zakonitega prebivanja skupaj z odločbo o vrnitvi […] v enotni upravni ali sodni odločbi ali aktu, kakor je predvideno v njihovi nacionalni zakonodaji, brez poseganja v postopkovne varovalne ukrepe iz poglavja III in iz drugih ustreznih določb zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 8 navedene direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Odstranitev<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, v odstavku 3 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Države članice lahko sprejmejo ločeno upravno ali sodno odločbo ali akt, ki odreja odstranitev.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 9(1) te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Odlog odstranitve<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Države članice odložijo odstranitev:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>če bi odstranitev kršila načelo nevračanja,</TXT></NP></ITEM></LIST><P>ali</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>toliko časa, za kolikor se v skladu s členom 13(2) zagotovi suspenzivni učinek.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 12(1) Direktive 2008/115 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Odločbe o vrnitvi […] se izdajo v pisni obliki ter navajajo dejanske in pravne razloge ter informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 13(1) in (2) te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="013.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Zadevnemu državljanu tretje države se zagotovi učinkovito pravno sredstvo, da se pritoži zoper odločbo v zvezi z vrnitvijo iz člena 12(1) ali zagotovi njen ponovni pregled pred pristojnim sodnim ali upravnim organom ali pred pristojnim telesom, katerega člani so nepristranski in neodvisni.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="013.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Organ ali telo iz odstavka 1 je pristojno za pregled odločb v zvezi z vrnitvijo iz člena 12(1), vključno z možnostjo začasne odložitve njihove izvršitve, razen če se začasna odložitev že uporablja po nacionalni zakonodaji.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Belgijsko pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 39/70, prvi odstavek, loi du <DATE ISO="19801215">15 décembre 1980</DATE> sur l’accès au territoire, l’établissement, le séjour et l’éloignement des étrangers (zakon z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE> o vstopu na ozemlje, namestitvi, prebivanju in odstranitvi tujcev, v nadaljevanju: zakon z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE>) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Brez soglasja zadevne osebe v roku, določenem za vložitev pravnega sredstva, in med njegovo obravnavo proti tujcu ni mogoče prisilno izvršiti nobenega ukrepa odstranitve z ozemlja ali vrnitve.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 52/3(1), prvi in drugi pododstavek, tega zakona določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Kadar Commissaire général aux réfugiés et aux apatrides [generalni komisar za begunce in osebe brez državljanstva, v nadaljevanju: CGRA] prošnje za azil ne sprejme v obravnavo ali zavrne priznanje statusa begunca ali odobritev statusa subsidiarne zaščite tujcu in ta tujec nezakonito prebiva v Kraljevini, mora minister ali oseba, ki jo ta pooblasti, nemudoma izdati odredbo o zapustitvi ozemlja, obrazloženo z enim izmed razlogov iz člena 7, prvi odstavek, točke od 1 do 12. […]</ALINEA><ALINEA>Kadar Conseil du contentieux des étrangers [svet za pravdne zadeve za tujce, v nadaljevanju: CCE] zavrne tožbo tujca zoper odločbo [CGRA] na podlagi člena 39/2(1), točka 1, in tujec nezakonito prebiva v Kraljevini, minister ali oseba, ki jo ta pooblasti, nemudoma podaljša odredbo o zapustitvi ozemlja iz prvega pododstavka. […]<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 75(2) arrêté royal du <DATE ISO="19811008">8 octobre 1981</DATE> concernant l’accès au territoire, le séjour, l’établissement et l’éloignement des étrangers (kraljevi odlok z dne <DATE ISO="19811008">8. oktobra 1981</DATE> o vstopu na ozemlje, prebivanju, nastanitvi in odstranitvi tujcev, v nadaljevanju: kraljevi odlok z dne <DATE ISO="19811008">8. oktobra 1981</DATE>) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Če [CGRA] tujcu zavrne priznanje statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite ali prošnje za azil ne sprejme v obravnavo, minister ali oseba, ki jo ta pooblasti, zadevni osebi izda odredbo o zapustitvi ozemlja v skladu s členom 52/3(1) zakona [z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE>].<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Člen 111 kraljevega odloka določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Če se pri [CCE] v skladu z rednim postopkom […] vloži tožba v sporu polne jurisdikcije, občinska uprava po navodilu ministra ali osebe, ki jo ta pooblasti, zadevni osebi izda dokument v skladu z obrazcem iz Priloge 35, če gre za tožbo zoper odločbo, ki povzroči odstranitev iz Kraljestva.</ALINEA><ALINEA>Ta dokument je veljaven tri mesece od datuma izdaje in se nato podaljšuje vsak mesec do odločitve o tožbi iz prejšnjega odstavka.<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>V Prilogi 35 navedenega kraljevega odloka, naslovljeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>Posebno dovoljenje za prebivanje<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, je navedeno, da se osebi, ki ji je izdano to dovoljenje, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>ne prizna niti ne dovoli prebivanja, temveč se ji dovoli, da do odločitve [CCE] lahko ostane na ozemlju Kraljevine<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Sadikou Gnandi, državljan Toga in pritožnik v postopku v glavni stvari, je <DATE ISO="20110414">14. aprila 2011</DATE> vložil prošnjo za azil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>CGRA je <DATE ISO="20140523">23. maja 2014</DATE> to prošnjo zavrnil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>État belge, nasprotna stranka v postopku v glavni stvari, je <DATE ISO="20140603">3. junija 2014</DATE> pritožniku odredila, naj zapusti ozemlje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Pritožnik v postopku v glavni stvari je <DATE ISO="20140623">23. junija 2014</DATE> pri CCE vložil tožbo zoper odločbo CGRA o zavrnitvi prošnje za azil z dne <DATE ISO="20140523">23. maja 2014</DATE>. Pritožnik v postopku v glavni stvari je isti dan pri istem sodišču predlagal razveljavitev in odlog izvršitve odredbe o zapustitvi ozemlja z dne <DATE ISO="20140603">3. junija 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>CCE je s sodbo z dne <DATE ISO="20141031">31. oktobra 2014</DATE> zavrnilo tožbo zoper odločbo CGRA z dne <DATE ISO="20140523">23. maja 2014</DATE>. Pritožnik v postopku v glavni stvari je <DATE ISO="20141119">19. novembra 2014</DATE> pri Conseil d’État vložil pritožbo zoper to sodbo. Conseil d’État je <DATE ISO="20151110">10. novembra 2015</DATE> navedeno sodbo razveljavil in zadevo vrnilo v odločanje CCE.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>CCE je s sodbo z dne <DATE ISO="20150519">19. maja 2015</DATE> prav tako zavrnilo tožbo zoper odredbo o zapustitvi ozemlja z dne <DATE ISO="20140603">3. junija 2014</DATE> zaradi prenehanja pravnega interesa pritožnika v postopku v glavni stvari. To sodišče je zlasti menilo, da je s svojo sodbo z dne <DATE ISO="20141031">31. oktobra 2014</DATE> zaključilo postopek v zvezi s prošnjo za azil, ki jo je vložil pritožnik v postopku v glavni stvari, zato pritožnik nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka v zvezi s prošnjo za azil, ki je bil zaključen. Poleg tega je to sodišče ocenilo, da je pritožnik, ker izpodbijani odredbi o zapustitvi ozemlja ni sledila izvršba, imel možnost uveljavljati svoje argumente pred CCE, potem ko je CGRA zavrnil njegovo prošnjo za azil, zato nima več pravnega interesa za sklicevanje na kršitev člena 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE> (v nadaljevanju: EKČP).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Pritožnik v postopku v glavni stvari je <DATE ISO="20150602">2. junija 2015</DATE> pri predložitvenem sodišču vložil pritožbo zoper sodbo CCE z dne <DATE ISO="20150519">19. maja 2015</DATE>. V okviru te pritožbe je to sodišče prvi ugovor nedopustnosti zavrnilo, ker je ocenilo, da izpodbijana odredba o zapustitvi ozemlja posega v pritožnikov položaj. Po mnenju navedenega sodišča mora pritožnik zaradi te odredbe, čeprav je začasno ni mogoče prisilno izvršiti, zapustiti ozemlje. Poleg tega je prisilna izvršitev te odredbe samo začasno prepovedana in bi se lahko zgodila, čim bo CCE ponovno zavrnil tožbo zoper odločbo CGRA z dne <DATE ISO="20140523">23. maja 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT><IE/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Conseil d’État prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Ali je treba člen 5 Direktive [2008/115], ki državam članicam nalaga obveznost, da pri izvajanju te direktive upoštevajo načelo nevračanja, ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 13(1) navedene direktive in člena 47 [Listine], razlagati tako, da nasprotujeta sprejetju odločbe o vrnitvi, kot jo določajo člen 6 [Direktive 2008/115] ter člen 52/3(1) zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE> […] in člen 75(2) kraljevega odloka z dne <DATE ISO="19811008">8. oktobra 1981</DATE> […], takoj ko [CGRA] zavrne prošnjo za azil ter torej preden je mogoče izčrpati pravna sredstva zoper to odločbo in preden je mogoče azilni postopek dokončno končati?