European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2025/3130

2.6.2025

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o pregledu smernic za upravljanje mladinskega dialoga EU

(C/2025/3130)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA –

POUDARJAJO:

1.

Glede na trenutne dinamične izzive, s katerimi se soočajo mladi v Evropski uniji, ter ob upoštevanju poročila Evropske komisije o vmesni oceni strategije EU za mlade (1) in priporočil iz prejšnjih ciklov mladinskega dialoga EU je vse nujneje, da se pregleda Resolucija Sveta in predstavnikov držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o določitvi smernic za upravljanje dialoga EU z mladimi (2).

2.

Tako v sporočilu Komisije o zapuščini evropskega leta mladih 2022 (3) in njenem poročilu o vmesni oceni strategije EU za mlade (4) kot v sklepih Sveta o zapuščini evropskega leta mladih 2022 (5) je poudarjeno, da je treba mladim omogočiti večjo vlogo ter zagotoviti, da bodo lahko oblikovali sedanjost in prihodnost Evropske unije. Mladinski dialog EU je temeljni mehanizem, s katerim se bo to lahko doseglo v evropskem okviru.

3.

To, da je mladinski dialog EU vseskozi ustrezen in ima stalen vpliv, je ključnega pomena za doseganje ciljev Unije glede vključevanja, kohezije in demokratičnega sodelovanja (6). Mladinski dialog EU bi moral biti tudi v prihodnje smiseln, prilagodljiv, odziven in usklajen s spreminjajočimi se potrebami in željami mladih, s čimer bi se okrepila zavezanost EU spodbujanju aktivnih, angažiranih in opolnomočenih mladih po vsej Evropi.

4.

Mladinski dialog EU je pomemben mehanizem za participacijo mladih v EU in bi lahko bil za zgled tudi v svetovnem okviru. Ključni elementi mehanizma vključujejo neposreden dialog med mladimi, organizacijami civilne družbe, mednarodnimi nevladnimi mladinskimi organizacijami in raziskovalci na eni strani ter nosilci odločanja, ki zastopajo vse ravni, na drugi strani, pa tudi posvetovanje z mladimi o temah, ki so zanje pomembne, in stalno partnerstvo pri upravljanju procesa mladinskega dialoga EU na vseh ravneh. V okviru izvajanja mladinskega dialoga EU in v skladu s strategijo EU za mlade 2019–2027 (7) bi morali evropski cilji mladih še naprej „EU, njenim državam članicam ter njihovim zadevnim deležnikom in organom […] služi[ti] v navdih in usmeritev“ (8).

5.

V strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027 je določenih več vidikov, ki opredeljujejo izvajanje mladinskega dialoga EU:

(a)

opiranje na pretekle izkušnje,

(b)

prizadevanje za jasnejši in enostavnejši proces,

(c)

po možnosti sledenje 18-mesečnim delovnim ciklom,

(d)

določitev ene tematske prednostne naloge v posameznem ciklu,

(e)

sledenje njegovemu delovnemu načrtu,

(f)

zagotavljanje prožnosti glede akterjev, ki sodelujejo pri upravljanju in izvajanju mladinskega dialoga EU,

(g)

stalno spremljanje in pregled nad rezultati kakovosti in učinka celotnega procesa,

(h)

priznavanje vloge nacionalnih delovnih skupin, ki so subjekti na ravni držav članic, zadolženi za organizacijo posvetovanj ter spodbujanje dialoga z mladimi in doprinos k njegovemu učinku (9). V skladu s strategijo Evropske unije za mlade 2019–2027 „države članice pozivamo, naj v vseh fazah izvajanja mladinskega dialoga EU zagotovijo participacijo mladih, zato naj v ta namen vodilno vlogo v nacionalni delovni skupini dodelijo nacionalnim mladinskim svetom“ (10).

6.

V vmesni oceni strategije EU za mlade 2019–2027, ki jo je pripravila Evropska komisija, je izpostavljeno, da je treba okrepiti komuniciranje o mladinskem dialogu EU, tudi na podlagi dejavnosti vzajemnega učenja, vključevanja mladih in spremljanja. Prav tako je poudarjeno, da bi bilo treba samo še dodatno napredovati na področju inkluzije in zagotoviti nadaljnja prizadevanja za obravnavo tega pomembnega vidika dialoga.

7.

