SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
ATHANASIOSA RANTOSA,
predstavljeni 11. julija 2024 ( 1 )
Zadeva C‑205/23
Engie România SA
proti
Autoritatea Naţională de Reglementare în Domeniul Energiei
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Bucureşti (okrožno sodišče v Bukarešti, Romunija))
„Predhodno odločanje – Energetika – Direktiva 2009/73/ES – Notranji trg z zemeljskim plinom – Člen 3 – Obveznosti javne službe in varstvo potrošnikov – Kršitev obveznosti preglednosti, ki velja za dobavitelja zemeljskega plina v razmerju do gospodinjskih odjemalcev – Kumulacija upravnih sankcij za isto kršitev – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Člen 50 – Načelo ne bis in idem – Člen 52(1) – Omejitve načela ne bis in idem – Sorazmernost“
I. Uvod
|
1. |
Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunalul Bucureşti (okrožno sodišče v Bukarešti, Romunija), se nanaša na razlago členov 50 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in načela sorazmernosti. |
|
2. |
Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Engie România SA (v nadaljevanju: Engie ali tožeča stranka), dobaviteljico zemeljskega plina, in Autoritatea Națională de Reglementare în Domeniul Energiei (nacionalni regulativni organ na področju energetike, Romunija, v nadaljevanju: ANRE) zaradi zapisnika, ki ga je sestavil ta organ in v katerem je bil ugotovljen prekršek, ki naj bi ga storila družba Engie, ter zanj naložena sankcija. |
|
3. |
Na zahtevo Sodišča se ti sklepni predlogi osredotočajo na analizo drugega vprašanja za predhodno odločanje, ki se nanaša na uporabo načela ne bis in idem, določenega v členu 50 Listine, v povezavi s členom 52(1) te listine, ki določa omejitve tega načela. Natančneje, v bistvu se zastavlja vprašanje, ali je to, da tako regulativni organ na področju energetike kot tudi organ za varstvo potrošnikov naložita upravno sankcijo dobavitelju zemeljskega plina za domnevno ista dejanja, ki pa jih ta organa kaznujeta ločeno na podlagi različnih določb, upravičena omejitev uporabe tega načela. |
|
4. |
Pri tej zadevi ima Sodišče priložnost, da, na eni strani, dodatno pojasni svojo sodno prakso v zvezi z upoštevanjem načela ne bis in idem v okoliščinah, v katerih vzporedno obstajata dva upravna postopka nadzora nad pravno osebo in njenega sankcioniranja, ki ju vzporedno vodita dva različna pristojna organa, ki sta izdala ločena posamična akta o naložitvi sankcije za domnevno ista dejanja, ki se preganjajo, in na drugi strani, da ugotovi, v kakšnem obsegu je taka kumulacija aktov skladna z načelom sorazmernosti, ki je določeno v pravu Unije. |
II. Pravni okvir
A. Pravo Unije
|
5. |
Načelo ne bis in idem, določeno v členu 50 Listine, naslovljenem „Pravica, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat“, je formulirano tako: „Nihče ne sme biti ponovno v kazenskem postopku ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil v Uniji v skladu z zakonom s pravnomočno sodbo že oproščen ali obsojen.“ |
|
6. |
Člen 51 Listine, naslovljen „Področje uporabe“, v odstavku 1 določa: „Določbe te listine se uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije. Zato spoštujejo pravice, upoštevajo načela in spodbujajo njihovo uporabo v skladu s svojimi pristojnostmi in ob spoštovanju meja pristojnosti Unije, ki so ji dodeljene v Pogodbah.“ |
|
7. |
Člen 52 Listine, naslovljen „Obseg pravic in načel ter njihova razlaga“, v odstavku 1 določa: „Kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina, mora biti predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin. Ob upoštevanju načela sorazmernosti so omejitve dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.“ |