<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>CCE je po odločitvi predložitvenega sodišča, da Sodišču predloži to vprašanje za predhodno odločanje, s sodbo z dne <DATE ISO="20160311">11. marca 2016</DATE> razveljavilo odločbo CGRA z dne <DATE ISO="20140523">23. maja 2014</DATE> o zavrnitvi prošnje za azil in zadevo vrnilo v odločanje CGRA. Ta je <DATE ISO="20160630">30. junija 2016</DATE> sprejel novo odločbo o zavrnitvi azila, ki jo je S. Gnandi ponovno izpodbijal pred CCE.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Poleg tega je S. Gnandi neodvisno od prošnje za azil s sklepom z dne <DATE ISO="20160208">8. februarja 2016</DATE> pridobil dovoljenje za začasno prebivanje na belgijskem ozemlju do <DATE ISO="20170301">1. marca 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Sodišče je na podlagi člena 101 Poslovnika Sodišča poslalo predložitvenemu sodišču zahtevo za podrobnejše podatke, to pa je nanjo odgovorilo z dopisom z dne <DATE ISO="20170214">14. februarja 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>S. Gnandi, belgijska in češka vlada ter Evropska komisija so predložili pisna stališča v skladu s členom 23, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije. Razen Češke republike so zainteresirani subjekti na obravnavi <DATE ISO="20170301">1. marca 2017</DATE> podali ustne navedbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Belgijska vlada je bila <DATE ISO="20170302">2. marca 2017</DATE> na podlagi člena 62(1) Poslovnika pozvana, naj predloži določeno število dokumentov. To zahtevo je izpolnila <DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Koristnost odgovora na vprašanje za predhodno odločanje za rešitev spora o glavni stvari</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Belgijska vlada v pisnem stališču primarno trdi, da o vprašanju za predhodno odločanje ni več treba odločati. Po eni strani trdi, da je odredba o zapustitvi ozemlja, ki je predmet postopka v glavni stvari, postala neveljavna zaradi sodbe CCE z dne <DATE ISO="20160311">11. marca 2016</DATE>, s katero je to sodišče razveljavilo odločbo CGRA z dne <DATE ISO="20140523">23. maja 2014</DATE>, ki je podlaga za odredbo o zapustitvi ozemlja, in po drugi, da je S. Gnandi pridobil dovoljenje za začasno prebivanje v Belgiji do <DATE ISO="20170301">1. marca 2017</DATE>. V teh okoliščinah naj bi spor v glavni stvari postal brezpredmeten oziroma naj S. Gnandi vsaj ne bi več imel pravnega interesa za tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče, ki ga je Sodišče pozvalo, naj navede razloge, zakaj je, če se upoštevajo trditve belgijske vlade, odgovor na vprašanje za predhodno odločanje še vedno potreben, je pojasnilo, da razveljavitev odločbe o zavrnitvi prošnje S. Gnandija za azil s sodbo CCE z dne <DATE ISO="20160311">11. marca 2016</DATE> sama po sebi nima pravnega učinka na odredbo o zapustitvi ozemlja z dne <DATE ISO="20140603">3. junija 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Nasprotno, ta razveljavitev bi povzročila, da bi se pred CGRA ponovno uvedel postopek za pridobitev azila S. Gnandija, zaradi česar bi mu belgijski organi izdali dovoljenje za začasno prebivanje do nove odločitve o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče priznava, da je že upoštevalo, da je dovoljenje za začasno prebivanje, kakršno je bilo izdano S. Gnandiju, akt, ki je v nasprotju s prej izdano odredbo o zapustitvi ozemlja in povzroči njen implicitni umik. Vendar navaja, da je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), pojasnilo, da se zaradi zagotovitve polnega učinka Direktive 2008/115 lahko zahteva, da se na podlagi te direktive začeti postopek vračanja lahko nadaljuje v fazi, v kateri je bil prekinjen zaradi vložitve prošnje za mednarodno zaščito, in to takoj ko je bila ta prošnja na prvi stopnji zavrnjena. Ob upoštevanju te zahteve, da se zagotovi polni učinek Direktive 2008/115, po mnenju predložitvenega sodišča ni mogoče šteti, da odredba o zapustitvi ozemlja z dne <DATE ISO="20140603">3. junija 2014</DATE> ni veljavna. Ta akt bi po tem, ko je bila <DATE ISO="20160630">30. junija 2016</DATE> prošnja S. Gnandija za azil drugič zavrnjena, ponovno imel pravne učinke, da bi omogočil nadaljevanje postopka vračanja v fazi, v kateri je bil prekinjen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Postopek, uveden s členom 267 PDEU, je v skladu z ustaljeno sodno prakso instrument sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, s katerim prvo zagotavlja drugim razlago prava Unije, ki jo potrebujejo za rešitev obravnavanega spora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej v tem smislu zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19920716">16. julija 1992</DATE>, <NAME.CASE>Meilicke</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑83/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:332">EU:C:1992:332</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121127">27. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Pringle</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑370/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:756">EU:C:2012:756</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0083">83</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Stoilov i Ko</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑180/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:693">EU:C:2013:693</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Nacionalno sodišče, ki odloča o sporu, je v okviru tega sodelovanja v najboljšem položaju, da presodi tako o potrebi po sprejetju predhodne odločbe, da bi lahko izdalo svojo sodbo, kot upoštevnost vprašanj, ki jih je zastavilo Sodišču.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej v tem smislu zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19920716">16. julija 1992</DATE>, <NAME.CASE>Lourenço Dias</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑343/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:327">EU:C:1992:327</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060221">21. februarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Ritter-Coulais</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑152/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:123">EU:C:2006:123</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Stoilov i Ko</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑180/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:693">EU:C:2013:693</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>To ne spreminja dejstva, da mora Sodišče, če je potrebno, preučiti okoliščine, v katerih mu je bilo predloženo vprašanje nacionalnega sodišča, da preveri svojo pristojnost in predvsem ugotovi, ali ima zahtevana razlaga prava Unije zvezo z dejanskim stanjem ali s predmetom spora o glavni stvari, tako da Sodišču ni treba sprejemati svetovalnih mnenj glede splošnih ali hipotetičnih vprašanj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej v tem smislu zlasti sodbe z dne<REF.DOC.ECR><DATE ISO="19811216">16. decembra 1981</DATE>, <NAME.CASE>Foglia</NAME.CASE> (<NO.CASE>244/80</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1981:302">EU:C:1981:302</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030930">30. septembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Inspire Art</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑167/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:512">EU:C:2003:512</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Stoilov i Ko</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑180/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:693">EU:C:2013:693</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če se zdi, da zastavljeno vprašanje očitno ni upoštevno za rešitev tega spora, mora Sodišče ugotoviti, da o njem ni treba odločati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19920716">16. julija 1992</DATE>, <NAME.CASE>Lourenço Dias</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑343/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:327">EU:C:1992:327</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060221">21. februarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Ritter‑Coulais</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑152/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:123">EU:C:2006:123</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Stoilov i Ko</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑180/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:693">EU:C:2013:693</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Sodišče je med drugim razsodilo, da ni treba odločati o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, če je akt, zoper katerega je bila vložena tožba v postopku v glavni stvari, postal neveljaven zaradi dogodkov, ki so se zgodili po vložitvi tega predloga, tako da je spor o glavni stvari postal brezpredmeten.