V vmesni oceni, ki jo je pripravila Evropska komisija, je poudarjeno, da je ključno področje, ki mu je treba nameniti pozornost, nadaljnji razvoj in podpiranje procesa, ki bi omogočil, da priporočila v okviru mladinskega dialoga EU dosežejo zadevne deležnike na vseh ravneh. To vključuje tudi zagotavljanje mehanizmov za obveščanje udeležencev in deležnikov o nadaljnjem ukrepanju na vseh ravneh.

8.

Prihodnji mladinski svetovalni odbor pri predsednici Evropske komisije je nova pobuda. Odbor bo svetoval pri vprašanjih, ki so pomembna mladim ter njihovim vrstnikom v njihovi skupnosti, ter deloval kot posvetovalni odbor za zamisli, ki jih bo razvila Komisija. Pri oblikovanju odbora in njegovih nalog bi bilo treba upoštevati morebitne povezave z mladinskim dialogom EU, da bi člani mladinskega svetovalnega odbora lahko sporočila mladih in rezultate mladinskega dialoga EU posredovali na najvišji politični ravni EU.

9.

Treba je izboljšati preglednost in učinkovitost upravljanja mladinskega dialoga EU, in sicer z jasno opredelitvijo vloge vseh deležnikov ter krepitvijo njihovega sodelovanja in odgovornosti za izvajanje prednostnih nalog trojčka predsedstev.

10.

Sporočilo Komisije „Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade“ (11) in resolucije Sveta o rezultatih ciklov mladinskega dialoga EU ter vmesna ocena strategije EU za mlade, ki jo je pripravila Evropska komisija, bi lahko služili kot usmeritveni dokumenti za vse, ki so vključeni v mladinski dialog EU.

SI PRIZADEVAJO:

11.

Da bi v prihodnjih letih okrepili in izboljšali mladinski dialog EU z razvojem in izvajanjem praktičnih ukrepov za obravnavanje glavnih izzivov tega procesa. To bi moralo vključevati:

(a)

razvoj pristopa, s katerim bi se mladim in mladinskim organizacijam na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni zagotavljale redne povratne informacije o rezultatih procesa mladinskega dialoga EU in nadaljnjih dejavnostih, da bi zagotovili smiseln dialog in participacijo mladih na vseh ravneh. To bi moralo zajemati tudi presojo možnosti za doseganje konkretnejših rezultatov v okviru procesa, na primer tako, da bi se osredotočili na izbrane konkretne (skupne) izvedbene ukrepe in s tem bolje uskladili mladinski dialog z delovnim programom in programom politike Evropske komisije;

(b)

oblikovanje skupne komunikacijske strategije za mladinski dialog EU, da bi zagotovili trajnostno podajanje preglednih in mladim prijaznih informacij v vseh fazah procesa.

12.

Doseči cilj krepitve upravljanja mladinskega dialoga EU, zlasti tako, da bi se osredotočili na vključene akterje, njihovo vlogo, organizacijski okvir, v katerem potekajo njihove dejavnosti, in vprašanja izvajanja, povezana z upravljanjem, hkrati pa priznavali pomembno vlogo, ki jo ima mladinski sektor EU v organizacijskem okviru mladinskega dialoga EU (12).

13.

Izboljšati dostopnost in kakovost mladinskega dialoga EU, da bi zagotovili vključujočo participacijo mladih v vsej njihovi raznolikosti, utrdili sodelovanje med državami članicami ter okrepili izvajanje in spremljanje pobud, povezanih z mladimi.

14.

Glede na širitveni proces preučiti, kako nadalje sodelovati z mladimi iz držav članic in potencialnih kandidatk v okviru mladinskega dialoga EU, kadar je to ustrezno.

MENIJO:

15.

Trojček predsedstev bi moral prevzeti vodilno vlogo pri usmerjanju izvajanja mladinskega dialoga EU. Ta proces se izvaja v tesnem sodelovanju z državami članicami, Evropsko komisijo, nacionalnimi delovnimi skupinami, Evropskim mladinskim forumom in drugimi predstavniki mladinske civilne družbe ter po potrebi z nacionalnimi agencijami (13). Trojček predsedstev bi moral za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja delo organizirati v okviru evropske usmerjevalne skupine.

16.

Evropska usmerjevalna skupina služi kot platforma za upravljanje mladinskega dialoga EU. Njeni člani in članice so med drugim predstavniki trojčka predsedstev in njihovi predstavniki mladih iz nacionalnih delovnih skupin, po možnosti prek nacionalnih mladinskih svetov, ter predstavniki Evropske komisije in Evropskega mladinskega foruma. V evropski usmerjevalni skupini bi lahko na povabilo trojčka predsedstev sodelovali tudi drugi ustrezni deležniki, kot so nacionalne agencije, raziskovalci, strokovnjaki ter predstavniki prejšnjega in prihodnjega trojčka predsedstev.