B. Romunsko pravo
|
8. |
Člen 143(1)(k) Legea nr. 123, energiei electrice și a gazelor naturale (zakon št. 123 o električni energiji in zemeljskem plinu) z dne 10. julija 2012 ( 2 ) (v nadaljevanju: zakon št. 123/2012) določa: „Dobavitelj zemeljskega plina ima zlasti naslednje obveznosti: […]
|
|
9. |
Člen 194, točka 24a, tega zakona določa: „Naslednja dejanja pomenijo kršitev določb, ki urejajo dejavnosti v sektorju zemeljskega plina: […] udeleženci na trgu zemeljskega plina ne izpolnjujejo obveznosti, ki jih imajo na podlagi člena 143(1), člena 144a in člena 145(4)(g).“ |
|
10. |
V skladu s členom 195, točka 2(c), tega zakona se tak prekršek kaznuje z globo od 20.000 do 400.000 romunskih levov (v nadaljevanju: RON) (od približno 4057 EUR do približno 81.147 EUR). |
III. Spor o glavni stvari, vprašanji za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem
|
11. |
Autoritatea Națională pentru Protecția Consumatorilor (nacionalni organ za varstvo potrošnikov, Romunija, v nadaljevanju: ANPC) je z odločbo z dne 14. septembra 2021 ugotovil, da je družba Engie pri opravljanju svoje gospodarske dejavnosti uporabljala zavajajoče in agresivne poslovne prakse ( 3 ), in ji odredil, naj preneha s takimi praksami, začasno ustavi poslovanje, dokler ne opusti domnevnih nepoštenih poslovnih praks, in naj ne spreminja cene dobave zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce. |
|
12. |
ANRE je 11. oktobra 2021 ugotovil, da je družba Engie kot pooblaščena dobaviteljica zemeljskega plina kršila obveznost preglednosti iz člena 143(1)(k) zakona št. 123/2012, in ji naložil globo v skupnem znesku 800.000 RON (približno 160.000 EUR) (v nadaljevanju: zadevni zapisnik), ker je ta dobaviteljica, na eni strani, storila nepravilnosti v zvezi z vsebino nekaterih ponudb zemeljskega plina in, na drugi strani, ni dovolj jasno izpostavila možnosti spremembe cene dobave zemeljskega plina v obdobju dvanajstih mesecev, za katero so bile sklenjene pogodbe z njenimi odjemalci. Poleg tega je ANRE družbi Engie odredil, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da, prvič, obvesti svojih dvanajst končnih odjemalcev o ohranitvi fiksne cene zemeljskega plina, h kateri se je zavezala, drugič, razveljavi dodatke k pogodbi, ki jih je poslala tem odjemalcem, tretjič, identificira vse končne odjemalce, ki so sprejeli standardne ponudbe po fiksni ceni, veljavni za obdobje, določeno v teh ponudbah, in ki so jim bila naknadno poslana obvestila in dodatki k pogodbi z namenom povišanja cene dobavljenega zemeljskega plina pred koncem tega obdobja, ter četrtič, obvesti te odjemalce o ohranitvi fiksne cene plina v skladu s temi ponudbami in o razveljavitvi poslanih dodatkov. |
|
13. |
V teh okoliščinah je družba Engie pri Judecătoria Sectorului 4 București (sodišče prve stopnje za četrto okrožje Bukarešte, Romunija) vložila tožbo zoper zadevni zapisnik. To sodišče je s sodbo z dne 14. marca 2022 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Družba Engie je nato zoper to sodbo vložila pritožbo pri Tribunalul București (okrožno sodišče v Bukarešti), ki je predložitveno sodišče. |
|
14. |
Na prvem mestu, to sodišče poudarja, da je treba pojasniti, ali lahko ANRE dobavitelju zemeljskega plina naloži uporabo cene, ki se razlikuje od tržne cene iz člena 3(1) Direktive 2009/73/ES ( 4 ), kot posledico domnevne kršitve obveznosti preglednosti v razmerju do potrošnikov. |
|
15. |