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej sklepa z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110610">10. junija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Mohammad Imran</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑155/11 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:387">EU:C:2011:387</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 16 do 18), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160303">3. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Euro Bank</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑537/15</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:143">EU:C:2016:143</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 31 do 36); glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Stoilov i Ko</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑180/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:693">EU:C:2013:693</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 39 do 46).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v obravnavanem primeru na prvem mestu v zvezi z učinki sodbe CCE z dne <DATE ISO="20160311">11. marca 2016</DATE>, s katero je bila razveljavljena zavrnitev prošnje S. Gnandija za azil, na odredbo o zapustitvi ozemlja z dne <DATE ISO="20140603">3. junija 2014</DATE>, samo zanika, da bi ta sodba imela kakršen koli pravni učinek na navedeno odredbo, ne da bi obrazložilo svoje stališče. Belgijska vlada pa svojo trditev, da je z razglasitvijo navedene sodbe omenjena odredba postala neveljavna, opira samo na ugotovitev, da je ta odredba temeljila na negativni odločbi CGRA z dne <DATE ISO="20140523">23. maja 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>V zvezi s tem poudarjam, da je v odredbi o zapustitvi ozemlja z dne <DATE ISO="20140603">3. junija 2014</DATE> v naslovu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Obrazložitev odločbe<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> sicer navedeno, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>[CGRA] 26. [maja] 2014 […] izdal odločbo o zavrnitvi statusa begunca<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Navedeni datum se ne ujema z datumom, ki ga je navedlo predložitveno sodišče in ki je naveden na prepisu odločbe CGRA, ki ga je Sodišču predložila belgijska vlada.</P></NOTE> vendar je v istem naslovu navedeno tudi, da je bila odredba o zapustitvi ozemlja izdana <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>na podlagi člena 7, prvi odstavek, zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE> […]<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> iz razlogov, navedenih v točki 1 te določbe, to je, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>zadevna oseba ostane v Kraljestvu, čeprav nima zahtevanih dokumentov iz člena 2 [zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE>], zadevna oseba namreč nima ne veljavnega potnega lista ne veljavnega vizuma<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>. Zato iz odredbe o zapustitvi ozemlja z dne <DATE ISO="20140603">3. junija 2014</DATE> v nasprotju s tem, kar je mogoče razbrati iz trditev belgijske vlade, izhaja, da razlog za njeno sprejetje ni odločba CGRA, temveč nezakonito prebivanje S. Gnandija na belgijskem ozemlju. Seveda je bilo v skladu z upoštevnimi določbami belgijskega prava odredbo o zapustitvi ozemlja v okoliščinah spora o glavni stvari mogoče izdati šele po tem, ko je CGRA zavrnil prošnjo S. Gnandija za azil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Vendar ni vedno tako. V nekaterih primerih, kot so med drugim primeri, navedeni v členu 74/6(1a) zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE>, se odredba o zapustitvi ozemlja namreč izda, ko se vloži prošnja za azil (glej tudi člen 52/3(2) zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE>).</P></NOTE> Ta zavrnitev je bila torej <HT TYPE="ITALIC">nujni pogoj</HT> za sprejetje navedene odredbe. Vendar pa ni njena podlaga, kajti iz vsebine te odredbe je razvidno, da je njena podlaga nezakonito prebivanje S. Gnandija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Poleg tega je bila odredba o zapustitvi, ki je predmet postopka v glavni stvari, sprejeta na podlagi člena 75(2) kraljevega odloka z dne <DATE ISO="19811008">8. oktobra 1981</DATE>, ki napotuje na člen 52/3(1) zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE>. Vendar poudarjam, da nobena od teh določb ne določa, da morebitna razveljavitev odločbe CGRA o zavrnitvi statusa begunca z vrnitvijo zadeve v odločanje CGRA odredbi o zapustitvi ozemlja, sprejeti za izvršitev navedenih določb, odvzame pravni učinek. Poleg tega so v belgijskem pravu predvideni drugi položaji, v katerih odredba o zapustitvi ozemlja soobstaja s prošnjo za mednarodno zaščito in začetim postopkom za priznanje statusa begunca.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Med drugim za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>naknadne<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> prošnje za azil glej člen 74/6(1a) zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE>.</P></NOTE> Nazadnje poudarjam, da se belgijska vlada poleg navedenih dveh členov v podporo svojim trditvam ne sklicuje na nobeno drugo določbo nacionalnega prava in nobeno sodno odločbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da ni očitno, da je spor o glavni stvari postal brezpredmeten zaradi razveljavitve odločbe CGRA z dne <DATE ISO="20140523">23. maja 2014</DATE>. V teh okoliščinah bi, če bi se sledilo mnenju belgijske vlade kljub nasprotnemu, čeprav neobrazloženemu stališču predložitvenega sodišča, podvomilo v vlogo, ki jo imata nacionalno sodišče in Sodišče v postopku na podlagi člena 267 PDEU. Seveda je Sodišče že imelo priložnost ustaviti postopek ne glede na željo predložitvenega sodišča, da se obravnava njegov predlog za sprejetje predhodne odločbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej zlasti sklepe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121022">22. oktobra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Šujetová</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑252/11</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:653">EU:C:2012:653</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140605">5. junija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Antonio Gramsci Shipping in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑350/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:1516">EU:C:2014:1516</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0005">5</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Overseas Financial in Oaktree Finance</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑319/15</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:268">EU:C:2016:268</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 28 do 35). Glej tudi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130627">27. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Di Donna</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑492/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:428">EU:C:2013:428</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 24 do 31), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Stoilov i Ko</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑180/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:693">EU:C:2013:693</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 39 do 46).</P></NOTE> Vendar se je to zgodilo samo<?PAGE NO="8"?> v primerih, ko ni bilo dvoma glede brezpredmetnosti spora o glavni stvari ali predloga za sprejetje predhodne odločbe, tako da bi, če bi se vztrajalo pri tem predlogu, Sodišče očitno moralo odgovarjati na hipotetična vprašanja ali vprašanja, ki niso pomembna za rešitev spora o glavni stvari. Vendar iz zgoraj navedenih razlogov menim, da v obravnavanem primeru ni tako.