17.

Vloga evropske usmerjevalne skupine je:

(a)

zagotoviti splošno usmeritev za mladinski dialog EU, v kateri so zajeta vprašanja glede tematske prednostne naloge posameznega cikla, zagotavljanja kontinuitete znotraj posameznih ciklov in med njimi, instrumentov za posvetovanje, dejavnosti izvajanja in dogodkov, pomembnih za ta proces, vključno z mladinskimi konferencami EU;

(b)

po potrebi zagotoviti informacije, orodja in podporo, da bi zagotovili visoko kakovost mladinskega dialoga EU in tematsko usklajenost znotraj vsakega cikla;

(c)

učinkovito sodelovati z nacionalnimi delovnimi skupinami, tako da zagotovi smernice, orodja in podporo, po potrebi tudi z omogočanjem rednih izmenjav, da se zagotovi visokokakovostno izvajanje mladinskega dialoga EU;

(d)

zagotoviti izvajanje participativne evalvacije cikla, njenega spremljanja, uporabe in nadaljnjega ukrepanja ter obsežnega razširjanja evalvacije ter podporo za spremljanje rezultatov mladinskega dialoga EU na vseh področjih politike, ki zadevajo mlade, in nadaljnje ukrepanje;

(e)

zagotoviti kvalitativen in z dokazi podprt pristop k izvajanju in upravljanju mladinskega dialoga EU s podporo raziskovalcev;

(f)

prispevati k ohranjanju institucionalnega spomina v zvezi z mladinskim dialogom EU, in sicer v sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropskim mladinskim forumom;

(g)

olajšati nemoteno predajo naslednjemu trojčku predsedstev;

(h)

po potrebi upoštevati rezultate in priporočila iz prejšnjih ciklov mladinskega dialoga EU v zvezi z izboljšanjem njegovega upravljanja;

(i)

preučiti metode za okrepitev evalvacije in spremljanja mladinskega dialoga EU in njegovih rezultatov na vseh ravneh ter nadaljnjega ukrepanja;

(j)

obravnavati katere koli druge vidike, za katere bi lahko trojček predsedstev po posvetovanju z državami članicami in predstavniki mladih menil, da so primerni.

18.

Da bi zagotovili pregledno in nemoteno delovanje evropske usmerjevalne skupine cikla mladinskega dialoga EU ter podprli ohranjanje institucionalnega spomina, bi moral trojček predsedstev pripraviti delovni dokument in obrazložitev, v katerih bi opredelil cilje in teme mladinskega dialoga EU ter vloge vseh akterjev, vključenih v evropsko usmerjevalno skupino, pa tudi vse operativne naloge in delovne metode.

19.

Vloga nacionalnih delovnih skupin je:

(a)

izvajati posvetovanje o mladinskem dialogu EU na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

(b)

učinkovito seznanjati mlade in nosilce odločanja o ciljih in prednostnih nalogah mladinskega dialoga EU ter jih dejavno promovirati na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

(c)

ozaveščati o mladinskem dialogu EU in o tem, kako sodelovati na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

(d)

spodbujati dejavno participacijo mladinskega sektorja v mladinskem dialogu EU na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

(e)

zagotavljati, da so premalo zastopane skupine mladih, vključno s tistimi z manj priložnostmi, vključene v mladinski dialog EU na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

(f)

prispevati k implementaciji rezultatov mladinskega dialoga EU, vključno z obveščanjem ustreznih akterjev na lokalni, regionalni in nacionalni ravni o priporočilih, ki izhajajo iz posvetovanja v okviru mladinskega dialoga EU;

(g)

pripraviti delegate mladih za mladinsko konferenco EU, tudi tako, da se jim zagotovi prilagojeno usposabljanje o vrednotah in delovanju EU ter o posebnostih mladinskega dialoga EU in mladinske konference EU, da bi ti dobro razumeli svojo vlogo in bili pripravljeni na teme razprave in bi tako lahko na informiran način prispevali k tem razpravam;

(h)

ob upoštevanju pravil EU in nacionalnih okoliščin sodelovati v postopku oddaje vlog za nepovratna sredstva EU, namenjena izvajanju mladinskega dialoga EU na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ter pri upravljanju teh sredstev in poročanju o njih.

20.