Na drugem mestu, to sodišče poudarja, da sta tako ANRE kot ANPC v bistvu ugotovila isto dejanje, vendar sta ga različno opredelila, ter družbi Engie z različnima aktoma naložila globi in isto obveznost povračila škode, in sicer vrnitev na ceno, določeno s standardno ponudbo, v tem primeru tisto, ki je veljala aprila 2021. Zato navedeno sodišče meni, da je treba ugotoviti, ali se načelo ne bis in idem uporablja za sankcije, ki sta jih izrekla prvi organ na podlagi zakona št. 123/2012, ki v romunski pravni red prenaša Direktivo 2009/73, in drugi organ na podlagi romunske zakonodaje o varstvu potrošnikov. |
|
16. |
V teh okoliščinah je Tribunalul București (okrožno sodišče v Bukarešti) prekinilo postopek in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti ta vprašanji:
|
|
17. |
Družba Engie, ANRE, romunska in grška vlada ter Evropska komisija so predložili pisna stališča. Te iste stranke so na obravnavi 24. aprila 2024 tudi ustno predstavile stališča. |
IV. Analiza
A. Drugo vprašanje za predhodno odločanje
|
18. |
Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem za predhodno odločanje, ki je predmet teh ciljno usmerjenih sklepnih predlogov, v bistvu sprašuje, ali je treba člena 50 in 52 Listine razlagati tako, da je to, da tako regulativni organ na področju energetike kot tudi organ za varstvo potrošnikov naložita upravno sankcijo dobavitelju zemeljskega plina za ista dejanja, ki pa jih organa kaznujeta ločeno na različnih pravnih podlagah, upravičena omejitev uporabe tega načela. |
1. Uvodne ugotovitve
a) Področje uporabe člena 50 Listine
|
19. |
Najprej je treba spomniti, da je področje uporabe Listine glede ravnanja držav članic opredeljeno v njenem členu 51(1), v skladu s katerim se določbe Listine uporabljajo za države članice samo, ko izvajajo pravo Unije. ( 5 ) |
|
20. |
V obravnavani zadevi je iz informacij, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, razvidno, da sta bila zadevna zapisnika sestavljena na podlagi romunske zakonodaje za prenos direktiv 2009/73 oziroma 2005/29/ES. ( 6 ) Zato ti nacionalni predpisi v obsegu, v katerem pomenijo izvajanje prava Unije, spadajo na področje uporabe Listine v smislu njenega člena 51, zaradi česar se člen 50 te listine torej uporablja v postopku v glavni stvari. |
|
21. |
Prav tako je treba spomniti, da načelo ne bis in idem, kot je določeno v členu 50 Listine, pomeni temeljno načelo prava Unije ( 7 ), ki prepoveduje kumulacijo postopkov in sankcij kazenske narave, v smislu tega člena, za ista dejanja in proti isti osebi. ( 8 ) Omejitve načela ne bis in idem pa so lahko utemeljene na podlagi člena 52(1) Listine, če so izpolnjeni pogoji, našteti v tej določbi. ( 9 ) |
b) „Kazenska“ narava kaznivega ravnanja, ki se preganja
|
22. |
Najprej je treba pripomniti, da iz sodne prakse Sodišča izhaja, da so za presojo kazenske narave zadevnih postopkov in sankcij pomembna tri merila. Prvo merilo je pravna opredelitev kršitve v nacionalnem pravu, drugo je narava kršitve, tretje pa je stopnja strogosti sankcije, ki se lahko izreče kršitelju. ( 10 ) |
|
23. |
Na prvem mestu, kar zadeva merilo v zvezi s pravno opredelitvijo kršitve v nacionalnem pravu, je treba ugotoviti, da so po mnenju predložitvenega sodišča sankcije naložene za dejanja, opredeljena kot „prekrški“ v nacionalnem pravu, in da so postopki, po koncu katerih so bile te sankcije naložene, upravni postopki. |
|
24. |
Vendar iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da člen 50 Listine ni omejen samo na postopke in sankcije, ki so z nacionalnim pravom opredeljeni kot „kazenski“, ampak – ne glede na njihovo opredelitev v notranjem pravu – zajema postopke in sankcije, za katere je treba šteti, da imajo kazensko naravo na podlagi drugih dveh meril, omenjenih v točki 22 teh sklepnih predlogov. ( 11 ) |
|
25. |