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, v zvezi z vplivom dovoljenja za začasno prebivanje, izdanega S. Gnandiju, na odredbo o zapustitvi ozemlja z dne <DATE ISO="20140603">3. junija 2014</DATE> je iz branja odgovora na zahtevo za podrobnejše podatke razvidno, da po mnenju Conseil d’État (državni svet) zaradi razlage Direktive 2008/115, ki jo je Sodišče podalo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni mogoče meniti, da tako dovoljenje povzroči implicitni umik navedene odredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>V zvezi s tem po eni strani poudarjam, da analiza vprašanja za predhodno odločanje, ki ga je predložil Conseil d’État (državni svet), med drugim zahteva, da se preuči, ali in pod kakšnimi pogoji se lahko rešitev, ki jo je Sodišče opredelilo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), uporabi za spor o glavni stvari, tako da odgovor Sodišča na to vprašanje ostane koristen – pa čeprav samo v zvezi s to točko – za odločitev, ki jo bo predložitveno sodišče moralo sprejeti v sporu o glavni stvari. Po drugi strani ugotavljam, da iz odgovora na zahtevo za podrobnejše podatke ni razvidno, da bi moral Conseil d’État (državni svet) samo na podlagi nacionalnih predpisov ugotoviti, da odredba o zapustitvi ozemlja, ki je predmet postopka v glavni stvari, ni veljavna, ker je bilo S. Gnandiju izdano dovoljenje za začasno prebivanje, saj to sodišče v zvezi s tem nima ustaljene sodne prakse. Zato ni očitno, da je spor o glavni stvari zaradi izdaje takega dovoljenja postal brezpredmeten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vsega navedenega ni mogoče trditi, kot trdi belgijska vlada, da odgovor Sodišča na vprašanje za predhodno odločanje ni več koristen za rešitev spora o glavni stvari.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Najprej je treba poudariti, da se tako predložitveno sodišče kot vsi zainteresirani subjekti, ki so Sodišču predložili svoja stališča, strinjajo, da se odredba o zapustitvi ozemlja z dne <DATE ISO="20140603">3. junija 2014</DATE> razume kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>odločba o vrnitvi<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> v smislu Direktive 2008/115.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Tudi jaz tako mislim. Omenjena odredba ustreza opredelitvi iz člena 3, točka 4, te direktive: gre za upravni akt, ki opredeljuje, da prebivanje S. Gnandija na belgijskem ozemlju ni zakonito, in mu nalaga, naj v navedenem roku zapusti to ozemlje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Abdida</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑562/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2453">EU:C:2014:2453</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Okoliščina, da v skladu s členom 39/70 zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE> omenjene odredbe začasno ni mogoče prisilno izvršiti, ne vpliva na to opredelitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z vprašanjem za predhodno odločanje Sodišče v bistvu sprašuje, ali so bili v okoliščinah spora o glavni stvari izpolnjeni pogoji za sprejem take odločbe o vrnitvi in ali njeno sprejetje ni kršilo načela nevračanja in načela učinkovitega sodnega varstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>V zvezi s tem naj spomnim, da se v skladu s členom 2(1) Direktive 2008/115 ta direktiva uporablja za državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice. Člen 6(1) Direktive 2008/115, katerega besedilo je navedeno v točki 9 teh sklepnih predlogov, določa, da mora državljan tretje države, da se mu lahko izda odločba o vrnitvi, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>nezakonito prebivati<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> na ozemlju zadevne države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Zato je treba preveriti, ali je v okoliščinah spora o glavni stvari mogoče šteti, da je S. Gnandi nezakonito prebival na belgijskem ozemlju v smislu Direktive 2008/115, in ali so mu belgijski organi smeli ali celo morali izdati odločbo o vrnitvi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>nezakonito prebivanje<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> je opredeljen v členu 3, točka 2, Direktive 2008/115, ki je navedena v točki 7 teh sklepnih predlogov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Ker ni izrecne napotitve na nacionalno pravo, je treba ta pojem razlagati samo na podlagi prava Unije (glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101021">21. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Padawan,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑467/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:620">EU:C:2010:620</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), pa čeprav je lahko konkretna presoja zakonitosti ali nezakonitosti prebivanja državljana tretje države na ozemlju države članice v posameznem primeru odvisna tudi od uporabe pravil nacionalnega prava te države.</P></NOTE> Iz te opredelitve izhaja, da nezakonito prebiva vsak državljan tretje države, ki je na ozemlju države članice, ne da bi izpolnjeval pogoje za vstop, bivanje ali stalno prebivališče v tej državi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Affum</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑47/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:408">EU:C:2016:408</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 9 te direktive, ki v zvezi s tem napotuje na Direktivo 2005/85, je navedeno, da se državljana tretje države, ki je v državi članici zaprosil za azil, ne bi smelo obravnavati kot nezakonito prebivajočega na ozemlju te države članice, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>dokler ne začne veljati odločba o zavrnitvi prošnje ali odločba o prenehanju pravice te osebe do statusa prosilca za azil<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Člen 7(1) Direktive 2005/85, ki se je uporabljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, je namreč prosilcu za azil priznaval <HT TYPE="ITALIC">pravico ostati</HT> na ozemlju zadevne države članice vsaj do zavrnitve njegove prošnje na prvi stopnji. Sodišče je v točki 48 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Arslan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑534/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:343">EU:C:2013:343</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), pojasnilo, da ta pravica izključuje, da bi se za takega prosilca lahko štelo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>nezakonito prebiva<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> v smislu Direktive 2008/115. Po mnenju Sodišča je tako, ne glede na to, ali je zadevna država članica prosilcu za azil izdala dovoljenje za prebivanje ali ne, saj člen 7 Direktive 2005/85 odločitev o izdaji takega dovoljenja prepušča diskreciji države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Zato menim, da iz razlogovanja Sodišča v točkah od 44 do 49 obrazložitve sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Arslan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑534/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:343">EU:C:2013:343</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in splošneje iz povezave med Direktivo 2008/115 in Direktivo 2005/85 – postala Direktiva 2013/32 – jasno izhaja, da ni mogoče šteti, da državljan tretje države, ki je prosilec za azil, nezakonito prebiva na ozemlju države članice, v kateri je vložil prošnjo za mednarodno zaščito, dokler se mu – do odločitve v postopku v zvezi s to prošnjo – bodisi v skladu s pravom Unije bodisi v skladu z nacionalnim pravom priznava pravica ostati na tem ozemlju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>To ugotovitev implicitno podpira člen 6(4) Direktive 2008/115, ki določa, da če se država članica odloči za izdajo nevezanega dovoljenja za prebivanje ali drugega dovoljenja, ki iz sočutja, humanitarnih razlogov ali drugih razlogov zagotavlja pravico do prebivanja državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njenem ozemlju, se mu odločba o vrnitvi ne izda. Seveda pravica prosilca ostati na ozemlju države članice, v kateri je vložil prošnjo za azil, ne pomeni. da je med čakanjem na presojo te prošnje upravičen do dovoljenja za prebivanje, kot je pojasnjeno v členu 7(1), zadnji stavek, Direktive 2005/85. Kot je Komisija poudarila na obravnavi in je navedeno v Priročniku o vračanju, ki ga je sprejela ta institucija,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej priporočilo Komisije z dne <DATE ISO="20151001">1. oktobra 2015</DATE> o skupnem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>Priročniku o vračanju<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, ki ga morajo uporabljati pristojni organi držav članic pri izvajanju nalog, povezanih z vračanjem (C(2015) 6250 final) (v nadaljevanju: Priročnik o vračanju).</P></NOTE> pa vsak državljan tretje države, ki je fizično prisoten na ozemlju države članice, glede na Direktivo 2008/115 tam bodisi zakonito bodisi nezakonito prebiva. Tretje možnosti ni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej Priročnik o vračanju, točka 1.2.