Bruselj, 19.7.2021

COM(2021) 431 final

PRILOGA

k

predlogu izvedbenega sklepa Sveta

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Češko

{SWD(2021) 211 final}


PRILOGA

A. KOMPONENTA 1.1: Digitalne storitve za državljane in podjetja

Ta komponenta češkega načrta podpira reševanje izziva začetnega zagotavljanja digitalnih javnih storitev s povečanjem števila digitalnih javnih storitev, prijaznih do uporabnika, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, ter zagotavljanjem doslednega in visokokakovostnega upravljanja podatkov v javni upravi. Glede na rezultate indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI 2020) Češka predstavlja podpovprečno raven zagotavljanja digitalnih javnih storitev državljanom in podjetjem.

Cilj te komponente je ustvariti k uporabnikom usmerjene portale (državljani, pravosodje, podjetniki, zdravstveno varstvo) ter spodbujati lažjo izmenjavo in upravljanje podatkov znotraj uprave, da bi se uskladili z načelom „samo enkrat“.

Izvajanje reform v okviru te komponente zagotavlja pogoje za dobro upravljanje zbirk podatkov in za nadzorovan dostop do podatkov. Prav tako olajšujejo zagotavljanje rešitev e-zdravja, vključno z razvojem portala e-zdravja, večjo medsebojno povezljivostjo in interoperabilnostjo izvajalcev zdravstvenega varstva ter centralnimi evidencami, telemedicino in sekundarno uporabo zdravstvenih podatkov.

Naložbe so namenjene izvajanju 22 projektov za izboljšanje storitev e-uprave, ki se zagotavljajo končnim uporabnikom, in petih projektov, ki povečujejo dostop do odprtih podatkov v javni upravi. Ta komponenta bo tudi povečala digitalizacijo pravosodnega sistema, tako da bodo sodišča opremljena z avdiovizualnimi napravami za snemanje in pripravo podatkov ter z vzpostavitvijo pravosodnega portala, ki bo zadevnim stranem zagotavljal enostaven dostop in digitalne storitve.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo št. 3 za leto 2019, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na digitalno infrastrukturo, priporočilo za posamezno državo št. 1 za leto 2020, v skladu s katerim Češka okrepi uvedbo e-zdravstvenih storitev, in priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2020, v skladu s katerim Češka podpira mala in srednja podjetja z zmanjšanjem upravnega bremena in usmerja naložbe v digitalni prehod.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). 

A.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Pogoji za upravljanje kakovostne zbirke podatkov in zagotavljanje nadzorovanega dostopa do podatkov

Z reformo se vzpostavi celovit zakonodajni, standardizacijski in organizacijski okvir za visokokakovostno upravljanje in upravljanje podatkov javne uprave. Reforma bo privedla do vzpostavitve orodja za souporabo podatkov („upravljani dostop“), ki bo drugim delom javne uprave in kvalificiranim tretjim subjektom omogočil dostop do nejavnih vladnih podatkov v skladu z načeli FAIR („findability“ (podatke je mogoče najti), „accessibility“ (do njih je mogoče dostopati), „interoperability“ (so interoperabilni) in „reusability“ (jih je mogoče vnovič uporabiti)). Reforma v češko zakonodajo vključuje načela dobrega upravljanja podatkov.

Izvedba tega ukrepa bo dokončana do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Storitve e-zdravja

S to reformo se bo povečala digitalizacija zdravstvenega sektorja z izvajanjem naslednjih dejavnosti:

·opredelitev standardov interoperabilnosti v skladu z evropskim okvirom interoperabilnosti za e-zdravje in opredelitev pravil, ki urejajo telemedicino;

·oblikovanje kataloga storitev, vključno z naslednjimi novimi storitvami e-zdravja: (i) katalog standardov; (ii) katalog digitalnih storitev; (iii) referenčni register zdravstvenih delavcev; (iv) referenčni register pacientov; (v) storitve identifikacije/avtentikacije za paciente in zdravstvene delavce; (vi) povzetek o pacientih; (vii) storitve e-naročil;

·razširitev funkcij nacionalnega portala zdravstvenih informacij, da se vključijo dodatne funkcije za javnost, paciente, ponudnike zdravstvenih storitev in druge pooblaščene subjekte;

·povezovanje najpomembnejših ponudnikov zdravstvenih storitev s storitvami e-zdravja v skladu s pravili o interoperabilnosti in polno delovanje portala e-zdravja z večjo funkcionalnostjo in katalogom storitev;

·krepitev kibernetske varnosti izvajalcev zdravstvenega varstva v smislu zakona št. 372/2011 v Pragi in kibernetske varnosti vladnih organov v okviru ministrstva za zdravje.

Reforma bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 1: Digitalne storitve za končne uporabnike

Z naložbo se izvajajo medsebojno povezani projekti, da se poveča število storitev e-uprave, ki so na voljo prek portalov državljanov in podjetnikov, ter število vnaprej izpolnjenih obrazcev na podlagi informacij, shranjenih v informacijskem sistemu javne uprave. Naložba bo olajšala in poenostavila dostop državljanov in podjetij do digitalnih javnih storitev prek enotne platforme združenih portalov in do povezovanja informacijskih sistemov, vključno s sistemi, ki podpirajo sanitarne ukrepe v zvezi s pandemijo COVID-19. Posledično bo končnim uporabnikom prek ene same prijavne površine na voljo večje število digitalnih storitev, povečalo pa se bo tudi število predhodno izpolnjenih obrazcev in elektronska predložitev javni upravi.

Naložba bo dokončana do 31. marca 2026.

Naložba 2: Razvoj odprtih podatkov in sklada za javne podatke

Naložba vključuje en program s štirimi medsebojno povezanimi projekti, namenjenimi spodbujanju objavljanja novih odprtih in javnih podatkovnih nizov. Ti projekti vključujejo objavo šifrantov, ki se uporabljajo v javni upravi v javnih podatkovnih zbirkah, razvoj nacionalnega kataloga odprtih podatkov, izboljšanje orodij za dostop do statističnih informacij in oblikovanje sodobnega metainformacijskega sistema za organe državnega statističnega urada.

Ta naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 3: Digitalne storitve za pravosodje

Cilj naložbe je povečati preglednost nacionalnega pravosodnega sistema z vzpostavitvijo portala e-pravosodje, ki bo izpolnjeval zahteve glede kibernetske varnosti ter končnim uporabnikom zagotavljal spletne storitve in dostop do informacij. Ta portal je povezan z državljanskim portalom. Poleg tega se bosta preglednost in učinkovitost še povečali z digitalizacijo zapisnikov sodnih obravnav in z opremljanjem sodnih sob za zaslišanje z avdiovizualnimi snemalniki podatkov.

Ta naložba se izvede do 31. decembra 2023.

A.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(Za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(Za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

1

Reforma 1: Pogoji za upravljanje kakovostne zbirke podatkov in zagotavljanje nadzorovanega dostopa do podatkov

mejnik

Dokončanje revizije podatkov na ravni centralne vlade in sprejetje konceptualnega dokumenta „Strategija nadzorovanega dostopa do podatkov za zagotovitev pogojev za kakovostno upravljanje zbiranja podatkov javne uprave“ s strani vlade, ki je podlaga za novo zakonodajo o upravljanju podatkov

Zaključek revizije podatkov v organih centralne ravni države (skupaj 32 institucij) in sprejetje strateškega konceptualnega dokumenta s strani vlade.

Q4

2023

Revizija podatkov in s tem povezana strategija sta podlaga za pripravo zakonodajnih sprememb za vključitev dobrega upravljanja podatkov v javni upravi v skladu z načeli FAIR in predvidenim evropskim zakonom o upravljanju podatkov.

2

Reforma 1: Pogoji za upravljanje kakovostne zbirke podatkov in zagotavljanje nadzorovanega dostopa do podatkov

cilj

Uvedba novih metodologij upravljanja podatkov v javni upravi

Število organov javne uprave

0

32

Q4

2025

Standarde za dobro upravljanje podatkov v skladu z načelom FAIR, ki jih je treba razviti za uporabo v javni upravi, ki jih sprejmejo in izvajajo organi.

3

Reforma 2: E-zdravje

mejnik

Opredelitev standardov interoperabilnosti v skladu z evropskim okvirom interoperabilnosti za e-zdravje in opredelitev pravil, ki urejajo telemedicino

Sprejetje standardov in pravil s strani Ministrstva za zdravje

Q1

2022

Ukrep določa standarde, pravila in zahteve, ki urejajo interoperabilnost izvajalcev zdravstvenega varstva, in je podlaga za prilagoditev zdravstvenih sistemov. Določijo se pravila, ki urejajo storitve telemedicine, da se opredelijo pogoji za zagotavljanje takih storitev.

4

Reforma 2: E-zdravje

cilj

Število novih storitev telemedicine, ki so bile uvedene in na voljo pacientom

število

0

5

Q4

2025

Nove storitve telemedicine so se razvile in dane na voljo pacientom, potem ko je ministrstvo za zdravje odobrilo izvajanje projekta.

5

Reforma 2: E-zdravje

cilj

Dokončanje projektov, ki vodijo k izvajanju novih digitalnih zdravstvenih storitev.

število

1

8

Q4

2025

Zaključeni projekti vključujejo pametno karanteno 2.0; Spodbujanje digitalnih zdravstvenih storitev; Rešitve portala e-zdravje in sekundarna uporaba zdravstvenih podatkov. Ti projekti vodijo k uvedbi naslednjih storitev:
(1) katalog standardov, (2) katalog digitalnih storitev,

(3) referenčni register zdravstvenih delavcev, (4) referenčni register pacientov, (5) storitve identifikacije/avtentikacije za bolnike in zdravstvene delavce, (6) storitev povzetkov o pacientih, (7) e-naročanje

6

Reforma 2: E-zdravje

cilj

Povezava ponudnikov zdravstvenih storitev/zdravstvenih ustanov s storitvami e-zdravja v skladu s pravili o interoperabilnosti in polno delovanje portala e-zdravja z večjo funkcionalnostjo in katalogom storitev

0

15

Q4

2025

Rezultat ukrepa bi moral biti povezovanje izvajalcev zdravstvenega varstva v interoperabilnem sistemu s portalom e-zdravje, ki ga bodo ponudniki lahko uporabljali za vnos informacij in komunikacij med drugim z državljani, ponudniki zdravstvenih storitev in zdravstvenimi zavarovalnicami.