Na drugem mestu, kar zadeva merilo, ki se nanaša na naravo kršitve, je treba preveriti, ali sankcija sledi represivnemu cilju, ne glede na okoliščino, ali se z njo sledi tudi preventivnemu cilju. Že sama narava kazenskih sankcij je namreč taka, da so te namenjene tako represiji kot prevenciji nezakonitih ravnanj. ( 12 ) Nasprotno pa ukrep, ki je omejen na povrnitev škode, povzročene z zadevno kršitvijo, ni kazenski. ( 13 ) |
|
26. |
V obravnavani zadevi je iz informacij, ki jih ima na voljo Sodišče, razvidno, da se kršitev obveznosti preglednosti in obveščanja potrošnikov s strani dobavitelja zemeljskega plina v skladu z določbami zakona št. 123/2012 kaznuje z denarno kaznijo. ( 14 ) Enako velja za sankcije, ki jih ANPC naloži na podlagi zakona št. 363/2007, ki določa, da se za nepoštene ali zavajajoče poslovne prakse prav tako naložijo globe. ( 15 ) Poleg tega iz istih informacij izhaja, da sta oba organa poleg denarnih kazni sprejela dodatne korektivne ukrepe (ki jih je predložitveno sodišče označilo kot „obveznost(i) povrnitve škode“), s katerimi sta družbi Engie naložila, naj se vrne na cene, ki so bile določene v standardni ponudbi aprila 2021. |
|
27. |
V zvezi s tem je treba razlikovati med upravnimi sankcijami, ki jih naložita ANPC in ANRE, in dodatnimi korektivnimi ukrepi, ki jih sprejmeta ta organa. Čeprav se namreč zdi, da ni sporno, s pridržkom presoje predložitvenega sodišča, da imajo denarne kazni, naložene družbi Engie, tako represivni kot preventivni cilj, tega ni mogoče trditi za dodatne ukrepe glede na sodno prakso Sodišča, navedeno v točki 25 teh sklepnih predlogov, v skladu s katero ukrep, ki je omejen na povrnitev [ali odpravo] škode, povzročene z zadevno kršitvijo, ni kazenske narave. |
|
28. |
Na tretjem mestu, kar zadeva merilo v zvezi s strogostjo naložene sankcije, ki jo je treba presojati glede na najvišjo predvideno kazen ( 16 ), je treba ugotoviti, da je iz dokazov v spisu, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da sta bili družbi Engie naloženi dve sankciji, in sicer v višini 800.000 RON (približno 160.000 EUR), ki jo je naložil ANRE, ( 17 ) oziroma v višini 150.000 RON (približno 30.000 EUR), ki jo je naložil ANPC. ( 18 ) |
|
29. |
Predložitveno sodišče bo moralo torej na podlagi vseh dokazov, ki jih ima na voljo, preveriti, ali so zneski teh sankcij dovolj strogi, da jih je mogoče opredeliti kot „kazenske“. ( 19 ) |
2. Pogoji za uporabo načela ne bis in idem
|
30. |
Za uporabo načela ne bis in idem sta potrebna dva pogoja, in sicer, prvič, da obstaja prejšnja pravnomočna odločba (pogoj „bis“), in drugič, da se prejšnja odločba in poznejši postopek pregona ali poznejše odločbe nanašajo na isto protikonkurenčno ravnanje (in iste zadevne osebe) (pogoj „idem“). ( 20 ) |
a) Pogoj „bis“
|
31. |
V zvezi s pogojem „bis“ za to, da se lahko šteje, da je bilo s sodno odločbo pravnomočno odločeno o dejanskem stanju, v zvezi s katerim je bil začet drug postopek, ni potrebno le, da je ta odločba postala pravnomočna, ampak tudi, da je bila izdana na podlagi vsebinske presoje zadeve. ( 21 ) |
|
32. |
Sodišče je v zvezi s tem tudi pojasnilo, da čeprav uporaba načela ne bis in idem predpostavlja obstoj prejšnje pravnomočne odločbe, pa to ne pomeni nujno, da so poznejše odločbe, ki jim to načelo nasprotuje, lahko le tiste, ki so bile sprejete po tej prejšnji pravnomočni odločbi. To načelo namreč izključuje, da bi se, kadar obstaja pravnomočna odločba, kazenski pregon za ista dejanja lahko začel ali nadaljeval. ( 22 ) |
|
33. |