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Ker ni mogoče šteti, da prosilec za azil, ki sme do odločitve o svoji prošnji ostati na ozemlju države članice, tam nezakonito prebiva, ta prosilec ne spada na področje uporabe Direktive 2008/115,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Arslan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑534/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:343">EU:C:2013:343</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> vsaj tisti čas, ko ima tako dovoljenje. Zato odločba o vrnitvi na podlagi člena 6(1) te direktive nanj ne more biti naslovljena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Kot sem opozoril v teh sklepnih predlogih, v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari je Direktiva 2005/85 določala pravico prosilca za azil ostati na ozemlju zadevne države članice le do zavrnitve njegove prošnje na prvi stopnji. V primeru S. Gnandija je ta pravica torej prenehala <DATE ISO="20140523">23. maja 2014</DATE>, ko je CGRA sprejel odločbo o zavrnitvi njegove prošnje za azil.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Člen 39(3)(a) Direktive 2005/85 je prepuščal državam članicam, da v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi predvidijo pravila glede pravice prosilcev za azil, da ostanejo v državi članici, v kateri so vložili prošnjo za azil, do odločitve o pravnem sredstvu iz člena 39(1) te direktive zoper zavrnitev te prošnje na prvi stopnji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Vendar iz spisa izhaja, da so belgijski organi <DATE ISO="20140711">11. julija 2014</DATE> S. Gnandiju izdali posebno dovoljenje za prebivanje iz Priloge 35 h kraljevemu odloku z dne <DATE ISO="19811008">8. oktobra 1981</DATE> na podlagi člena 111 navedenega odloka, ker je pri CCE vložil tožbo v sporu polne jurisdikcije. V tem dokumentu, prvotno veljavnem do <DATE ISO="20141010">10. oktobra 2014</DATE> in večkrat podaljšanem do <DATE ISO="20141210">10. decembra 2014</DATE>, je navedeno, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>[z]adevni osebi ne prizna niti ne dovoli prebivanja, temveč se ji dovoli, da do odločitve [CCE] lahko ostane na ozemlju Kraljevine<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Ne da bi bilo treba zavzeti stališče do tega, ali je Kraljevina Belgija uporabila člen 39(3)(a) Direktive 2005/85 ali ne, je treba ugotoviti, da je zgoraj omenjeni dokument S. Gnandiju podelil <HT TYPE="ITALIC">pravico ostati na belgijskem ozemlju</HT> do odločitve o njegovem pravnem sredstvu. Ta dokument je torej od izdaje naprej preprečeval, da se S. Gnandiju izda odločba o vrnitvi na podlagi člena 6(1) Direktive 2008/115, saj njegove prisotnosti na belgijskem ozemlju ni bilo mogoče šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>nezakonito<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Kljub temu poudarjam, da je bila odredba o zapustitvi ozemlja, ki je predmet postopka v glavni stvari, sprejeta <DATE ISO="20140603">3. junija 2014</DATE>, to je pred 23. junijem 2014, ko je S. Gnandi vložil tožbo pri CCE. Zato belgijsko pravo v času, ko je bila sprejeta ta odredba, S. Gnandiju še ni priznavalo pravice ostati na belgijskem ozemlju, saj je ta pravica nastala šele z vložitvijo tožbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Posebno dovoljenje za prebivanje iz Priloge 35 h kraljevemu odloku z dne <DATE ISO="19811008">8. oktobra 1981</DATE> je bilo S. Gnandiju izdano šele <DATE ISO="20140710">10. julija 2014</DATE>, vendar pa je pravica ostati na belgijskem ozemlju, ki jo potrjuje, povezana z vložitvijo tožbe in izhaja iz člena 111 kraljevega odloka z dne <DATE ISO="19811008">8. oktobra 1981</DATE>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Ali je treba šteti, da je S. Gnandi od vključno dneva, ko je CGRA zavrnil njegovo prošnjo za azil, do dneva, ko je vložil tožbo pri CCE – S. Gnandi namreč ni imel veljavnega potnega lista in vizuma ter ni imel pravice ostati na belgijskem ozemlju kot prosilec za azil ne na podlagi Direktive 2005/85 ne na podlagi belgijske zakonodaje – tam nezakonito prebival, zaradi česar mu je lahko bila izdana odločba o vrnitvi na podlagi člena 6(1) Direktive 2008/115?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Iz razlogov, ki jih bom predstavil, sem prepričan, da je treba na to vprašanje odgovoriti nikalno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Člen 39(1)(a) Direktive 2005/85 je državam članicam nalagal, da prosilcem za azil priznajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>pravico do učinkovitega pravnega sredstva<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> pred sodiščem zoper vsako odločbo, izdano v zvezi z njihovimi prošnjami za azil. Kot je Sodišče priznalo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Tall</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑239/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:824">EU:C:2015:824</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 51 do 53), je treba lastnosti tega pravnega sredstva določiti v skladu s členom 47 Listine, ki pomeni potrditev načela učinkovitega pravnega sredstva, in ob upoštevanju načela nevračanja iz člena 19(2) Listine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Ta zlasti določa, da se nihče ne sme izročiti državi, v kateri obstaja zanj resna nevarnost, da bo podvržen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Sodišče je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110728">28. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Samba Diouf</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑69/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:524">EU:C:2011:524</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), priznalo, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>[c]ilj Direktive 2005/85 […] vzpostaviti skupen sistem jamstev za zagotovitev spoštovanja Ženevske konvencije [o statusu beguncev, podpisane v Ženevi <DATE ISO="19510728">28. julija 1951</DATE>,] in temeljnih pravic<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>, med katerimi je pravica do učinkovitega pravnega sredstva.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Vendar naj spomnim, da iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jo je treba na podlagi člena 52(3) Listine upoštevati pri razlagi člena 19(2) in člena 47 Listine, izhaja, da kadar se država odloči izročiti tujca državi, za katero je na podlagi utemeljenih razlogov mogoče domnevati, da bi bil tujec v njej izpostavljen resničnemu tveganju, da bo obravnavan v nasprotju s členom 3 EKČP,<?PAGE NO="11"?> učinkovitost vloženega pravnega sredstva iz člena 13 EKČP zahteva, da ima ta tujec zoper izvršitev ukrepa, ki omogoča njegovo vrnitev, na voljo zakonsko suspenzivno pravno sredstvo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej nazadnje sodbo ESČP z dne <DATE ISO="20170214">14. februarja 2017</DATE>, Allanazarova proti Rusiji (CE:ECHR:2017:0214JUD004672115, točke od 96 do 99 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Enaka načela je Sodišče potrdilo zlasti v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Abdida</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑562/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2453">EU:C:2014:2453</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Tall</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑239/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:824">EU:C:2015:824</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Seveda se zgoraj navedena sodna praksa nanaša samo na pravna sredstva zoper ukrepe, katerih izvršitev bi zadevno osebo lahko izpostavila obravnavanju, ki je v nasprotju s členom 3 EKČP in členom 19(2) Listine. Vendar odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, ki sama po sebi ne vsebuje ukrepov odstranitve, načeloma ni tak ukrep. Zato je Sodišče menilo, da je nesuspenzivnost pravnega sredstva, vloženega zoper tako odločbo, načeloma v skladu s členom 19(2) in členom 47 Listine. Čeprav namreč taka odločba državljanu tretje države ne omogoča mednarodne zaščite, njena izvršitev ne bi smela voditi do izročitve tega državljana.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej v zvezi z odločbo, da se naknadna prošnja za azil ne obravnava, sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Tall</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑239/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:824">EU:C:2015:824</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Vendar se prav tako ne bi upoštevala učinkovitost pravnega sredstva zoper tako odločbo niti spoštovalo načelo nevračanja, če bi bil prosilec za azil v roku za vložitev takega pravnega sredstva – in, ko bi bilo vloženo, do odločitve o njem – izpostavljen <HT TYPE="ITALIC">izvršitvi ukrepov odstranitve</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Sicer pa je, če se vrne k obravnavani zadevi, v belgijski zakonodaji, v členu 39/70 zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE>, izrecno navedeno, da ni mogoče prisilno izvršiti nobenega ukrepa odstranitve zoper tujca do izteka roka, določenega za vložitev tožbe v sporu polne jurisdikcije zoper odločbe CGRA.