7

Naložba 1: Digitalne storitve za končne uporabnike

mejnik

Polno delovanje enotnega digitalnega portala

Začetek delovanja enotnega digitalnega portala, ki zagotavlja storitve državljanom in podjetjem

Q4

2022

Enotna platforma za državljane in podjetja, ki omogoča vsaj: predložitev prve prijave za sprejem v javni visokošolski zavod Zahtevek za določitev zakonodaje, ki se uporablja, v skladu z naslovom II Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti; Zahtevek za pridobitev pokojninskih prejemkov in prejemkov pred upokojitvijo iz obveznih sistemov; Vloga za financiranje visokošolskega izobraževanja, na primer v obliki štipendije in posojila javnega organa ali institucije.

8

Naložba 1: Digitalne storitve za končne uporabnike

mejnik

Povezava sistema zdravstvenega opozarjanja z regionalnimi higienskimi postajami in projekt pametne karantene, ki sta bila razvita za boj proti okužbi s COVID-19 pri prebivalstvu in dokončanje razvoja treh informacijskih sistemov

Uspešna povezava obstoječih sistemov in razvoj novih sistemov

Q4

2023

Dokončana povezava z vročico, regionalno higiensko postajo in pametno karanteno za zmanjšanje upravne zapletenosti in izboljšanje sistemov, razvitih med pandemijo COVID-19, ter razvoj in izboljšanje nadaljnjih 3 informacijskih sistemov: DOP - podatkovna zbirka obveznosti obveščanja: Global Distribution System in tourism (Globalni distribucijski sistem v turizmu); Razširitev upravljanja državnih materialnih rezerv (SSHR).

9

Naložba 1: Digitalne storitve za končne uporabnike

mejnik

Polno delovanje 4 informacijskih sistemov

Začetek delovanja štirih razvitih informacijskih sistemov, ki zagotavljajo storitve končnim uporabnikom

Q4

2024

Dokončani bodo naslednji projekti: Razvoj digitalnega registra; Enotni kontrolni portal (JePEK); SIS_2 Orodja za centralno obdelavo statističnih podatkov; E-turizem

10

Naložba 1: Digitalne storitve za končne uporabnike

 cilj

Dokončanje projektov s seznama, zaradi česar se je povečalo število izpolnjenih obrazcev, ki jih fizične in pravne osebe pošljejo državnim organom na digitalni način (prek portalov ali digitalnih poštnih predalov)

 

število

 26 839 874

 

53 679 748

Q1 

2026 

Ukrepi vodijo k 100-odstotnemu povečanju števila elektronsko izpolnjenih obrazcev, predloženih prek portalov in podatkovnih poštnih predalov, med 1. januarjem 2025 in 31. decembrom 2025 glede na referenčno osnovo iz leta 2019. To se doseže z dokončanjem naslednjih osnovnih projektov: Izvajanje zakonodajnih sprememb v informacijskem sistemu za katastre nepremičnin (ISKN); Nove digitalne storitve za majhne organizacije; Digitalne storitve v okviru integriranega informacijskega sistema Češke uprave za socialno varnost (IIS ČSSZ); Sistem pregleda naložb; Vzpostavitev novega sistema davčnih informacij za NDIS; Podjetniški portal; Portal javne uprave 2.0 (državljanski portal); SIS1_enotna točka zbiranja - enotni vmesnik za zagotavljanje podatkov; Storitve tehničnega in patentnega informacijskega sistema; Elektronska predložitev oddelku za okolje; Razvoj predložitev češki upravi za socialno varnost in povezava z digitalnimi storitvami za javno upravo; Nadaljnji razvoj češke uprave za socialno varnost - Informacijski in komunikacijski vmesnik - rešitev enotnega portala za delo in socialne zadeve ter njena povezava digitalne storitve z javno upravo; Razvoj novih spletnih predstavitev za ministrstvo za kmetijstvo.

 11

Naložba 2: Razvoj odprtih in javnih podatkov

 mejnik

Razširitev nacionalnega kataloga odprtih podatkov z naprednimi funkcijami

V celoti delujoč nacionalni katalog odprtih podatkov z naprednimi funkcijami in storitvami, vključno z dokončanjem navedenih projektov.

 

 

 

 Q4

2022 

Nacionalni katalog odprtih podatkov na enem mestu registrira in objavi odprte in javne podatke in informacije celotne javne uprave. Ima napredne funkcije za iskanje, povečanje katalogiziranih podatkov in storitev, vključno z objavo šifrantov v javnem podatkovnem skladu; Nova orodja za dostop do statističnih podatkov in metasistema za državne statistične službe.

 12

Naložba 2: Razvoj odprtih in javnih podatkov

 cilj

Povečanje števila pripravljavcev odprtih podatkov v javni upravi, ki objavljajo odprte podatke v nacionalnem katalogu odprtih podatkov

 

Število novih javnih subjektov

23 

 100

 Q4

 2024

 Naložbe povzročijo povečanje za 77 novih subjektov, ki objavljajo odprte podatke v javni upravi.

13

Naložba 3: Digitalne storitve za pravosodje

mejnik

Uvedba nove tehnološke platforme pravosodnega portala, ki državljanom omogoča dostop do digitalnih storitev in je povezana z osrednjim portalom za državljane.

Posodobitev in polno delovanje portala za pravosodje z razširjenimi funkcijami

Q4

2023

Z ukrepom se vzpostavi nov pravosodni portal, povezan s portalom državljanov. Funkcije in zasnova se opredelijo na podlagi ocene potreb in anket med uporabniki. Preoblikovanje portala justice.cz se izvaja v 8 svežnjih tematsko podobnih spomeniških območij. Vsak sveženj bo sestavljen iz faze ankete, usmerjene v uporabnika, in faze zasnove vsebine.

14

Naložba 3: Digitalne storitve za pravosodje

cilj

Oprema sodnih dvoran z avdiovizualnimi snemalniki podatkov

Število sodnih dvoran

370

1100

Q4

2023

Ukrep nabavlja avdiovizualno opremo za sodne dvorane, da se omogoči digitalno snemanje obravnav in postopkov za večjo preglednost.

B. KOMPONENTA 1.2: Digitalni sistemi javne uprave

Namen te komponente češkega načrta za okrevanje in odpornost je obravnavati izziv pospešitve digitalne preobrazbe v češki javni upravi ter spodbujanja sodelovanja in izmenjave med javnimi institucijami.

Njegov cilj je zagotoviti razvoj medsebojno povezanih podatkovnih zbirk informacijskih sistemov javne uprave, ki podpirajo in omogočajo komponento 1.1, ki podpira razširitev storitev e-uprave, ki se zagotavljajo končnim uporabnikom. Komponenta razvije osnovne registre, vključno z zdravstvenimi registri, ter poveže podatkovne zbirke javne uprave in ustrezne informacijske sisteme, da se zmanjša zapletenost postopkov za podjetja in državljane ter zagotovi varna souporaba podatkov v javni upravi. 

Cilj izvajanja reform v okviru te komponente je zagotoviti standardiziran in skladen pristop k razvoju informacijskih sistemov na dnevnem redu v javni upravi. Prek strokovnih centrov zagotavljajo strokovno znanje in svetovalne storitve. Razvijejo in konsolidirajo tudi razdrobljene zdravstvene registre, da se pripravijo na zagotavljanje skupnih storitev in izmenjavo informacij.

Naložbe se osredotočajo na razvoj in povezovanje osrednjih registrov, spodbujanje medsebojne povezanosti in posodobitve informacijskih sistemov za agendo, povezano s staranjem prebivalstva, na naložbe v opremo in infrastrukturo za storitve e-pravosodja ter na izboljšanje kibernetske varnosti javne uprave.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo št. 3 za leto 2019, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na digitalno infrastrukturo, priporočilo za posamezno državo št. 1 za leto 2020, v skladu s katerim Češka okrepi uvedbo e-zdravstvenih storitev, in priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2020, v skladu s katerim Češka podpira mala in srednja podjetja z zmanjšanjem upravnega bremena in osredotoča naložbe na digitalni prehod.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). 

B.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Centri kompetenc za podporo e-upravi, kibernetski varnosti in e-zdravju

Z reformo se vzpostavijo strokovni centri za e-upravo, ki zagotavljajo smernice, strokovno znanje, svetovalne storitve in skupne standarde v javni upravi, da se zagotovi usklajeno izvajanje ukrepov za digitalizacijo in posodobitev informacijskih sistemov, predvidenih v komponentah 1.1 in 1.2. To se izvaja prek treh strokovnih centrov (kibernetska varnost; eZdravje-; strokovni centri e-uprave), ki so zasidrani v javni upravi in zagotavljajo podporo javnim organom na področjih analize, arhitekture sistema, uporabniških izkušenj in zasnove uporabniških vmesnikov, kibernetske varnosti ali rešitev portala ter vodenja projektov.

Reforma bo izvedena do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Razvoj sistemov, ki podpirajo digitalizacijo zdravstva

Reforma pospeši in olajša vzpostavitev skladne infrastrukture e-zdravja, vključno s stabilizacijo in standardizacijo zbirke podatkov o zdravstvenem varstvu. Ukrep je razdeljen na več medsebojno povezanih projektov za izvajanje referenčnih registrov izvajalcev zdravstvenih storitev, zdravstvenih delavcev in pacientov, ki so povezani z referenčnimi registri e-uprave; Zdravstveni registri higienske službe in zdravstveni registri onkoloških, srčno-žilnih in drugih bolezni; Projekt izgradnje informacijskega sistema za podporo upravljanju higienske službe na Češkem; Razširitev obstoječe funkcionalnosti e-recepta vključuje recepte za narkotična zdravila in psihotropne snovi ter uvedbo storitve elektronskih bonov, izgradnjo infrastrukture, ki podpira sistem oskrbe bolnikov z redkimi boleznimi.