V obravnavani zadevi je iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno, da je pristojno sodišče dokončno razveljavilo odločbo ANPC zaradi nepristojnosti, ne da bi zadevo vsebinsko preučilo. ( 23 ) Vendar, kot je bilo poudarjeno v točki 31 teh sklepnih predlogov, pogoj „bis“ zahteva obstoj pravnomočne odločbe, s katero je bilo o zadevi meritorno odločeno, kar je pogoj, za katerega se zdi, da v tej zadevi ni izpolnjen. |
|
34. |
Vsekakor bo moralo predložitveno sodišče glede na zgornje premisleke ugotoviti, ali je pogoj „bis“ izpolnjen, preden bo nadaljevalo s preučitvijo pogoja „idem“. |
b) Pogoj „idem“
|
35. |
Kar zadeva pogoj „idem“, iz samega besedila člena 50 Listine izhaja, da je s tem členom prepovedan večkratni kazenski pregon ali kazensko sankcioniranje iste osebe za isto kaznivo dejanje. |
|
36. |
V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je merilo, upoštevno za presojo obstoja istega kaznivega dejanja, merilo istovetnosti materialnih dejstev. Tako je s členom 50 Listine prepovedano za ista dejanja naložiti več sankcij kazenske narave ob koncu različnih postopkov, ki potekajo v ta namen. ( 24 ) Poleg tega iz sodne prakse Sodišča tudi izhaja, da pravna opredelitev dejstev in pravno zavarovanega interesa v nacionalnem pravu ni upoštevna za ugotovitev obstoja istega kaznivega dejanja, saj se obseg varstva, podeljenega v členu 50 Listine, ne sme razlikovati od ene države članice do druge. ( 25 ) |
|
37. |
Medtem ko pogoj „idem“ zahteva, da so materialna dejstva enaka, pa se načelo ne bis in idem ne uporablja, kadar zadevni dejanski stanji nista identični, temveč le podobni. Istovetnost materialnega dejanskega stanja se namreč razume kot skupek konkretnih okoliščin, ki izhajajo iz dogodkov, ki so v bistvu isti, ker vključujejo istega storilca in so med seboj časovno in prostorsko neločljivo povezani. ( 26 ) |
|
38. |
V obravnavani zadevi je predložitveno sodišče ugotovilo, prvič, da se oba postopka iz postopka v glavni stvari nanašata na isto pravno osebo, in sicer družbo Engie, in drugič, da so dejanja, ki sta jih ugotovila ANRE in ANPC, v bistvu ista, in sicer praksa tožeče stranke, da spreminja ceno zemeljskega plina, kljub temu da sta ga ta organa različno opredelila. |
|
39. |
Čeprav se zdi, da romunska vlada in ANRE nasprotujeta opisu dejanskega stanja, kot ga je predstavilo nacionalno sodišče, in trdita, da dejanja, ki sta jih ugotovila in kaznovala ta organa, niso ista, ( 27 ) je treba spomniti, da za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalna sodišča zastavijo v pravnem in dejanskem okviru, za katerega opredelitev so odgovorna sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preverja, velja domneva upoštevnosti. ( 28 ) Če torej nacionalno sodišče meni, da so dejanja, zaradi katerih sta oba organa družbi Engie naložila sankcije, ista v smislu sodne prakse Sodišča iz točke 37 teh sklepnih predlogov, ta kumulacija pomeni omejitev temeljne pravice, zagotovljene s členom 50 Listine. |
|
40. |
Vsekakor bo moralo predložitveno sodišče na koncu ugotoviti, ali so dejanja v obeh postopkih iz postopka v glavni stvari, začetih na podlagi sektorskih predpisov s področja energetike na eni strani oziroma prava potrošnikov na drugi strani, ista. V ta namen mora preučiti dejanja, ki so bila upoštevana v vsakem od postopkov, in obdobje domnevne kršitve. ( 29 ) |
3. Upravičenost morebitne omejitve temeljne pravice, zagotovljene s členom 50 Listine
|
41. |
Spomniti je treba, da je omejitev temeljne pravice, zagotovljene s členom 50 Listine, mogoče upravičiti le na podlagi njenega člena 52(1). V skladu s prvim stavkom tega odstavka mora biti kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava Listina, predpisano z zakonom in mora spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin. V skladu z drugim stavkom navedenega odstavka so ob upoštevanju načela sorazmernosti omejitve navedenih pravic in svoboščin dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih. |