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Če torej ni mogoče izvršiti nobenega ukrepa odstranitve zoper državljana tretje države v roku, ko ta lahko vloži tožbo zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, ker bi se s tem tožbi odvzelo učinek in kršilo načelo nevračanja, to pomeni, da <HT TYPE="ITALIC">ima</HT> tak državljan v navedenem obdobju <HT TYPE="ITALIC">pravico ostati na ozemlju države članice</HT>, v kateri je vložil to prošnjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Taka pravica izključuje, da bi se lahko štelo, da tam nezakonito prebiva v smislu Direktive 2008/115, kot je razložena v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Arslan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑534/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:343">EU:C:2013:343</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Mimogrede ugotavljam, da je veliki senat ESČP v sodbi Saadi proti Združenemu kraljestvu v okviru člena 5(1)(f) Evropskega sodišča za človekove pravice zavzel drugačno stališče. Po mnenju tega sodišča je vstop prosilca za azil na ozemlje države pogodbenice <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>nezakonit<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, če ga ta država ni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>dovolila<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> (glej sodbo z dne <DATE ISO="20080129">29. januarja 2008</DATE>, ECLI:CE:ECHR:2008:0129JUD001322903, točka 65), kar naj bi po mnenju tega sodišča pomenilo, da je bilo prošnji za azil ugodeno. Vendar glej tudi skupno delno odklonilno ločeno mnenje šestih sodnikov velikega senata.</P></NOTE>, in torej, da je lahko predmet odločbe o vrnitvi v smislu člena 6(1) te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), na katero se sklicuje belgijska vlada, taki ugotovitvi ne nasprotuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>V tej sodbi je Sodišče izključilo, da lahko prošnja za azil, ki jo vloži državljan tretje države, zoper katerega teče postopek vračanja na podlagi Direktive 2008/115, neposredno povzroči razveljavitev vseh odločb o vrnitvi, ki so bile prej sprejete v okviru tega postopka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej točko 75 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Okoliščina, da ima tak državljan kot prosilec za azil pravico ostati na ozemlju zadevne države članice do odločitve o njegovi prošnji in da zato ni mogoče šteti, da tam nezakonito prebiva v smislu člena 3, točka 2, Direktive 2008/115, po mnenju Sodišča ni ovira za to, da postopek, čeprav prekinjen, ki je bil uveden v zvezi s tem državljanom, ostane odprt z možnostjo, da se nadaljuje v primeru zavrnitve prošnje za azil.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Po mnenju Sodišča to stališče, ki je navedeno že v točki 60 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Arslan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑534/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:343">EU:C:2013:343</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), upravičuje zahteva, da se ne ogroža uresničitve cilja, ki mu sledi Direktiva 2008/115, in sicer uvedbe učinkovite politike odstranitve in repatriacije nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110428">28. aprila 2011</DATE>, <NAME.CASE>El Dridi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑61/11 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:268">EU:C:2011:268</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Obveznost, ki jo državam članicam nalaga člen 8 te direktive, da v primerih iz odstavka 1 tega člena izvedejo odstranitev – obveznost, ki jo morajo izpolniti čim hitreje –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111206">6. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Achughbabian</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑329/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:807">EU:C:2011:807</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> namreč ne bi bila spoštovana, če bi se odstranitev odlagala zato, ker se po tem, ko je bila prošnja za mednarodno zaščito na prvi stopnji zavrnjena, postopek vračanja ne bi nadaljeval v fazi, v kateri je bil prekinjen, temveč bi se moral začeti znova.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Točka 76 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Belgijska vlada meni, da se postopek vračanja na podlagi sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), lahko nadaljuje po zavrnitvi prošnje za azil na prvi stopnji, zato se lahko po taki zavrnitvi tudi začne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>S tem se ne strinjam. Dejanske in pravne okoliščine postopka v glavni stvari se jasno razlikujejo od okoliščin v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), tako da rešitve iz navedene zadeve ni mogoče avtomatično prenesti na to zadevo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Postopek vračanja, uveden zoper J. N., se je začel, preden je ta vložil prošnjo za mednarodno zaščito.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Šlo je za četrto vlogo za azil, ki jo je vložil J. N. Prva in tretja sta bili dokončno zavrnjeni, druga je bila umaknjena.</P></NOTE> J. N. torej v času uvedbe postopka ni bil prosilec za azil<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Vse tri prošnje za azil, ki jih je J. N. vložil pred tem, so bile dokončno zavrnjene, tako da takrat, ko mu je bila izdana odločba o vrnitvi, ni potekal noben azilni postopek.</P></NOTE> in v zvezi s tem ni imel nobene pravice ostati na nizozemskem ozemlju. Tam je nezakonito prebival v smislu člena 3, točka 2, Direktive 2008/115. Poleg tega sta bili, ko je vložil prošnjo za azil, odločba o vrnitvi in desetletna prepoved vstopa, ki sta mu bili izdani, pravnomočni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej zlasti točko 44 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Nasprotno pa je, ko je bila S. Gnandiju vročena odredba o zapustitvi ozemlja, ki je predmet postopka v glavni stvari, <HT TYPE="ITALIC">tekel azilni postopek</HT>, saj je CGRA pred tem sprejel odločbo o zavrnitvi prošnje in je tekel rok za vložitev pritožbe zoper to odločbo. Ker S. Gnandija v tem roku in po vložitvi pritožbe, dokler o njej ni bilo odločeno, ni bilo dovoljeno vrniti, je imel, kot se je videlo zgoraj, pravico ostati na belgijskem ozemlju. Zato se, ko se je začel postopek vračanja, ni moglo šteti, da S. Gnandi tam nezakonito prebiva v smislu člena 3, točka 2, Direktive 2008/115.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni mogoče po analogiji uporabiti za obravnavano zadevo, ne le ker tega ne dovoljuje njena razlaga, če se upoštevajo razlike, ki obstajajo med sporoma v glavni stvari v obravnavani zadevi in zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodba, ampak tudi ker bi to v bistvu pripeljalo do nesprejemljivega izida, in sicer, da se državam članicam prizna možnost, da začnejo postopek vračanja na podlagi Direktive 2008/115, ne da bi bili izpolnjeni pogoji, določeni s to direktivo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Poleg tega zahtevi po učinkovitosti in hitrosti, na katerih temelji rešitev, ki jo v tej sodbi predlaga Sodišče, veljata le, če se je postopek vračanja že začel. V takem primeru lahko ti zahtevi upravičita, da se postopek prekine, ne pa razveljavi. V tem smislu je sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>N.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v skladu s členom 6(4) Direktive 2008/115, ki določa, da če se država članica odloči, da bo državljanu tretje države podelila pravico do prebivanja, in če je odločba o vrnitvi že izdana, se ta lahko preprosto začasno razveljavi za čas trajanja te pravice, ali s členom 9 te direktive, ki določa, da se odstranitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>odloži<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, če bi kršila načelo nevračanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Drugače povedano, pravilno začet postopek vračanja zoper državljana tretje države, ki je med tem postopkom pridobil pravico do prebivanja ali pravico ostati na ozemlju zadevne države članice, se lahko ohrani, tako da se prekine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Nasprotno pa takega postopka zoper takega državljana ni mogoče začeti, dokler obstaja taka pravica.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Argumenti, ki nasprotujejo ugotovitvi iz odstavka 71 teh sklepnih predlogov, prav tako ne morejo izhajati ne iz člena 6(6) Direktive 2008/115 ne iz Priročnika o vračanju, na katera se belgijska vlada še sklicuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Člen 6(6) Direktive 2008/115, katerega besedilo je navedeno v točki 9 teh sklepnih predlogov, določa, da se odločba o vrnitvi lahko sprejme sočasno in kontekstualno s prenehanjem zakonitega prebivanja zadevne osebe in odločitvijo o tem prenehanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Ta določba državam članicam samo priznava postopkovno možnost<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Mimogrede poudarjam, da belgijski organi v primeru S. Gnandija te možnosti niso uporabili. Po eni strani namreč odredba o zapustitvi ozemlja, vročena S. Gnandiju, sama po sebi ne konča njegovega zakonitega prebivanja v Belgiji, temveč ugotavlja, da njegovo prebivanje ni zakonito, po drugi strani pa sta ta odredba in odločba CGRA z dne <DATE ISO="20140523">23. maja 2014</DATE> različna akta, ki sta ju sprejela različna organa.