Ukrep vključuje tudi zagotavljanje programov usposabljanja za razširitev uporabe e-zdravja in digitalnih storitev v zdravstvenem sektorju, namenjenih predvsem zdravstvenemu osebju.

Reforma bo izvedena do 31. decembra 2025.

Naložba 1: Razvoj in izboljšanje individualnih informacijskih sistemov

Naložba zajema projekte, namenjene posodobitvi, izboljšanju in povezovanju preteklih informacijskih sistemov, ki omogočajo zagotavljanje novih in izboljšanih storitev za državljane in podjetja na področjih politike zaposlovanja, socialne varnosti, zdravstvene ocene, statistike, potnih listov in vizumov ter storitev, kot je predvideno v komponenti 1.1. Ti projekti bodo privedli do izboljšanja vseh desetih informacijskih sistemov.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 2: Razvoj osnovnih registrov in zmogljivosti za e-upravo

Naložba ustvari in nadgradi osrednje registre na Češkem, zlasti register posameznikov, register prebivalstva, register pravic in obveznosti, register ozemeljske identifikacije, naslove in nepremičnine, informacijski sistem ORG, ter vključuje razvoj skupnega informacijskega sistema storitev, ki podatke iz različnih informacijskih sistemov povezuje z medsebojno povezanim naborom podatkov. To se doseže z dvajsetimi medsebojno povezanimi projekti. Poleg registrov nove zmogljivosti vključujejo tudi nov podatkovni center in razvoj oblaka e-uprave za računalniške storitve in razvoj tehnološke infrastrukture javne uprave.

Ta naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 3: Kibernetska varnost

Cilj naložbe je povečati kibernetsko varnost infrastrukture in informacijskih sistemov IKT v javni upravi ter zdravstvenem sektorju v skladu z aktom o kibernetski varnosti v skladu z nacionalno strategijo za kibernetsko varnost. Ukrep vključuje projekte, ki vodijo k i) posodobitvi in razširitvi zmogljivosti policijskih sil na Češkem za odkrivanje in prepoznavanje incidentov na področju varnosti in IKT ter odzivanju nanje ter ii) večji kibernetski varnosti vsaj desetih informacijskih sistemov.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 4: Ustvarjanje pogojev za digitalno pravičnost

Namen naložbe je posodobiti delovno okolje pravosodnega sistema in omogočiti nadaljevanje dela v času omejenih fizičnih stikov, s čimer bi se povečala odpornost nacionalnega pravosodnega sistema. Naložba je sestavljena iz treh medsebojno povezanih projektov, ki vključujejo i) analizo uporabe podatkov in evidentiranje potreb po digitalizaciji v pravosodnem sektorju, skupaj z uvedbo podatkovnega skladišča in večjo zmogljivostjo shranjevanja, ii) povečanje zmogljivosti infrastrukture, ki omogoča dostop na daljavo, in iii) povečanje števila opremljenih prostorov za videokonference za sodstvo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

B.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(Za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(Za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

15

Naložba 1:

Razvoj informacijskih sistemov

mejnik

Uspešna vzpostavitev in delovanje univerzalne kontaktne točke, ki strankam omogoča komuniciranje z javno upravo na enem mestu.

Delujeta dva ključna sistema češke javne uprave, in sicer sistem CzechPOINT 2.0 (v zvezi z državljani in uradniki) in osrednji prostor za preverjanje verodostojnosti javne uprave, t. i. CAAIS (za uradnike).

Q4

2022

S tem mejnikom se izvaja sistem CzechPOINT 2.0, ki javnosti zagotavlja vrsto storitev, ki prejemajo pomoč, izvlečke iz informacijskih sistemov javne uprave in možnost predložitve izpolnjenih obrazcev državni upravi ali komuniciranja z njo. Mejnik vključuje tudi informacijski sistem za centralno avtentikacijo (imenovan CAAIS). Šteje se, da je mejnik dosežen, ko se oba dela izvedeta in sta na voljo končnim uporabnikom.

16

Naložba 1:

Razvoj informacijskih sistemov

mejnik

Uspešna nadgradnja in delovanje sistema e-potnega lista (ePasy) in vizumskega sistema EVC2

Nadgrajeni sistem ePasy je povezan z osnovnimi registri, EVC2 je uvedel funkcijo kratkoročnega in dolgoročnega vizuma v skladu s sistemom vstopa/izstopa (SVI), oba sistema pa sta na voljo končnim uporabnikom.

Q4

2022

S povezovanjem ePasy z osnovnimi registri in vizumskim sistemom EVC2 se je v skladu s sistemom vstopa/izstopa vzpostavila funkcija kratkoročnega in dolgoročnega vizuma.

17

Naložba 1: Razvoj informacijskih sistemov

mejnik

Uspešno delovanje integriranega sistema tujcev, ki zmanjšuje upravno breme tujcev in javnih uslužbencev

Novi integrirani sistem za tujce deluje in zagotavlja storitve za končne uporabnike

Q4

2024

Mejnik ukrepa vzpostavi nov integriran sistem za tujce (ICAS), ki bo tujcem, registriranim na Češkem, omogočil upravljanje zadev v zvezi s prebivanjem dedičev prek novih digitalnih storitev za stranke javne uprave v zadevnem oddelku.

18

Naložba 1:

Razvoj informacijskih sistemov

cilj

Sklepanje pogodb za izvedbo navedenih projektov informacijskega sistema, ki so podlaga za razvoj informacijskih sistemov za javno upravo

število

0

8

Q2

2024

Cilj se doseže s sklepanjem pogodb za naslednje projekte:

1. Centralizacija sistema za samozaposlene osebe

2. EESSI, Electronic Exchange of Social Security Information, elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti

3. Informacijski sistem za nepovratna sredstva

4. Služba za zdravstvene preglede

5. Optimizacija zbirke podatkov za upravljanje socialne varnosti

6. Sistem podružnic za storitve e-vloge

7. Osrednja točka za avtentikacijo za češki statistični urad in vključitev statističnih registrov v povezano zbirko podatkov

8. Informacijski sistem za muzejske zbirke

19

Naložba 1:

Razvoj informacijskih sistemov

 cilj

Uspešno delovanje novih ali nadgrajenih informacijskih sistemov javne uprave, kar vključuje dokončanje projektov, za katere so bile sklenjene pogodbe v okviru cilja 16

 število

0

8

Q4

2025

V okviru tega ukrepa se v cilj upošteva število novih ali posodobljenih informacijskih sistemov in projektov, izvedenih v okviru te naložbe. Vsi ti sistemi, novi ali posodobljeni informacijski sistemi in projekti, ki se izvajajo kot del naložbe, so operativni in izboljšujejo komunikacijo v javni upravi ter izboljšujejo kakovost storitev za stranke v javni upravi. Posodobljeni informacijski sistemi in zaključeni projekti vključujejo:

1. Centralizacija sistema za samozaposlene osebe

2. EESSI, Electronic Exchange of Social Security Information, elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti

3. Informacijski sistem za nepovratna sredstva

4. Služba za zdravstvene preglede

5. Optimizacija zbirke podatkov za upravljanje socialne varnosti

6. Sistem podružnic za storitve e-vloge

7. Osrednja točka za avtentikacijo za češki statistični urad in vključitev statističnih registrov v povezano zbirko podatkov

8. Informacijski sistem za muzejske zbirke

 20

Naložba 2:

Razvoj osnovnih registrov in zmogljivosti za e-upravo

 mejnik

Dokončanje popolnoma delujočega podatkovnega centra, opredeljenega s programsko opremo, vključno s podatkovnimi vsebniki.

Uspešno testiranje in prevzem novega podatkovnega centra s strani Ministrstva za delo in socialne zadeve

 

Q4

2022

 Šteje se, da je bil mejnik dosežen, ko bo novi podatkovni center v celoti operativen in dan na voljo končnim uporabnikom.

21

Naložba 2:

Razvoj osnovnih registrov in zmogljivosti za e-upravo

mejnik

Dokončanje navedenih projektov za povečanje prenosne zmogljivosti osrednje točke storitev ter posodobitev in optimizacijo komunikacijske in informacijske infrastrukture ter informacijskih sistemov.

Šteje se, da je bil mejnik dosežen, ko se posodobi osrednja točka storitev, povečata njena zmogljivost in varnost ter so naročniki/izvajalci zaključili projekte za izboljšanje ključnih registrov komunikacijskih in informacijskih sistemov.

Q4

2023

Ukrep pomeni razvoj osnovnih registrov in tehnološke infrastrukture javne uprave, vključno s povečanjem njene prenosne zmogljivosti ter izvajanjem novih storitev za stranke in storitev z visoko zmogljivostjo prenosa. Šteje se, da je mejnik dosežen, ko se zaključijo naslednji projekti:

1. Razvoj zmogljivosti in varnosti osrednje točke storitev

2. Posodobitev in optimizacija komunikacijske in informacijske infrastrukture za označevanje z več protokoli (MPLS)

3. Nacionalni certifikacijski organ za izdajanje potrdil subjektom javne uprave

4. Povečanje zmogljivosti podatkovnih centrov in proizvodov za shranjevanje podatkov

5. Zamenjave strojne in programske opreme za centralne registre

6. Nadgradnja in izboljšanje glavnih registrov, vključno z: Register posameznikov, register prebivalstva, register pravic in obveznosti, register ozemeljske identifikacije, naslovi in nepremičnine, informacijski sistem ORG

7. S tem povezan razvoj in izboljšanje integriranega sistema osrednjih registrov in informacijskega sistema za skupne storitve

8. Izboljšanje nacionalne identitete in avtentikacijske točke

9. Razvoj konsolidiranega vmesnika za osrednje registre

22

Naložba 2:

Razvoj osnovnih registrov in zmogljivosti za e-upravo

mejnik

Zagotavljanje storitev računalništva v oblaku javnim organom

oblak e-uprave postane na voljo končnim uporabnikom in lahko zagotavlja storitve računalništva v oblaku javni upravi.