a) Varstvo enega ali več ciljev splošnega interesa
|
42. |
Kot izhaja iz nedavne sodbe bpost, je Sodišče odločilo, da je mogoče kumulacijo sankcij upravičiti, če postopki, ki jih začnejo različni organi, poskušajo doseči komplementarne cilje, ki se nanašajo na različne vidike istega kršitvenega ravnanja. ( 30 ) V tej sodbi je Sodišče poleg tega poudarilo, da se lahko javni organi legitimno odločijo za komplementarno pravno spoprijetje z nekaterimi ravnanji, škodljivimi za družbo, tako da v različnih postopkih, ki tvorijo koherentno celoto, z različnih vidikov obravnavajo zadevni socialni problem, vendar le, če ti kombinirani pravni odgovori ne pomenijo pretiranega bremena za zadevno osebo. ( 31 ) |
|
43. |
V obravnavanem primeru se zdi, da je ta pogoj izpolnjen, saj je bil cilj ukrepov, ki jih je odredil ANPC, izključno odpraviti nepoštene in zavajajoče poslovne prakse v razmerju do potrošnikov, cilj ukrepov, ki jih je odredil ANRE, pa je bil zagotoviti preglednost cen na romunskem energetskem trgu v posebnem okviru liberalizacije sektorja zemeljskega plina in posledično pravilnega delovanja tega sektorja. ( 32 ) Zato se zdi legitimno, da država članica kaznuje kršitve sektorskih predpisov, katerih cilj je liberalizacija trga zemeljskega plina, in pravil o nepoštenih poslovnih praksah, da bi zagotovila visoko raven varstva potrošnikov. ( 33 ) |
|
44. |
Iz tega izhaja, da načelo ne bis in idem načeloma ni kršeno, če je isto ravnanje predmet ločenih preiskovalnih postopkov na podlagi različnih pravnih določb, s katerimi se uresničujejo različni in dopolnjujoči se cilji, kot sta varstvo potrošnikov in zagotavljanje preglednosti cen na trgu energije. |
|
45. |
Poleg tega dejstvo, da se varstvo potrošnikov kot cilj splošnega interesa lahko uresničuje ne le z nacionalno zakonodajo s področja varstva potrošnikov, temveč posredno in z drugega vidika tudi s sektorskimi predpisi s področja energetike ( 34 ), ne more postaviti pod vprašaj dopolnjujoče se narave ciljev, ki se uresničujejo z obema skupinama predpisov. |
|
46. |
Zdi se, da zgornjo razlago, ki temelji na dopolnjevanju ciljev, ki se uresničujejo z obojimi predpisi, podpira tudi samo besedilo Direktive 2009/73 (ki je bila v nacionalno pravo prenesena z zakonom št. 123/2012), ki v točki 1 Priloge I določa, da ukrepi v zvezi z varstvom potrošnikov iz člena 3 te direktive ne posegajo v pravila Unije o varstvu potrošnikov. |
b) Sorazmernost in nujnost omejitve
|
47. |
Kar zadeva spoštovanje načela sorazmernosti, je treba spomniti, da zahteva, da kumulacija postopkov pregona in sankcij, določenih v nacionalni ureditvi, ne presega tega, kar je primerno in nujno za uresničitev legitimnih ciljev, ki jih ta ureditev uresničuje. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba, kadar je na voljo več primernih ukrepov, izbrati najmanj zavezujočega, pri tem pa zagotoviti, da povzročene neugodnosti niso nesorazmerne s cilji, ki se uresničujejo. ( 35 ) |
|
48. |
V zvezi z nujno potrebnostjo take kumulacije postopkov in sankcij je treba v skladu s sodno prakso Sodišča presoditi, ali obstajajo jasna in natančna pravila, na podlagi katerih je mogoče predvideti, katera dejanja in opustitve so lahko predmet kumulacije postopkov in sankcij. Poleg tega je treba ugotoviti, ali sta bila postopka vodena dovolj usklajeno in časovno povezano ter ali je bila sankcija, ki je bila morebiti naložena v kronološko prvem postopku, upoštevana pri naložitvi druge sankcije, tako da so bremena, ki za zadevne osebe izhajajo iz take kumulacije, omejena na nujno potrebno in da celota naloženih sankcij ustreza teži storjenih kršitev. ( 36 ) |