</P></NOTE> za poenostavitev postopka v dveh korakih, določenega s to direktivo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>V točki 4 predloga direktive 2008/115 je navedeno, da je bila ta možnost določena, ker je v predhodnih posvetovanjih veliko držav članic izrazilo zaskrbljenost, da bi postopek v dveh korakih lahko vodil k zamudam pri postopkih.</P></NOTE> ki jo lahko uporabijo ob upoštevanju pogojev za uporabo te direktive. Med temi pogoji je pogoj, ki se nanaša na nezakonito prebivanje zadevnega državljana tretje države. Možnost, da se namesto dveh ločenih aktov sprejme samo en akt, s katerim se po eni strani konča zakonito prebivanje takega državljana in po drugi strani sprejme odločba o vrnitvi in/ali odstranitvi, državam članicam ne more dovoliti, da spregledajo tak pogoj in začnejo postopek vračanja zoper osebo, ki ima pravico ostati na njihovem ozemlju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Sicer pa ta ugotovitev jasno izhaja iz besedila člena 6(6) Direktive 2008/115, ki omogoča združitev odločbe o vrnitvi in/ali odstranitvi z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>odločitvijo o prenehanju zakonitega prebivanja<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>, to je z odločbo, s katero se konča zakonito prebivanje in ki označuje začetek nezakonitega prebivanja zadevne osebe. Vendar, kot sem dokazal zgoraj, zavrnitev prošnje za azil ni tak primer, če na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava ta zavrnitev ni dokončna in ima prosilec pravico ostati na ozemlju zadevne države članice do odločitve v azilnem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Poleg tega poudarjam, enako kot je Komisija poudarila v ustnih navedbah, da se člen 6(6) Direktive 2008/115 uporablja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>brez poseganja v […] drug[e] ustrezn[e] določb[e] zakonodaje [Unije] in nacionalne zakonodaje<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>. Med temi določbami so tudi zgoraj navedena načela prava Unije in nacionalni predpisi, ki prosilcu za azil podeljujejo pravico, da med azilnim postopkom ostane na ozemlju zadevne države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>V Priročniku o vračanju pa je navedeno, da se lahko zavrnitev prošnje za azil in odločba o vrnitvi sprejmeta v samo enem aktu v skladu s členom 6(6) Direktive 2008/115.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej Priročnik o vračanju, točka 12.2.</P></NOTE> Ta priročnik, ki ni zavezujoč,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Kot je pojasnjeno v predgovoru k temu priročniku, ta v veliki meri temelji na delu, ki so ga opravile države članice in Komisija v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>kontaktnem odboru za direktivo o vračanju<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> v letih od 2009 do 2014, ter sistematično in jedrnato povzema razprave, ki so potekale v okviru tega foruma, za katere pa ni nujno, da izražajo soglasje držav članic glede razlage pravnih aktov.</P></NOTE> je bil sprejet po začetku veljavnosti Direktive 2013/32, ki je nadomestila Direktivo 2005/85, in ga je treba, kot je Komisija poudarila na obravnavi, brati v povezavi z njenimi določbami. Kot sem spomnil zgoraj, pa člen 46(5) Direktive 2013/32 določa, da države članice prosilcem za azil dovolijo, da ostanejo na njihovem ozemlju do izteka roka, v katerem lahko uveljavljajo svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločbo o zavrnitvi prošnje in, če so tako pravico v tem roku uveljavljali, pa do zaključka postopka s pravnim sredstvom. Zato je jasno, da se navedeni priročnik, ko navaja, da odločba o zavrnitvi prošnje za azil nalaga tudi obveznost vračanja, ne nanaša na odločbo,<?PAGE NO="14"?> zoper katero je mogoče vložiti pravno sredstvo na podlagi člena 46(1) Direktive 2013/32, ker bi bilo tako razumevanje v nasprotju z načeli, določenimi v sodbi Arslan.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130530">30. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Arslan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑534/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:343">EU:C:2013:343</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato je treba šteti, da se taka navedba nanaša na odločbo o zavrnitvi, ki je postala pravnomočna, ali, kot je Komisija pojasnila na obravnavi, na odločbo, sprejeto v primerih, naštetih v členu 46(6) navedene direktive, kadar pravo zadevne države članice ali sodna odločba prosilcu za azil ne dajeta možnosti, da bi ostal na ozemlju te države do odločitve o pravnem sredstvu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Iz vseh zgornjih ugotovitev izhaja, da na podlagi Direktive 2008/115 S. Gnandiju ni bilo mogoče izdati nobene odločbe o vrnitvi do izteka roka za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o zavrnitvi njegove prošnje za azil in, ko je bilo pravno sredstvo vloženo, ves čas obravnavanja tega sredstva in do izteka veljavnosti njegovega posebnega dovoljenja za prebivanje iz Priloge 35 h kraljevemu odloku z dne <DATE ISO="19811008">8. oktobra 1981</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>V zvezi z obdobjem po sodbi CCE z dne <DATE ISO="20141031">31. oktobra 2014</DATE> in vložitvijo upravne kasacijske pritožbe zoper to sodbo je treba spomniti, da je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110728">28. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Samba Diouf</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑69/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:524">EU:C:2011:524</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), pojasnilo, da Direktiva 2005/85 ne zahteva dvostopenjskega sodnega varstva in da načelo učinkovitega sodnega varstva zagotavlja posamezniku pravico do dostopa do sodišča, in ne do večstopenjskega sodnega varstva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej točko 69. V zvezi s členom 13 EKČP glej nazadnje sodbo ESČP z dne <DATE ISO="20170214">14. februarja 2017</DATE>, Allanazarova proti Rusiji (CE:ECHR:2017:0214JUD004672115, točka 98), ki potrjuje, da ta določba državam pogodbenicam ne nalaga, naj dvostopenjskega sodnega varstva na področju ukrepov odstranitve, in da zadošča, če obstaja najmanj eno nacionalno pravno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje glede učinkovitosti iz te določbe, to je pravno sredstvo, ki omogoča podrobno preverjanje in natančno preučitev trditve v zvezi s tveganjem za obravnavanje, ki je v nasprotju s členom 3 EKČP, in ki ima po zakonu suspenzivni učinek na sporen ukrep.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Vendar iz navedenih ugotovitev izhaja, da kadar zakonodaja države članice določa tako dvostopenjsko sodno varstvo in prosilcu za azil dovoljuje, da ostane na ozemlju te države do odločitve o pritožbi ali kasacijski pritožbi, zoper tega prosilca ni mogoče začeti postopka vračanja na podlagi Direktive 2008/115. Iz spisa izhaja, da so belgijski organi <DATE ISO="20160208">8. februarja 2016</DATE> S. Gnandiju izdali dovoljenje za začasno prebivanje, veljavno do <DATE ISO="20170301">1. marca 2017</DATE>, na podlagi člena 9a zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE>, v katerem je predvidena možnost, da se tak dokument med drugim izda prosilcem za azil, ki so vložili upravno kasacijsko pritožbo, ki je bila razglašena za dopustno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Preden zaključim, bi rad na kratko obravnaval vprašanji, na kateri se predlog za sprejetje predhodne odločbe sicer neposredno ne nanaša, vendar so stranke o njiju razpravljale v stališčih in na obravnavi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Prvo se nanaša na skladnost odredbe o zapustitvi ozemlja, ki je predmet postopka v glavni stvari, s postopkovnimi jamstvi iz Direktive 2008/115.