Q2

2026

V okviru projekta se vzpostavijo komunikacijska infrastruktura in aplikacije IKT ter programske aplikacije za razširjeno podatkovno središče Zeleneč na Češkem ter informacijski sistemi računalništva v oblaku v oblaku in portal e-uprave v oblaku, da se organom javne uprave omogočijo podatkovne storitve za storitve računalništva v oblaku v oblaku (IaaS, SaaS). Šteje se, da je bil mejnik dosežen, ko se lahko izvajajo storitve računalništva v oblaku.

23

Naložba 3:

Kibernetska varnost

mejnik

Posodobitev sistema za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov v Češki republiki ter razširitev njegove uporabe za kibernetsko varnost na nadaljnjih pet drugih informacijskih sistemov, ki se izberejo na podlagi študije tveganja in izvedljivosti

Začetek delovanja popolnoma delujočega in posodobljenega sistema za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov ter dodatnih petih informacijskih služb, izbranih na podlagi študije tveganja in izvedljivosti.

Q4

2022

Naložba bo povečala razpoložljivost infrastrukture za nadzor varnosti pri upravljanju varnostnih informacij in dogodkov, ki omogoča beleženje in ocenjevanje varnostnih incidentov, ter povečala zmogljivosti in zmogljivosti policije in ministrstva za notranje zadeve na Češkem, da odkrijeta varnostne incidente in incidente v IKT ter se nanje odzoveta tudi na daljavo, kadar je dostop do pisarniške infrastrukture omejen.

24

Naložba 3:

Kibernetska varnost

cilj

Zaključek projektov za povečanje števila informacijskih sistemov, katerih kibernetska varnost je bila okrepljena v skladu z zakonom št. 181/2014 zb. o kibernetski varnosti

število

0

10

Q4

2025

Ukrep poveča kibernetsko varnost izbranih informacijskih sistemov v skladu z zahtevami zakona št. 181/2014 zb. o kibernetski varnosti.

Šteje se, da je bil mejnik dosežen, ko nacionalni urad za kibernetsko varnost (NÚKIB) in organi, ki so lastniki zadevnih sistemov, odobrijo izvedbo projektov, potem ko so nacionalni urad za kibernetsko varnost (NÚKIB) uspešno in dokumentirano preskusili in preverili skladnost vsaj 10 izbranih informacijskih sistemov z zahtevami kibernetske varnosti.

25

Reforma 1:

Centri kompetenc za podporo e-upravi, kibernetski varnosti in e-zdravju

mejnik

Polno delovanje treh kompetenčnih centrov, ki zagotavljajo svetovalne storitve organom, ki izvajajo spremembe informacijskih sistemov in ekosistema e-uprave, predvidene v okviru reform in naložb komponente 1.1 in B komponente 1.2 načrta za oživitev gospodarstva

Strokovni centri se štejejo za popolnoma delujoče, takoj ko javni organi predložijo in strokovni centri odobrijo uradne prošnje za svetovalne storitve.

Q4

2022

Trije strokovni centri za e-upravo, kibernetsko varnost in e-zdravje zagotavljajo svetovalne in svetovalne storitve organom pri izvajanju projektov v okviru komponent 1.1 in 1.2 reform ter naložb komponente 1.1 in B komponente 1.2 načrta za oživitev gospodarstva.

26

Reforma 1:

Centri kompetenc za podporo e-upravi, kibernetski varnosti in e-zdravju

cilj

Posvetovanja in zagotovljena pomoč o temah, povezanih z ukrepi v okviru komponent 1.1 in 1.2 reform ter naložb komponente 1.1 in B komponente 1.2 načrta sanacije v obsegu vsaj petih delovnih dni, ki se zagotovi posebnim organom javne uprave

Število opravljenih posvetovanj v obsegu najmanj 5 delovnih dni na osebo

0

50

Q4

2025

Ukrep organom javne uprave zagotavlja strokovno znanje za izvajanje naložb in reform v okviru komponent 1.1 in 1.2. V cilj se upoštevajo samo posvetovanja, ki zahtevajo najmanj pet delovnih dni na osebo.

27

Reforma 2:

Razvoj sistemov, ki podpirajo e-zdravje

mejnik

Razširitev skupnega evidentiranja drog (eRecept) na narkotike in psihotropne snovi ter na elektronske kupone za medicinske pripomočke

Razširjene so funkcije e-receptov z recepti za narkotike in psihotropne snovi ter predpisovanjem bonov za medicinske pripomočke.

Q4

2023

Obstoječe funkcije e-recepta se razširijo s tem ukrepom, ki omogoča predpisovanje narkotikov in psihotropnih snovi ter bonov za nakup medicinskih pripomočkov.

28

Reforma 2:

Razvoj sistemov, ki podpirajo e-zdravje

mejnik

Dokončanje projektov za utrditev in razvoj elektronske zdravstvene infrastrukture za vzpostavitev medsebojno povezanih podatkovnih zbirk in izboljšanje digitalnih zdravstvenih storitev

Konsolidirane nove storitve, dosežene s projekti, uporabljajo končni uporabniki, registri pa so povezani

Q4

2025

Projekti, vključeni v ta ukrep, konsolidirajo departmajski sistem zdravstvenih registrov, vključno z informacijskimi sistemi regionalnih higienskih postaj, higienskimi registri, nacionalnim zdravstvenim informacijskim sistemom in integrirano izobraževalno platformo. Ustrezni registri zdravstvenega varstva so povezani s storitvami e-uprave. Doseganje mejnika se preveri z uspešnim preskušanjem, ki ga izvede in dokumentira nosilec projekta, in z odobritvijo izvajanja projekta s strani javnega naročnika po uspešni pilotni fazi. Projekti vključujejo:

1. Optimizacija zdravstvenega sistema za bolnike z redkimi boleznimi

2. Razvoj registrov higiene z izboljšanjem obstoječih registrov sanitarnih storitev in informacijskih sistemov, povezanih z obvladovanjem pandemičnih razmer

3. Razvoj integriranega informacijskega sistema v podporo upravljanju sanitarnih storitev v štirinajstih regijah Češke

4. Razvoj infrastrukture referenčnih registrov za e-zdravje, ki jih vzpostavijo izvajalci zdravstvenih storitev, zdravstveni delavci in pacienti, ter podpornih sistemov

5. Posodobitev in izboljšanje zmogljivosti nacionalnega zdravstvenega informacijskega sistema

6. Program usposabljanja za zdravstvene delavce za uporabo sistemov e-zdravja

29

Naložba 4:

Ustvarjanje pogojev za digitalno pravičnost

mejnik

Analiza upravljanja podatkov in uporabe podatkov v pravosodnem sektorju ter uvedba podatkovnega skladišča

Analizo odobri ministrstvo za pravosodje, nameščeno pa je tudi podatkovno skladišče.

Q2

2022

Mejnik vključuje analizo potreb pravosodnega sektorja in ministrstva za pravosodje glede uporabe podatkov in upravljanja podatkov, ki bo podlaga za pripravo prihodnjih projektov za digitalizacijo sektorja, vključevala pa bo tudi uvedbo podatkovnega skladišča za ministrstvo za pravosodje.

30

Naložba 4:

Ustvarjanje pogojev za digitalno pravičnost

cilj

Povečanje števila sob za konference v pravosodnem sistemu, ki so na novo opremljene in povezane za omogočanje videokonferenc.

Število konferenčnih dvoran

170

470

Q4

2022

Z ukrepom se bo povečalo število konferenčnih dvoran, opremljenih z videokonferenčnimi orodji.

31

Naložba 4:

Ustvarjanje pogojev za digitalno pravičnost

cilj

Povečanje zmogljivosti shranjevanja podatkov

Petabajti

2

4

Q4

2024

Z ukrepom se bo povečala zmogljivost ministrstva za pravosodje za shranjevanje podatkov, s čimer se bo okrepila infrastruktura za digitalno delovno mesto in delo na daljavo.

C. KOMPONENTA 1.3: Visoko zmogljiva digitalna omrežja

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost podpira reševanje izziva uvedbe zelo visokozmogljivih omrežij (VHCN), da bi državljanom, podjetjem, javnim upravam in institucijam, zlasti na podeželju, omogočili čim boljši dostop do spletnih storitev prek internetne povezljivosti. Cilj komponente je tudi ustvarjanje pogojev, ki podpirajo razvoj omrežij in storitev 5G.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na digitalno infrastrukturo (priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2019), in priporočila za posamezno državo , v skladu s katerim Češka naložbe osredotoči na digitalni prehod, zlasti na visoko zmogljivo digitalno infrastrukturo in tehnologije (priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2020).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Za vse naložbe v infrastrukturo se vsaj 70 % gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov ponovno uporabi ali reciklira v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) 1 .

C.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Izboljšanje okolja za uvedbo elektronskih komunikacijskih omrežij 

Cilj te reforme je izboljšati zmogljivosti za zbiranje informacij o aktivni in pasivni infrastrukturi elektronskih komunikacij. Reforma je usklajena s cilji sektorske uredbe EU, katere cilj je znižanje stroškov postavitve omrežja, vključno z Direktivo 2014/61/EU o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev komunikacijskih omrežij visokih hitrosti, ter cilji Direktive 2018/1972 (Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah). 

Reforma med drugim vključuje:    

●Izvajanje ukrepov, vključno z začetkom veljavnosti potrebnih zakonodajnih sprememb in dokončanjem tehničnih specifikacij, namenjenih vzpostavitvi podatkovnih zbirk načrtovanih projektov.