Nacionalne delovne skupine bi morale:

(a)

mladim, ki jih običajno zastopa nacionalni mladinski svet, omogočiti ključno vlogo, kar bi zagotovilo, da je mladinski dialog EU voden s strani mladih;

(b)

odločati o sestavi in operativnih postopkih, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam ob upoštevanju posebnosti posamezne države članice in ustreznih določb strategije EU za mlade;

(c)

prispevati k izpolnjevanju ciljev vsakega cikla mladinskega dialoga EU;

(d)

zagotoviti ustrezno zastopanost mladih v vsej raznolikosti v vseh fazah mladinskega dialoga EU (14);

(e)

biti pred vsakim obdobjem dodelitve nepovratnih sredstev imenovane s strani držav članic v skladu z nacionalnimi pravili in okoliščinami ter na poziv Evropske komisije;

(f)

bi morale biti po potrebi deležne podpore nacionalnih agencij, ki lahko med drugim zagotavljajo informacije o ciljih mladinskega dialoga EU in spodbujajo sodelovanje v njih, tudi premalo zastopanim skupinam, ter spodbujajo sinergije s programoma Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota;

(g)

sodelovati s Komisijo pri razvoju in uporabi smernic o sistemskem pristopu k spremljanju in razširjanju rezultatov mladinskega dialoga EU na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.

21.

Vloga delegatov mladih je:

(a)

dejavno sodelovati na evropskih mladinskih konferencah, da bi nastopili v imenu mladih iz svoje države, pri čemer bi se oprli na ugotovitve iz nacionalnih posvetovanj in priprave v okviru nacionalnega mladinskega sveta;

(b)

kadar je to potrebno in mogoče, sodelovati v nacionalnih delovnih skupinah in se udeleževati nacionalnih dogodkov, povezanih z mladinskim dialogom EU;

(c)

na nacionalni, regionalni in lokalni ravni prispevati k promoviranju mladinskega dialoga EU in poznavanju tega procesa med vrstniki, tudi z deljenjem informacij o vsebini razprav na evropskih mladinskih konferencah;

(d)

prispevati k mladinskemu dialogu EU z dejavnim vključevanjem stališč mladih, njihovih organizacij in njihovih posebnih področij delovanja v razprave, če zastopajo mednarodno nevladno mladinsko organizacijo.

22.

Vloga Evropske komisije je:

(a)

v tesnem sodelovanju z Evropskim mladinskim forumom in na podlagi prispevka evropske usmerjevalne skupine zagotoviti ohranjanje institucionalnega spomina v zvezi z mladinskim dialogom EU, vključno z njegovimi arhivi;

(b)

v sodelovanju z Evropskim mladinskim forumom zagotoviti nemoten proces uvajanja prihodnjega trojčka predsedstev in prenos znanja med cikli;

(c)

zagotoviti podporo in smernice nacionalnim delovnim skupinam v zvezi z obveščanjem o mladinskem dialogu EU, na primer kar zadeva njegovo vizualno podobo ter informativna gradiva in načrte, da bi bili tako proces kot njegovi izidi splošno prepoznavni in razširjeni;

(d)

prispevati k izvajanju z dokazi podprtega mladinskega dialoga EU, in sicer z okrepitvijo in optimizacijo vloge raziskovalcev, tudi s preučitvijo, kako lahko raziskovalci prispevajo k evalvaciji in spremljanju mladinskega dialoga EU ter nadaljnjemu ukrepanju;

(e)

si prizadevati za sinergije med mladinskim dialogom EU ter drugimi pobudami in participativnimi mehanizmi EU, da bi povečali njihovo učinkovitost in okrepili participacijo mladih;

(f)

na ravni EU obveščati in ozaveščati o mladinskem dialogu EU in zlasti njegovih rezultatih, tudi prek Evropskega mladinskega portala in mladinske mreže Komisije mladinskih korespondentov;

(g)

z nepovratnimi sredstvi EU podpreti nacionalne delovne skupine in trojček predsedstev pri njihovih dejavnostih, povezanih z mladinskim dialogom EU;

(h)

povečati usklajenost med mladinskim dialogom EU ter delovnim programom in programom politike Evropske komisije, da bi se okrepil učinek mladinskega dialoga EU, pri čemer je treba spoštovati načelo mladinskega dialoga EU kot procesa, ki je voden s strani mladih;

(i)

v sodelovanju z nacionalnimi delovnimi skupinami oblikovati smernice o enotnem in sistemskem pristopu k spremljanju in razširjanju rezultatov mladinskega dialoga EU na vseh ravneh.