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>V zvezi s tem poudarjam, da je bilo v listini o vročitvi te odredbe navedeno, da je na podlagi člena 39/2(2) zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE> mogoče vložiti tožbo za razveljavitev in v skladu s členom 39/82 tega zakona prošnjo za odlog izvršitve, pri čemer je bilo pojasnjeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>ob upoštevanju člena 39/79 tega zakona<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> ne taka tožba ne vložitev take prošnje ne zadržita izvršitve vročene odredbe. Nasprotno pa v tej listini o vročitvi sploh ni bilo omenjeno, da člen 39/70 zakona z dne <DATE ISO="19801215">15. decembra 1980</DATE> prepoveduje prisilno izvršitev navedene odredbe do izteka roka za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o zavrnitvi priznanja statusa begunca in med odločanjem o morebitnem pravnem sredstvu zoper to odločbo. Prav nasprotno, S. Gnandi je bil na podlagi informacij, ki so mu bile sporočene z odredbo o zapustitvi ozemlja, ki je predmet postopka v glavni stvari, prepričan, da se ta odredba lahko prisilno izvrši po izteku roka za prostovoljni odhod. V listini o vročitvi je bilo namreč navedeno, da se ga v primeru neupoštevanja odredbe lahko v ta namen pridrži in odpelje na mejo. Po navedbah S. Gnandija, ki jim belgijska vlada ni nasprotovala, so bile iste informacije navedene na gradivu, ki mu je bilo izročeno skupaj z listino o vročitvi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah menim, da odločbe o vrnitvi, vročene S. Gnandiju, ni mogoče šteti za skladno s procesnimi jamstvi, določenimi v Direktivi 2008/115 in zlasti v členu 12(1), ki določa, da te odločbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>navajajo […] informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>, in v členu 14(2) te direktive, ki določa, da države članice osebam iz odstavka 1 tega člena<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Gre med drugim za osebe, katerih odstranitev je bila v skladu s členom 9 Direktive 2008/115 odložena, ker bi bila v nasprotju z načelom nevračanja.</P></NOTE> izročijo pisno potrdilo, da se odločba o vrnitvi začasno ne izvrši. Splošneje menim, da pomanjkljive in nasprotujoče si<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>S. Gnandiju je bila odredba o zapustitvi ozemlja, ki je predmet postopka v glavni stvari, vročena samo nekaj dni po odločbi CGRA z dne <DATE ISO="20140523">23. maja 2014</DATE>, v kateri je bilo navedeno, da do izteka roka za vložitev tožbe pri CCE zoper to odločbo ne more biti sprejet noben ukrep odstranitve zoper njega. Ampak kot smo videli, v tej odredbi – ki je ni sprejel CGRA, ampak drug organ – in priloženi listini o vročitvi sploh ni bilo navedeno, da je prisilna izvršitev odredbe o zapustitvi ozemlja začasno odložena, temveč sta bili prav nasprotno napisani tako, da sta dajali nasproten vtis in s tem pri naslovniku ustvarili zmedo glede obveznosti, ki zanj veljajo, in pravnih sredstev, ki so mu na voljo.</P></NOTE> informacije v okoliščinah spora o glavni stvari ne izpolnjujejo zahtev glede poštenega in preglednega postopka, navedenih v uvodni izjavi 6 te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Drugo vprašanje, o katerem je treba na kratko spregovoriti, pa se nanaša na učinke odredbe o zapustitvi ozemlja, ki je predmet postopka v glavni stvari, na pogoje prebivanja S. Gnandija na belgijskem ozemlju, zlasti v zvezi z njegovimi socialnimi in ekonomskimi pravicami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v zvezi s tem navaja zelo malo informacij. V bistvu samo navaja, da je bila navedena odredba za S. Gnandija obvezna in da jo je moral prostovoljno izvršiti, čeprav zoper njega ni bilo mogoče prisilno izvesti nobenega ukrepa odstranitve. Vendar iz spisa izhaja, da med strankama ni sporno, da je bilo pritožnikovo ime na podlagi okrožnice z dne <DATE ISO="20130830">30. avgusta 2013</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Okrožnica, s katero je bila razveljavljena okrožnica z dne <DATE ISO="20010720">20. julija 2001</DATE> o pravnem obsegu Priloge 35 h kraljevemu odloku z dne <DATE ISO="19811008">8. oktobra 1981</DATE> (<HT TYPE="ITALIC">Moniteur belge</HT> z dne <DATE ISO="20130906">6. septembra 2013</DATE>, str. 63240).</P></NOTE> po sprejetju navedene odredbe izbrisano iz registra prebivalstva, kar naj bi povzročilo, da ni več imel pravice do nobenega vzajemnega zavarovanja in nobene vrste socialne pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>V zvezi s tem naj po eni strani spomnim, da Direktiva 2003/9<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="20030127">27. januarja 2003</DATE> o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 101).</P></NOTE> in Direktiva 2013/33<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="180" PAGE.FIRST="96" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 180, str. 96</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, ki jo je nadomestila z 20. julijem 2015, določata minimalne pogoje za sprejem, ki jih morajo države članice zagotavljati državljanom tretjih držav in osebam brez državljanstva, ki so vložile prošnjo za mednarodno zaščito, dokler jim je kot prosilcem dovoljeno ostati na njihovem ozemlju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej člen 3(1) obeh direktiv.</P></NOTE> Ukrepi, ki so določeni v teh direktivah in se nanašajo zlasti na materialne pogoje za sprejem in zdravstveno varstvo, vključujejo skrb za položaj prosilca za azil<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140227">27. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Saciri in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑79/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:103">EU:C:2014:103</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 35 do 42).</P></NOTE> na način, ki sploh ni primerljiv z varovalnimi ukrepi pred vrnitvijo, določenimi v členu 14(1) Direktive 2008/115.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>V skladu s členom 14(1)(b) Direktive 2008/115 imajo državljani tretjih držav v obdobju za prostovoljni odhod pravico le do nujne zdravstvene oskrbe in osnovnega zdravljenja. Člen 14(1)(d) te direktive nalaga, da se upoštevajo posebne potrebe ranljivih oseb.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Po drugi strani, naj spomnim, kot je spomnila Komisija v pisnih stališčih, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi iz leta 2015<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodba ESČP z dne <DATE ISO="20150707">7. julija 2015</DATE>, V.M. in drugi proti Belgiji (CE:ECHR:2015:0707JUD006012511).</P></NOTE> pojasnilo, da dejstvo, da se prosilca za azil sili, da se vrne v državo, iz katere je zbežal, ne da bi sodišče lahko preverilo, ali so njegovi strahovi utemeljeni, pomeni kršitev jamstev glede razpoložljivosti in dostopnosti pravnih sredstev v pravu in v praksi, kot to zahtevajo povezane določbe členov 3 in 13 EKČP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Sodba ESČP z dne <DATE ISO="20150707">7. julija 2015</DATE>, V.M. in drugi proti Belgiji (CE:ECHR:2015:0707JUD006012511, točka 197 in naslednje).</P></NOTE> Čeprav je treba priznati, da je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice, ki mu je bila zadeva, v kateri je bila izdana ta sodba, poslana v ponovno odločanje, črtal pritožbo iz registra, tako da omenjena sodba nima več pravnega učinka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Sodba ESČP z dne <DATE ISO="20161117">17. novembra 2016</DATE> V.M. in drugi proti Belgiji (CE:ECHR:2016:1117JUD006012511).</P></NOTE> Kljub temu menim, da je treba upoštevati razlago načela učinkovitega sodnega varstva iz te sodbe, ko<?PAGE NO="16"?> gre za člen 47 Listine v povezavi z njenim členom 19(2). Ti določbi nasprotujeta temu, da bi se prosilca za azil <HT TYPE="ITALIC">de facto</HT> sililo, da zapusti ozemlje države, v kateri je vložil pravno sredstvo zoper zavrnitev njegove prošnje za azil, pred odločitvijo o tem pravnem sredstvu, ker se ga pusti v položaju, v katerem ne more poskrbeti za svoje osnovne potrebe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenih ugotovitev Sodišču predlagam, naj Conseil d’État (državni svet, Belgija) odgovori:</TXT><P>Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE> o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, zlasti njen člen 2(1) in člen 5 ter načeli nevračanja in učinkovitega sodnega varstva, zapisani v členu 19(2) oziroma členu 47, prvi odstavek, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, nasprotujejo temu, da se odločba o vrnitvi na podlagi člena 6(1) te direktive izda državljanu tretje države, ki je vložil prošnjo za mednarodno zaščito v smislu Direktive 2005/85/ES z dne <DATE ISO="20051201">1. decembra 2005</DATE> o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah in ki sme na podlagi prava Unije in/ali nacionalnega prava ostati v državi članici, v kateri je vložil prošnjo za mednarodno zaščito, do izteka roka za vložitev pravnega sredstva iz člena 39(1) Direktive 2005/85 zoper zavrnitev te prošnje in, če je bilo pravno sredstvo vloženo v predvidenem roku, do odločitve o njem. Direktiva 2008/115 ter načeli nevračanja in učinkovitega sodnega varstva pa ne nasprotujejo temu, da se taka odločba o vrnitvi izda takemu državljanu po zavrnitvi navedenega pravnega sredstva, razen če sme ta državljan na podlagi nacionalnega prava ostati v zadevni državi članici do dokončne odločitve v azilnem postopku.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>