●Dokončanje digitalnih tehničnih zemljevidov (DTM) objektov, ki omogočajo dostop do natančnih informacij o lokaciji in tehnični infrastrukturi v lasti javnih in zasebnih subjektov. Cilj ukrepa je digitalizacija najmanj 161 000 hektarov osnovnih prostorskih razmer in 55 000 km prometnih in tehničnih infrastrukturnih omrežij. 

●Dokončanje meritev kakovosti omrežja za vseh 76 okrožij Češke in glavnega mesta, da se zagotovijo boljše informacije o kakovosti 5G in fiksnega omrežja ter skrajša čas preverjanja pokritosti omrežja. Meritve so v skladu s parametri kakovosti storitev, opredelitvami in merilnimi metodami iz Priloge X k Direktivi (EU) 2018/1972 ter upoštevajo smernice BEREC-a, ki podrobno opredeljujejo parametre kakovosti storitev.

Zaradi razpoložljivosti informacij o obstoječi fizični infrastrukturi in javno financiranih gradbenih delih je souporaba fizične infrastrukture učinkovitejša za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij.

Ukrep bo dokončan do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Podpora razvoju ekosistema 5G

Cilj tega ukrepa je oblikovanje strateškega okvira za spodbujanje souporabe infrastrukture za omrežja 5G, zlasti na poslovno manj zanimivih območjih, kar bo omogočilo zmanjšanje porabe energije, radijskih emisij ter stroškov izgradnje in obratovanja omrežja.

Ukrep podpira dokončanje 25 študij, katerih cilj je:

●Pregled nacionalnega načrta za radijski spekter in vrednotenje obstoječih postopkov za dodeljevanje pravic do spektra in strateških načrtov za dodelitev, da bi harmonizirane frekvenčne pasove čim prej izkoristili za komercialno uporabo v skladu z merili, določenimi v skupni zbirki orodij Unije za povezljivost 2 . 

●Analiza izvedljivosti, da se operaterjem omogoči plačevanje pristojbin za dodelitev radiofrekvenčnega spektra v obrokih, da se omogočijo naložbe v infrastrukturo 5G.

●Opredelitev in oblikovanje izzivov, ki izhajajo iz kibernetske varnosti, izgradnja elektronskih komunikacijskih omrežij v občinah in mestih ter razvoj mest.

Na podlagi teh študij bo zveza 5G pripravila predloge o možnostih za nadaljnji razvoj ekosistema 5G. Ti predlogi so podlaga za smernice o souporabi pasivne in aktivne elektronske komunikacijske infrastrukture za lažjo postavitev omrežij 5G v skladu s skupno zbirko orodij Unije za povezljivost in ob upoštevanju Direktive 2014/61/EU o ukrepih za znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij, poročila RSPG21-016 FINAL o souporabi spektra in Zakona št. 143/2001 o varstvu konkurence. Ukrep predvideva tudi zaključek pilotnega projekta za 5G/26 GHz, katerega cilj je razvoj smernic in algoritmov za postopke usklajevanja radiofrekvenčnega spektra 5G in souporabo spektra z drugimi storitvami v pasu 26 GHz.

Reforma bo dokončana do 31. decembra 2025.



Naložba 1: Vzpostavitev visoko zmogljive povezljivosti

Cilj tega ukrepa je podpreti izgradnjo zelo visokozmogljivih povezljivostnih omrežij (VHCN) s posebnim poudarkom na podeželskih območjih, kjer tržne rešitve niso dobičkonosne in ni komercialne spodbude za uvedbo takih omrežij. Ta področja pomoči se določijo v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči in so predmet javnega posvetovanja.

Za ta ukrep se objavi vsaj en javni razpis za izgradnjo zelo visokozmogljive povezljivosti, katerega rezultati se objavijo do 31. decembra 2024. Z izvajanjem izbranih projektov se število naslovnih točk, povezanih z omrežjem VHCN, kot je opredeljeno v smernicah BEREC o zelo visokozmogljivih omrežjih (povezljivost vsaj 1 Gb/s), poveča za vsaj 23 000 enot.

Naložba bo dokončana do 31. marca 2026.

Naložba 2: Za koridorje 5G in spodbujanje razvoja 5G

Cilj tega ukrepa je povečati pokritost prometnih koridorjev z omrežjem 5G z naložbami v opremo ter raziskavami in razvojem.

Za dosego tega cilja se izvedejo naslednji ukrepi:

●Povečanje pokritosti železniških koridorjev z izboljšanim signalom 5G. Na podlagi kartiranja pokritosti s 4G, ki jo izvede češki urad za telekomunikacije, se do 30. septembra 2021 predlagajo področja posredovanja, s čimer se zagotovi, da jih telekomunikacijski operaterji na trgu v treh letih ne bi zajeli. Zajeti so naslednji železniški koridorji: Praga - Česká Třebová - Ostrava, Praga - Ústí nad Labem, Praga - Plzeň, Praga - České Budějovice in Česká Třebová - Brno.

●Opremljanje najmanj 350 železniških vagonov s povratniki ali pasivnimi stenami za signale 5G. Izvajalci se izberejo na podlagi javnega razpisa, ki temelji na študiji o obsegu in izvedljivosti projekta.

●Vzpostavitev in preskušanje sodelovalnega inteligentnega prometnega sistema za železniške koridorje (C-ITS) v omrežjih 5G. Četrtletna poročila o preskusih in pridobljenih izkušnjah se dajo na voljo drugim prevoznikom, ki opravljajo prevoze v zgoraj navedenih železniških koridorjih.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Podpora razvoju mobilne infrastrukture 5G na podeželskih naložbeno intenzivnih belih lisah 

Cilj tega ukrepa je povečati pokritost omrežja 5G na „belih lisah“, tj. območjih, ki nikoli niso bila pokrita z mobilnim signalom, višjim od 3G, in za katera se lahko domneva, da jih osnovna omrežja 5G v prihodnosti ne bodo pokrila zaradi nizke pričakovane donosnosti naložbe. Ta opredelitev upošteva veljavna pravila o državni pomoči in nacionalni načrt za razvoj VHCN. Ta območja se določijo na podlagi ocene belih osnovnih enot poravnave, ki jo izvede češki urad za telekomunikacije, in so predmet javnega posvetovanja.

Za dosego tega cilja se objavijo javni razpisi za izgradnjo in operacionalizacijo baznih oddajniških postaj (BTS) za signale 5G. Intervencijska področja predlaga Ministrstvo za industrijo in trgovino do 30. septembra 2021, pri čemer zagotovi, da tržni telekomunikacijski operaterji v naslednjih treh letih ne bodo pokrivali predlaganih področij posredovanja. Rezultati javnih razpisov se objavijo do 31. decembra 2024.

Z izvajanjem izbranih projektov se število zavezujočih tehničnih standardov poveča za 120.

Naložba bo dokončana do 31. marca 2026.

Naložba 4: Znanstvenoraziskovalne dejavnosti, povezane z razvojem omrežij in storitev 5G

Ta ukrep je namenjen podpori javnim in zasebnim subjektom na področju raziskav, razvoja in inovacij, povezanih z omrežji in storitvami 5G.

Za dosego tega cilja se objavi javni razpis za znanstvenoraziskovalne projekte v zvezi s tehnološkim razvojem omrežij 5G in aplikacij za ekosistem 5G. Projekti se osredotočajo na uporabo aplikacij 5G v industriji in storitvah, zlasti na izkoriščanje novih tehnologij v proizvodnih procesih avtomobilske industrije in drugih ključnih sektorjev, ob upoštevanju načel krožnega gospodarstva z nabavo sekundarnih surovin. Podpora je namenjena tudi projektom, ki spodbujajo razvoj in razširjanje avtomatizacije, robotizacije, umetne inteligence in virtualne ali razširjene resničnosti. Med možnimi upravičenci so podjetja ali javne raziskovalne organizacije. Do 31. decembra 2024 se izbere vsaj 20 projektov. Med naslednjo izvedbeno fazo se zaključi vsaj 20 izbranih projektov.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

C.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(Za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(Za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

32

Reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij 

mejnik 

Začetek veljavnosti ukrepov, ki jih je pripravilo Ministrstvo za industrijo in trgovino, katerih cilj je vzpostavitev zbirke podatkov o načrtih naložbenih projektov in povečanje števila meritev kakovosti omrežja 

Določba v aktih, ki navaja začetek veljavnosti 

Q2 

2023 

Potrebne zakonodajne prilagoditve začnejo veljati, tehnične specifikacije pa se dokončajo, tako za vzpostavitev zbirk podatkov o namerah naložbenega projekta v smislu odstavka 11 in 2 zakona št. 194/2017 zb. kot za povečanje števila meritev kakovosti elektronskih komunikacijskih omrežij. Nacionalni regulativni organ izvede razpisne postopke in pridobi potrebno opremo. Kakovost in uporabnost zagotovljenih informacij sta v skladu z zavezujočimi tehničnimi parametri.

33

Reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij 

cilj 

Dokončanje digitalnih tehničnih kart (DTM) objektov za osnovne prostorske razmere

Hektari 

0

161 000

Q4 

2025 

Objekti digitalne tehnične karte (DTM) se dopolnijo, kar omogoča dostop do natančnih informacij o lokaciji osnovnih prostorskih situacijskih objektov, ki so v lasti javnih in zasebnih organov. 161 000 ha osnovnih prostorskih situacijskih objektov se digitalizira. Nastali predmeti DTM so javno dostopni.

34 

Reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij 

cilj 

Dokončanje digitalnih tehničnih kart (DTM) objektov za prometna in tehnična infrastrukturna omrežja

Km 

0

55 000 

Q4 

2025 

Dokončajo se digitalne tehnične karte (DTM), ki omogočajo dostop do natančnih informacij o lokaciji in tehničnih specifikacijah fizičnih infrastrukturnih omrežij, ki so v lasti javnih in zasebnih organov. 55 000 km prometnih in tehničnih infrastrukturnih omrežij se digitalizira. Nastali predmeti DTM so javno dostopni.