|
49. |
Najprej je treba ugotoviti, da obstoj dveh različnih sklopov predpisov, ki se uporabljata vzporedno, zadevnim družbam omogoča, da vnaprej in z veliko stopnjo predvidljivosti vedo, kakšne so morebitne sankcije, ki jim grozijo. Poleg tega ne preseneča, da mora podjetje, ki deluje na trgu proizvodnje ali distribucije energije, upoštevati različne sektorske predpise, s katerimi se uresničujejo različni ali dopolnjujoči se cilji, in se lahko, odvisno od primera, sooča z različnimi vzporednimi sankcijami za isto ravnanje na podlagi pravnih aktov, ki imajo različne cilje. |
|
50. |
Poleg tega spis, ki je na voljo Sodišču, vsebuje indice o tesni časovni povezanosti med obema postopkoma in odločbama, sprejetima na podlagi sektorske ureditve s področja energetike in prava varstva potrošnikov, ter o sodelovanju in izmenjavi informacij med zadevnima organoma (ki sta konkretno predvideni z romunsko zakonodajo), kar pa mora prav tako preveriti predložitveno sodišče. |
|
51. |
Glede na navedeno menim, da je treba člen 50 Listine v povezavi s členom 52(1) Listine razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se z različnima zapisnikoma o kršitvi, ki sta ju sestavila na eni strani organ za varstvo potrošnikov in na drugi strani regulativni organ na področju energetike, dobavitelju zemeljskega plina naloži sankcija, če:
|
V. Predlog
|
52. |
Glede na zgornje ugotovitve Sodišču predlagam, naj na drugo vprašanje za predhodno odločanje Tribunalul Bucureşti (okrožno sodišče v Bukarešti, Romunija) odgovori tako: Člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi s členom 52(1) Listine je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se z različnima zapisnikoma o kršitvi, ki sta ju sestavila na eni strani organ za varstvo potrošnikov in na drugi strani regulativni organ na področju energetike, dobavitelju zemeljskega plina naloži sankcija, če:
|
( 1 ) Jezik izvirnika: francoščina.
( 2 ) Monitorul Oficial al României, del I, št. 485 z dne 16. julija 2012.
( 3 ) ANPC je tožeči stranki očital, da je potrošnike zaporedoma obveščala o ponudbah, v katerih so bile navedene različne cene, in jih tako zavajala. Tožeča stranka je potrošnike obvestila o spremembi cene, določene v prvotni ponudbi, že po treh mesecih, čeprav naj bi prvotna cena veljala dvanajst mesecev.
( 4 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL 2009, L 211, str. 94).
( 5 ) Sodba z dne 13. junija 2017, Florescu in drugi (C‑258/14, EU:C:2017:448, točka 44 in navedena sodna praksa).
( 6 ) Natančneje, zakon št. 123/20212 v nacionalni pravni red prenaša Direktivo 2009/73, medtem ko zakon št. 363/2007 prenaša Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL 2005, L 149, str. 22).
( 7 ) Sodba z dne 15. oktobra 2002, Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi/Komisija (C‑238/99 P, C‑244/99 P, C‑245/99 P, C‑247/99 P, od C‑250/99 P do C‑252/99 P in C‑254/99 P, EU:C:2002:582, točka 59).
( 8 ) Sodbi z dne 20. marca 2018, Menci (C‑524/15, EU:C:2018:197, točka 25), in z dne 22. marca 2022, bpost (C‑117/20, v nadaljevanju: sodba bpost, EU:C:2022:202, točka 22 in navedena sodna praksa).
( 9 ) Sodba z dne 20. marca 2018, Menci (C‑524/15, EU:C:2018:197, točke 41, 44, 46, 49, 53 in 55).
( 10 ) Sodba bpost, točka 25 in navedena sodna praksa. Glej tudi sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 8. junija 1976 v zadevi Engel in drugi proti Nizozemski (CE:ECHR:1976:0608JUD000510071, točka 82).
( 11 ) Sodba bpost, točka 26.