23.

Vloga Evropskega mladinskega foruma je:

(a)

prispevati k temu, da se v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo in na podlagi prispevka evropske usmerjevalne skupine zagotovi ohranjanje institucionalnega spomina v zvezi z mladinskim dialogom EU, vključno z njegovimi arhivi;

(b)

podpirati Evropsko komisijo pri zagotavljanju nemotenega uvajanja prihodnjega ga trojčka predsedstev in prenosa znanja med cikli;

(c)

zagotavljati podporo in svetovanje nacionalnim delovnim skupinam in nacionalnim mladinskim svetom;

(d)

učinkovito seznanjati mlade in nosilce odločanja o ciljih in prednostnih nalogah mladinskega dialoga EU ter jih dejavno promovirati na ravni EU;

(e)

prek svojih mrež in ustreznih kanalov obveščati o rezultatih posvetovanja v okviru mladinskega dialoga EU.

24.

Da bi zagotovili predvidljivost glede tega, kako se bo mladinski dialog EU odvijal v posameznem 18-mesečnem delovnem ciklu, bi moralo predsedstvo Delovno skupino za mladino in nacionalne delovne skupine pravočasno obvestiti o organizaciji in delovanju evropske usmerjevalne skupine, napredku pri izvajanju mladinskega dialoga EU in vseh drugih informacijah, ki bi lahko bile pomembne za vidike iz zgornjih 23 točk –

SE ZAVEZUJEJO NASLEDNJE:

25.

V tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo bodo ustanovili sekretariat mladinskega dialoga EU v okviru Evropskega mladinskega foruma, da bi izboljšali učinkovitost in upravljanje mladinskega dialoga EU ter zagotovili, da bo ta proces smiseln in voden s strani mladih. Naloge sekretariata bi lahko vključevale podpiranje institucionalnega spomina, krepitev zmogljivosti, zagotavljanje skladnosti in prenosa znanja med cikli, olajšanje komunikacije in izboljšanje sistematičnega nadaljnjega ukrepanja na podlagi rezultatov. Da bi bil čim bolj učinkovit, bi moral sekretariat delovati v tesni sinergiji z Evropsko komisijo, trojčkom predsedstev, evropsko usmerjevalno skupino, državami članicami in drugimi ustreznimi deležniki, kar bi zagotovilo strukturiran, pregleden in usklajen pristop k izvajanju mladinskega dialoga EU.

26.

Revidirali bodo to resolucijo v skladu s prihodnjo strategijo EU za mlade po letu 2027, da bi jo prilagodili morebitnemu novemu razvoju in potrebam, s poudarkom na zagotavljanju, da participacija mladih ostane temelj razvoja evropske mladinske politike.

(1)  Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o vmesni oceni strategije EU za mlade 2019–2027, COM(2024) 162 final.

(2)  Resolucija Sveta in predstavnikov držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o določitvi smernic za upravljanje dialoga EU z mladimi – Strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (UL C 189, 5.6.2019, str. 1).

(3)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem letu mladih 2022, COM(2024) 1 final.

(4)  Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o vmesni oceni strategije EU za mlade 2019–2027, COM(2024) 162 final.

(5)  Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o zapuščini evropskega leta mladih 2022 (UL C, C/2024/3543, 31.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/3543/oj).

(6)  Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji.

(7)  Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027, (UL C 456, 18.12.2018, str. 1).

(8)  Strategija Evropske unije za mlade 2019–2027(točka 3, tretji odstavek) (UL C 456, 18.12.2018, str. 2).

(9)  Glej letni delovni program za izvajanje Erasmus+, programa EU za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, dokument Komisije C(2024) 7026, 11. oktober 2024.

(10)  Strategija Evropske unije za mlade, str. 9 (Priloga 1, točka 4, tretji odstavek).

(11)  9264/18 + ADD 1–8, COM(2018) 269 final + SWD(2018) 168 in 169 final.

(12)   „Mladinski sektor EU“ običajno pomeni vse organizacije, mladinske delavce, akademike, mladinsko civilno družbo in druge strokovnjake, ki sodelujejo pri razvoju mladinske politike in izvajajo dejavnosti in projekte v EU, povezane z mladimi.

(13)   „Nacionalna agencija“ pomeni enega ali več organov, pristojnih za upravljanje izvajanja programa Erasmus+ in programa Evropska solidarnostna enota na nacionalni ravni v državi članici ali tretji državi, pridruženi programu.

(14)  Glej opombo št. 9.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3130/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)