35 

Reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij

cilj 

Zaključek meritev kakovosti elektronskih komunikacij 

število 

0

77

Q4 

2025 

Merjenje kakovosti omrežja se izvede za vseh 76 okrožij Češke in glavnega mesta.

36 

Reforma 2: Podpora razvoju ekosistema 5G

cilj 

Objava študij za izboljšanje vzpostavitve omrežij 5G s strani Ministrstva za industrijo in trgovino 

število 

0

25

Q4 

2024 

Cilji študij so naslednji:

·Pregled nacionalnega načrta za radijski spekter in ocena obstoječih postopkov za dodeljevanje in dodelitev pravic do spektra, da bi harmonizirane pasove čim prej izkoristili za komercialno uporabo.

·Analiza izvedljivosti, da se operaterjem omogoči plačevanje pristojbin za dodelitev radiofrekvenčnega spektra v obrokih, da se omogočijo naložbe v infrastrukturo 5G.

·Opredelitev izzivov, ki izhajajo iz kibernetske varnosti.

·Izgradnja elektronskih komunikacijskih omrežij v občinah in mestih ter razvoj mest.

Študije se osredotočajo zlasti na naslednja vprašanja:

·uporabnost funkcij in standardov 5G v posameznih sektorjih ter predlogov za njihovo tehnično izvajanje in regulativne ukrepe,

·koncept in uporaba digitalnega dvojčka omrežne infrastrukture 5G,

·uporaba satelitskih komunikacij za sobivanje in sodelovanje prizemnih in satelitskih omrežij 5G in omrežij 5G,

·uporaba FeMBMS (dodatna multimedijska multimedijska večpredstavnostna storitev) v omrežjih 5G za televizijsko radiodifuzijo in avdiovizualne medijske storitve, vključno s strategijo za prihodnjo uporabo frekvenčnega pasu 600 MHz za televizijsko radiodifuzijo,

·uporaba FRMCS (prihodnji železniški mobilni komunikacijski sistemi) za železnice z namenskimi kanali v pasovih 900 MHz in 1900 MHz,

·uporaba kvantne tehnologije za povečanje varnosti omrežij in storitev 5G,

·možnost souporabe spektra, uporabnega za omrežja 5G,

·uporaba frekvenčnega pasu 26 GHz za omrežje 5G,

·uporaba sodobnih informacijskih sistemov, vključno z izmenjavo programske opreme prek odprtih virov ali drugih oblik izmenjave, kot so strežniki v oblaku, v omrežjih 5G,

·uporaba sistema rezanja 5G za javna in zasebna omrežja 5G,

·povezovanje komunikacij z internetom stvari z omrežji 5G,

·uporaba omrežij 5G za fiksni brezžični dostop,

·vpliv odprtega RAN (radijskega dostopovnega omrežja) in odprtega osrednjega dostopa na varnost omrežij 5G,

·komunikacijske platforme za letenje (droni, brezpilotni zrakoplovi, baloni) in njihov vpliv na ureditev elektronskih komunikacij,

·pametna radijska okolja z uporabo spletnih meritev elektromagnetnega sevanja in inteligentnih odsevnih površin,

·razvoj omrežij 6G v pasovih nad 100 GHz.

37 

Reforma 2: Podpora razvoju ekosistema 5G 

mejnik 

Objava smernic za vzpostavitev omrežij 5G s strani Ministrstva za industrijo in trgovino 

Objava smernic s strani Ministrstva za industrijo in trgovino

Q4 

2025 

Objavijo se smernice o souporabi pasivne in aktivne infrastrukture za lažjo postavitev omrežij 5G, ki ustreza skupni zbirki orodij Unije za povezljivost in upošteva Direktivo 2014/61/EU o ukrepih za znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij, poročilo RSPG21-016 FINAL o souporabi spektra in Zakon št. 143/2001 o varstvu konkurence. Smernice temeljijo na študijah, objavljenih v okviru istega ukrepa. Ukrep zlasti predvideva razvoj smernic in algoritmov za postopke za usklajevanje radiofrekvenčnega spektra 5G in souporabo spektra z drugimi storitvami znotraj pasu 26 GHz.

38 

Naložba 1: Vzpostavitev visoko zmogljivih povezav 

mejnik 

Ministrstvo za industrijo in trgovino dodeli vse odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovalne točke z zelo visokozmogljivim omrežjem (VHCN) 

Obvestilo o dodelitvi vseh odločb o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovalne točke z zelo visokozmogljivim omrežjem (VHCN) s strani Ministrstva za industrijo in trgovino 

Q4 

2024 

Obvestilo o dodelitvi vseh odločb o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovalne točke z zelo visokozmogljivim omrežjem (VHCN) s strani Ministrstva za industrijo in trgovino. Javni razpisi vključujejo opredelitev upravičenih izdatkov, modele ocenjevanja in merila za izbiro in ocenjevanje projektov, pravila za vlagatelje in upravičence ter smernice za veleprodajne ponudbe.

39 

Naložba 1: Vzpostavitev visoko zmogljivih povezav 

cilj 

Dokončanje naslovnih točk, povezanih z zelo visokozmogljivim omrežjem (VHCN)

število 

0

23 000

Q1 

2026 

Zgradi se infrastruktura za povečanje števila naslovnih točk, povezanih z zelo visokozmogljivim omrežjem (VHCN), s čimer se poveča število povezanih točk za naslove za 23 000. Zelo visokozmogljivo omrežje je v skladu s smernicami BEREC o zelo visokozmogljivih omrežjih.

40

Naložba 2: Za koridorje 5G in spodbujanje razvoja 5G 

cilj 

Dokončanje izboljšane pokritosti s signali 5G z izbranimi železniškimi koridorji

Km 

0

210

Q4 

2025 

Z ukrepom se izboljša kakovost pokritosti z omrežjem 5G (poleg že uvedenih meril pokritosti, pridobljenih na dražbah spektra) na razdalji najmanj 210 km v naslednjih železniških koridorjih: Praga - Česká Třebová - Ostrava, Praga - Ústí nad Labem, Praga - Plzeň, Praga - České Budějovice in Česká Třebová - Brno. 

41 

Naložba 2: Za koridorje 5G in spodbujanje razvoja 5G 

cilj 

Dokončanje opremljanja železniških vagonov s ponavljalniki za pasivne stene mobilnega signala 

število 

0

350

Q4 

2025 

Tekoči vagoni so opremljeni z delujočimi ponavljalniki 5G ali pasivnimi stenami za zagotavljanje kakovosti mobilnih podatkovnih storitev.

42 

Naložba 2: Za koridorje 5G in spodbujanje razvoja 5G 

mejnik 

Namestitev in preskušanje uvedbe inteligentnih prometnih sistemov (C-ITS). 

Dokončanje namestitve in preskušanja sistema C-ITS

Q4 

2025 

Podpora aplikacijam 5G v koridorjih vključuje izgradnjo in preskušanje inteligentnega prometnega sistema za železniške koridorje (C-ITS). Ministrstvo za industrijo in trgovino skupaj z Ministrstvom za promet objavi poročilo o rezultatih tega projekta.

43 

Naložba 3: Podpora razvoju mobilne infrastrukture 5G na podeželskih, naložbah intenzivnih belih območjih 

mejnik 

Dodelitev vseh odločb o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovanje občin z visoko zmogljivostjo 

Obvestilo ministrstva za industrijo in trgovino o dodelitvi vseh odločb o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovalne občine z visoko zmogljivostjo 

 

Q4 

2024 

Obvestilo ministrstva za industrijo in trgovino o dodelitvi vseh odločb o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovalne občine z visoko zmogljivostjo. Javni razpisi vključujejo opredelitev upravičenih izdatkov, modele ocenjevanja in merila za izbiro in ocenjevanje projektov, pravila za vlagatelje in upravičence ter smernice za veleprodajne ponudbe. Merila za izbor so med drugim v skladu s smernicami BEREC o zelo visokozmogljivih omrežjih.

Občine se nahajajo izključno na območjih, ki nikoli niso bila pokrita z mobilnim signalom, višjim od 3G, in za katera se lahko domneva, da jih osnovna omrežja 5G v prihodnosti ne bodo pokrila zaradi nizke pričakovane donosnosti naložbe. Ta območja se opredelijo v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči in nacionalnim načrtom za razvoj zelo visokozmogljivega omrežja.

44 

Naložba 3: Podpora razvoju mobilne infrastrukture 5G na podeželskih, naložbah intenzivnih belih območjih 

cilj 

Dokončanje baznih postaj za signale 5G

število 

0

120

Q1 

2026 

Infrastruktura, vključno s 120 baznimi postajami, je zgrajena in obratovalna tako, da z signali 5G napove občine v naložbah intenzivnih podeželskih območij, opredeljenih v naložbi 3.

45

Naložba 4: Znanstvenoraziskovalne dejavnosti, povezane z razvojem omrežij in storitev 5G 

mejnik 

Dodelitev vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za znanstvenoraziskovalne projekte, povezane z omrežji 5G 

Obvestilo o dodelitvi vseh odločb o dodelitvi nepovratnih sredstev za znanstvenoraziskovalne projekte, povezane z omrežji 5G, s strani Ministrstva za industrijo in trgovino 

Q4 

2024 

Obvestilo o dodelitvi vseh odločb o dodelitvi nepovratnih sredstev za znanstvenoraziskovalne projekte, povezane z omrežji 5G, s strani Ministrstva za industrijo in trgovino. Projekti se osredotočajo na uporabo aplikacij 5G v industriji in storitvah, zlasti na izkoriščanje novih tehnologij v proizvodnih procesih avtomobilske industrije in drugih ključnih sektorjev, ob upoštevanju načel krožnega gospodarstva z nabavo sekundarnih surovin. Podpora je namenjena tudi projektom, ki spodbujajo razvoj in razširjanje avtomatizacije, robotizacije, umetne inteligence in virtualne ali razširjene resničnosti. Med možnimi upravičenci so podjetja ali javne raziskovalne organizacije.