( 12 ) Sodbi z dne 20. marca 2018, Menci (C‑524/15, EU:C:2018:197, točka 31), in z dne 14. septembra 2023, Volkswagen Group Italia in Volkswagen Aktiengesellschaft (C‑27/22, EU:C:2023:663, točka 49).
( 13 ) Sodba z dne 20. marca 2018, Garlsson Real Estate in drugi (C‑537/16, EU:C:2018:193, točka 33).
( 14 ) Natančneje, kršitev obveznosti iz člena 143(1)(k) zakona št. 123/2012 je prekršek, ki se kaznuje z globo od 20.000 do 400.000 RON (od približno 4057 EUR do 81.147 EUR).
( 15 ) V predložitveni odločbi ni naveden znesek glob, ki jih predvideva veljavna zakonodaja. Prav tako v stališčih strank niso navedene nobene dodatne informacije o razponu morebitnih glob.
( 16 ) Sodba z dne 4. maja 2023, MV – 98 (C‑97/21, EU:C:2023:371, točka 46).
( 17 ) Poudariti je treba, da znesek te sankcije upošteva več prekrškov, ki jih je ugotovil ANRE.
( 18 ) Čeprav v predložitveni odločbi ni omenjena naložitev globe družbi Engie na podlagi zgoraj navedene nacionalne zakonodaje, je iz pisnih stališč tožeče stranke in romunske vlade razvidno, da je ANPC družbi Engie poleg obveznosti, da ponovno določi prvotno ceno, dogovorjeno z zadevnimi odjemalci, naložil tudi globo v višini 150.000 RON (približno 30.000 EUR).
( 19 ) Naj poleg tega spomnim, da v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice to, da upravna denarna kazen ni posebej stroga, samo po sebi ne zadostuje, da je ne bi bilo mogoče opredeliti kot „kazensko sankcijo“ (sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 6. oktobra 2020, Pfenning Distributie S.R.L. proti Romuniji, (CE:ECHR:2020:1006JUD007588213, točka 27). Glej tudi sodbo z dne 8. julija 2019 v zadevi Mihalache proti Romuniji (CE:ECHR:2019:0708JUD005401210, točka 62).
( 20 ) Sodba bpost, točka 28.
( 21 ) Sodba bpost, točka 29.
( 22 ) Sodba z dne 14. septembra 2023, Volkswagen Group Italia in Volkswagen Aktiengesellschaft (C‑27/22, EU:C:2023:663, točka 59).
( 23 ) Pripomniti je treba, da čeprav teh informacij sicer ni v predložitveni odločbi, pa jih je romunska vlada navedla v svojem pisnem stališču in jih nato potrdila med ustnim postopkom, ne da bi jim druge stranke, prisotne na obravnavi, ugovarjale.
( 24 ) Sodba bpost, točka 33.
( 25 ) Sodba bpost, točka 34 in navedena sodna praksa.
( 26 ) Sodba bpost, točke 31, 33, 36 et 37.
( 27 ) Po mnenju teh strank je ANRE družbi Engie naložil sankcijo zaradi kršitve obveznosti preglednosti pri pripravi standardne ponudbe, ANPC pa zaradi zavajajočih ali agresivnih poslovnih praks, in sicer zaporedno pošiljanje obvestil o spremembi tarif.
( 28 ) Sodba z dne 11. januarja 2024, Societatea Civilă Profesională de Avocaţi AB & CD (C‑252/22, EU:C:2024:13, točka 38).
( 29 ) Glej v tem smislu sodbo bpost, točka 38.
( 30 ) Glej v tem smislu sodbo bpost, točka 50.
( 31 ) Sodba bpost, točka 49.
( 32 ) Za vsak primer poudarjam, da je zagotavljanje preglednosti cen le posredni cilj varstva potrošnikov.
( 33 ) Glej po analogiji sodbo bpost, točka 47.
( 34 ) Medtem ko je namreč varstvo potrošnikov „neposreden“ glavni cilj potrošniškega prava, pa je le „posreden“ cilj v okviru sektorskih predpisov s področja energetike, katerih glavni namen je zagotoviti pravilno delovanje zadevnega trga.
( 35 ) Sodba z dne 20. marca 2018, Menci (C‑524/15, EU:C:2018:197, točka 46 in navedena sodna praksa).
( 36 ) Sodba bpost, točka 51.