46

Naložba 4: Znanstvenoraziskovalne dejavnosti, povezane z razvojem omrežij in storitev 5G 

cilj

Zaključek znanstvenoraziskovalnih projektov v zvezi z omrežji 5G

Število podprtih projektov

0

20

Q4

2025

Dokonča se vsaj 20 od predhodno izbranih znanstvenoraziskovalnih projektov o morebitnem nadaljnjem razvoju omrežij in storitev 5G. Pridobljene študije objavi Ministrstvo za industrijo in trgovino.

D. KOMPONENTA 1.4: Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva olajšanja digitalizacije in uvajanja novih tehnologij v podjetjih, vključno z MSP. Njegov namen je tudi ustanovitev organa za usklajevanje projektov, osredotočenih na digitalno preobrazbo gospodarstva, podpiranje razvoja in uporabe izbranih strateških tehnologij, vključno z umetno inteligenco, ter izboljšanje inovacijskega ekosistema, zlasti za zagonska podjetja, vključno z okrepljenimi povezavami med akademskim svetom in podjetji. Načrtovane naložbe naj bi spodbudile dostop do financiranja za inovativna zagonska podjetja in MSP, med drugim s finančno tehnologijo in rešitvami za financiranje v zgodnji fazi, pa tudi z dostopom do usposabljanja in preizkuševalnih zmogljivosti, da bi prispevale k uvajanju novih digitalnih tehnologij. Komponenta ima sinergije s komponentama 1.3 [visoko zmogljiva digitalna omrežja] in 1.5 [digitalna preobrazba podjetij] češkega načrta, ki prispevata k obravnavanju dostopa do visokozmogljivih omrežij in digitalizacije podjetij.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo št. 3 za leto 2019, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na digitalno infrastrukturo in odstrani ovire, ki ovirajo razvoj popolnoma delujočega inovacijskega ekosistema, ter priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2020, v skladu s katerim Češka podpira mala in srednja podjetja z večjo uporabo finančnih instrumentov za zagotavljanje likvidnostne podpore, osredotočanje naložb na digitalni prehod, zlasti v visokozmogljivo digitalno infrastrukturo in tehnologijo, ter zagotavljanje dostopa do financiranja za inovativna podjetja in izboljšanje javno-zasebnega sodelovanja na področju raziskav in razvoja.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti morajo biti rezultati postopka raziskav in inovacij tehnološko nevtralni na ravni njihove uporabe (tj. se uporabljajo v vseh razpoložljivih tehnologijah, vključno s tehnologijami z majhnim vplivom), ukrep pa predhodno izključuje raziskave in inovacije, namenjene elementom „rjavih raziskav in inovacij“ (tj. premog, lignit, nafta/zemeljsko olje, zemeljski plin, ki ni zajet v Prilogi III tehničnih smernic o uporabi načela, da se ne škoduje bistveno, modri in sivi vodikovi elementi, sežigalnice in sežigalnice).

D.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Institucionalna reforma sistema upravljanja digitalne preobrazbe, vključno s strategijo RIS 3

Cilj institucionalne reforme je poenostaviti organizacijsko strukturo, ki nadzira digitalno preobrazbo. Novoustanovljeni odbor za digitalno preobrazbo tesno sodeluje z nacionalnimi inovacijskimi organi za pametno specializacijo, ki opredeljujejo in razširjajo ključne tehnologije in ustrezna področja raziskav in inovacij. Zagotavlja povezljivost in usklajevanje med akterji v celotnem digitalnem ekosistemu ter vključuje zastopanje zasebnih in javnih deležnikov. V podporo temu delu naroči analitične študije in naroča strokovne podporne storitve ter med podjetji in državljani ozavešča o priložnostih za uporabo novih digitalnih tehnologij.

Nadaljnje izboljšanje digitalnega in inovacijskega ekosistema (vključno z zagonskimi podjetji, odcepljenimi podjetji in strateškimi tehnologijami) vključuje ustanovitev usklajevalnega organa v okviru Odbora za digitalno preobrazbo, ki bo odgovoren za izvajanje podpornih programov za podjetja v okviru te komponente v skladu s standardom EU za zagonska podjetja in bo predvidoma naročil pravne analize in predloge, ocene učinka ter zagotovil priporočila in nasvete o izvajanju reforme in z njo povezanih naložb. Reforma bo privedla do vzpostavitve sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter do podpore trem poskusnim sovlagateljskim skladom, programom za podjetništvo in podporo podjetjem, dejavnostim za povečanje internacionalizacije zagonskih podjetij in regulativnih peskovnikov, ki preizkušajo inovativne rešitve v praksi, kot je predlagano v okviru te komponente.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Skupna skupina za podporo in certificiranje strateških tehnologij in Odbor za strateške tehnologije

Cilj reforme je vzpostaviti akreditirane organe za upravljanje kakovosti in certificiranje proizvodov ter zagotoviti mrežo akreditiranih laboratorijev z zadostnimi zmogljivostmi za preskušanje in certificiranje, kar bo izboljšalo kakovost proizvodov ter olajšalo upravljanje proizvodnih procesov in konkurenčnost čeških podjetij. To bo povečalo potrebno zmogljivost in znižalo stroške institucij, ki izdajajo dovoljenja, s čimer bo postalo certificiranje dostopnejše, zlasti v strateških sektorjih, kot so letalska in vesoljska industrija ter industrija medicinskih pripomočkov. Reforma podpira dejavnosti, kot so naknadno opremljanje laboratorijev, olajševanje akreditacijskih postopkov in nakup opreme s poudarkom na: Napredni materiali in tehnologije (kompoziti, dodajalna proizvodnja, laserske aplikacije); Zelene tehnologije (hibridni/električni pogon, razogljičenje, zmanjšanje hrupa, biogoriva, trajnost zračnega prometa); Avtomatizacija in digitalizacija; Brezpilotni zrakoplov (UAV)/sistemi brezpilotnih zrakoplovov (UAS); Mobilnost zraka v mestih (UAM); programske aplikacije; Industrija 4.0 v letalskem in vesoljskem sektorju (AI, IoT, masovni podatki). Sestavni del vključuje tudi svetovalne in svetovalne storitve za podjetja pri pripravi za pridobitev certifikata in razširjanju proizvodnih praks.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 1: Evropski center odličnosti za umetno inteligenco „za varnost in zaščito državljanov“

Namen naložbe je vzpostaviti dodatno mrežo evropskih centrov odličnosti na področju umetne inteligence, ki naj bi dobila pečat odličnosti v okviru programa Obzorje Evropa. Cilj centra je zagotoviti zadostne raziskovalne zmogljivosti, da se omogočita uvedba in uporaba tehnologij umetne inteligence na določenem področju.

Svoje delovanje osredotoči na uporabo umetne inteligence, ki izboljšuje varnost, in prispeva k znanstvenim raziskavam na tem področju, s posebnim poudarkom na segmentih, kjer je mogoče s specializacijo na nacionalni in regionalni ravni doseči primerjalno prednost. Dejavnost centra je v skladu z usklajenim načrtom za umetno inteligenco 3 , cilj naložbe pa je upoštevati priporočila strokovne skupine Evropske komisije na visoki ravni za umetno inteligenco.

Naložba se izvede do 31. decembra 2022.

Naložba 2: Evropsko vozlišče za digitalne medije (EDMO)

S to naložbo se vzpostavi Srednjeevropski observatorij za digitalne medije (CEDMO), regionalna institucija pod vodstvom Karlove univerze v partnerstvu s češko tehnično univerzo v Pragi (ČVUT) in spletišče za preverjanje dejstev demagog.cz. CEDMO je povezan z Evropskim observatorijem za digitalne medije in upošteva akcijski načrt proti dezinformacijam, ki sta ga izdala Evropska komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. V sodelovanju z Evropskim centrom odličnosti za umetno inteligenco na nepristranski način zagotavlja orodja in metodologijo za boj proti lažnim novicam v digitalnem prostoru ter metodologijo za odkrivanje, analizo in oglaševanje dezinformacijskih kampanj na nacionalni, nadnacionalni in evropski ravni ter analizo učinka dezinformacijskih kampanj na družbo in demokracijo; Podpora medijski pismenosti ter spremljanje pravil spletnih platform in ekosistema digitalnih medijev v sodelovanju z nacionalnimi organi. Naložba vključuje tudi dolgoročne raziskave, ki zagotavljajo mesečne rezultate na podlagi statistično relevantnega odbora najmanj 2 000 ljudi prebivalstva na Češkem, na podlagi katerih se pripravijo poročila o digitalni in medijski pismenosti, odpornosti prebivalstva na dezinformacije in napačne informacije na Češkem.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Prenos tujih dobrih praks ter znanja in izkušenj za digitalno preobrazbo, spremljanje in raziskovanje socialno-ekonomskih učinkov krize (Inštitut Samuela Neamana)

Ta naložba bo privedla do ustanovitve in izgradnje zmogljivosti strateškega možganskega trusta Inštituta Samuela Neamana na Češkem, ki bo ustanovljen kot neodvisna organizacija in bo neposredno povezan z odborom za digitalno preobrazbo (ustanovljen v okviru reforme 1). Njegov cilj je povezati poslovna združenja, predstavnike delodajalcev, akademske kroge in druge zainteresirane strani ter javno upravo, da bi prevzeli pokroviteljstvo in usklajevali digitalno preobrazbo češkega gospodarstva, hkrati pa spremljali in ocenjevali njen socialno-ekonomski učinek. Inštitut naj bi vzpostavil memorandume za mednarodno sodelovanje za prenos najboljših praks pri digitalni preobrazbi z vsaj petimi vodilnimi svetovnimi institucijami.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2024.

Naložba 4: Platforma za usposabljanje na področju upravljanja MSP za digitalno preobrazbo po pandemiji COVID-19

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti platformo za digitalno preobrazbo, ki bo služila kot točka „vse na enem mestu“ za podjetja, ki iščejo informacije o uporabi novih digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, blokovna veriga, računalništvo v oblaku, robotizacija in avtomatizacija, kibernetska varnost in visokozmogljivostno računalništvo, ter podpira oblikovalce politik pri odločitvah na podlagi podatkov in dokazov na področju digitalne preobrazbe gospodarstva. V drugi fazi se vzpostavi platforma za usposabljanje, da se zagotovijo rešitve, ki temeljijo na e-učenju, za nove digitalne tehnologije v skladu z načeli vseživljenjskega učenja. Izvajanje spremljajo zbiranje podatkov in analize, da se opredelijo ovire in ovire, ki podjetjem preprečujejo izvajanje novih digitalnih rešitev. Izvajanje usklajuje Odbor za digitalno preobrazbo in dopolnjuje druge naložbe v digitalni prehod, ki jih usklajuje Odbor.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2024.

Naložba 5: Evropska infrastruktura za storitve blokovnih verig (EBSI)

Načrtovane naložbe v evropsko infrastrukturo za storitve blokovne verige (EBSI) spadajo v okvir evropskega partnerstva za blokovne verige in naj bi se sofinancirale iz programa za digitalno Evropo. Ukrep podpira izvajanje primera uporabe EBSI/EBP, osredotočenega na vzpostavitev vseevropske platforme za obveznice tehnologije razpršene evidence (DLT – Distributed Ledger Technology) za financiranje dolga MSP. Projekt bo MSP omogočil lažji dostop do financiranja, zmanjšal stroške in povečal preglednost.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2023.

Naložba 6: 5G Demonstrativni projekti prijavljanja za mesta in industrijska območja

S tem ukrepom se financira razvoj vsaj 52 projektov, ki dokazujejo uporabo digitalne infrastrukture in 5G. Projekti spadajo v dve različni pobudi, in sicer:

·Pametna mesta, katerih cilj je prikazati uporabo 5G v mestnih omrežjih, med drugim vključno z inteligentnimi prometnimi sistemi, ulično razsvetljavo, ravnanjem z odpadki/krožnimi odpadki, javnim prevozom, upravljanjem parkirnih mest in koncepti zmanjševanja kriminala v mestih; ter

·Predstavitveni projekti industrije 4.0, ki predstavljajo uporabo digitaliziranih proizvodnih linij ali robotiziranih sistemov (ki temeljijo na rutinski uporabi umetne inteligence) in neposredno medsebojno komunikacijo uporabnikov mobilne opreme (komunikacija med napravami, D2D).

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 7: Češki programi Rise-Up

Češki program „Rise-Up“ obravnava gospodarske in socialne posledice pandemije in vključuje dva ločena razpisa za projekte: Prvi razpis je odprt za predloge projektov, namenjene zdravstvenim raziskovalnim in razvojnim projektom, povezanim s COVID-19, ki so dosegli zrelost skoraj zaključenih projektov, certificiranja ali pravnega varstva. Drugi razpis je odprt za raziskovalne projekte, namenjene medicinskim in nemedicinskim tehnološkim rešitvam za obvladovanje gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19, zlasti na področju zdravja, izobraževanja, avdiovizualnega sektorja ter digitalne preobrazbe tradicionalnih podjetij in sektorjev.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2023.

Naložba 8: Spodbujanje podjetništva in inovativnih podjetij

Cilj tega ukrepa je spodbujanje podjetništva in podpora uspešnemu ustanavljanju novih podjetij na Češkem. Ukrep vključuje svetovalne, svetovalne in mentorske storitve, ki se prek regionalnih inovacijskih in poslovnih vozlišč zagotavljajo novoustanovljenim poslovnim pobudam in zagonskim podjetjem. Ukrep vključuje tudi kampanje ozaveščanja za spodbujanje podjetništva.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2024.

Naložba 9: Pilotni sovlagateljski skladi za razvoj predsemenskih naložb, strateških tehnologij in odcepljenih univerzitetnih dejavnosti v okviru evropskih centrov odličnosti

Ukrep podpira razvoj tveganega kapitala in digitalno preobrazbo gospodarstva z vlaganjem v obliki nepovratnih sredstev v inovativna zagonska podjetja. Sestavljajo ga trije pilotni sovlagateljski skladi: Predsemenski sklad; Sklad za strateške tehnologije; In iii) sklad za umetno inteligenco, ki se odcepi. Trije skladi vlagajo v projekte v začetni fazi oziroma v tehnološka zagonska podjetja; Na področju strateških tehnologij, kot so umetna inteligenca, blokovna veriga, finančna tehnologija, aplikacije 5G; Ter v projektih raziskovalnih organizacij in univerz za prenos in trženje rezultatov njihovih raziskav v poslovni praksi.

Za zagotovitev, da je ukrep v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), se za pravni sporazum med Češko in pooblaščenim organom upravljanja skladov ter poznejšo naložbeno politiko finančnega instrumenta zahteva uporaba tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnosti za sklad InvestEU; Ter izločitev naslednjega seznama dejavnosti in sredstev iz upravičenosti: (i) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 4 ; (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 5 ; (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 6 in obrati za mehansko-biološko obdelavo 7 ; ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; ter zahteva, da [pooblaščeni subjekt ali finančni posrednik] preveri pravno skladnost projektov z ustrezno zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnosti.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 10: Internacionalizacija zagonskih podjetij

Cilj tega ukrepa je češkim MSP in zagonskim podjetjem zagotoviti storitve usposabljanja, svetovanja in svetovanja s strani strokovnjakov za vodstvene sposobnosti in prenos najboljših poslovnih praks, kot so: pogajanj; strokovno znanje tujih trgov; uporaba novih digitalnih orodij in prilagajanje novim digitalnim trendom; potrjevanje proizvodov za tuje trge; dostop do tveganega kapitala ter pospeševalni programi in mentoriranje. Program izvaja CzechInvest v okviru inovacijske strategije Češke republike do leta 2030 in programa Država za prihodnost.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2023.

Naložba 11: Regulativni peskovniki v skladu s prednostnimi nalogami EU

Ta ukrep zajema uvedbo in začetek delovanja dveh regulativnih peskovnikov, zlasti enega na področju umetne inteligence in enega na področju finančne tehnologije. Peskovniki se vzpostavijo v sodelovanju z ustreznimi organi, regulatorji in partnerji zadevnega sektorja, njihov cilj pa je zagotoviti ustrezno tehnično in tehnološko okolje za preskušanje novih tehnologij. Dostopni so MSP in zagonskim podjetjem ter drugim podjetjem in vključujejo redne razpise za programe testiranja za inovativna podjetja.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2023.

Naložba 12: Gradnja kvantne komunikacijske infrastrukture

Cilj naložbe je vzpostavitev optičnega kvantnega komunikacijskega omrežja na Češkem v skladu s prednostnimi nalogami programa za digitalno Evropo. To vključuje vzpostavitev hrbteničnega omrežja in povezanih sekundarnih vej, povezavo kritične in varnostne infrastrukture ter preskušanje in usposabljanje strokovnjakov. Omrežje je zmožno hitrega prenosa in obdelave podatkov, ki povezuje najpomembnejše zainteresirane strani, opredeljene v fazi načrtovanja, in se lahko poveže s podobno infrastrukturo v sosednjih državah.

Naložba se zaključi s končano testno in pilotno operativno fazo do 31. decembra 2025 ter vključuje vsaj povezave med Prago, Brno in Ostravo s skupno optično dolžino 400 km in 6 segmenti porazdelitve kvantnih ključev (QKD); Izvajanje dveh sekundarnih vej velemest na podlagi komercialne opreme QKD in dveh dodatnih podružnic na podlagi poskusne QKD in preskušanja njune uporabe.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 13: Podpora raziskavam in razvoju v letalski industriji

Ta naložba vključuje vzpostavitev potrebne infrastrukture za popolnoma digitaliziran testni prostor za letalsko industrijo. Vključuje uporabo tehnologije kvantnega računalništva in je namenjena omogočanju uporabe digitalnega dvojnega modeliranja in simulacij, kar bo privedlo do razvoja visoko točnih proizvodnih metod, boljšega zbiranja podatkov ter prelivanja znanja in izkušenj v druge panoge.

Ta naložba vključuje dokončanje jedrnega preskusa motorja, ki omogoča pridobitev dodatnih motorjev za eksperimentalne zrakoplove, opremljenih z velikim številom senzorjev, ki omogočajo razvoj novih vesoljskih tehnologij, in preskusno napravo za poskusni zrakoplov za preskušanje motorjev med letom. Takšen instrument je na voljo industrijskim partnerjem v aeronavtičnem sektorju, vključno z MSP. Instrument in oprema, pridobljena v okviru te naložbe, se uporabljata za raziskave in inovacije, pri čemer je glavni poudarek na razvoju možnosti z majhnim učinkom in delno na povečanju učinkovitosti. Biogoriva, ki se uporabljajo za preskušanje, morajo biti v skladu z direktivo o energiji iz obnovljivih virov II 8 .

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2022.

D.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

47

Reforma 1: Institucionalna reforma usklajevalnega in podpornega sistema za digitalno preobrazbo gospodarstva (vključno z RIS 3)

mejnik

Izvajanje organizacijskih sprememb za reformo strukture javnih organov, ki nadzirajo digitalno preobrazbo gospodarstva

Ustanovitev odbora (in z njim povezane delovne skupine), pristojnega za usklajevanje nacionalnih deležnikov pri pripravi projektov za digitalno preobrazbo češkega gospodarstva

Q1

2025

Odbor za digitalno preobrazbo, vključno z zastopanostjo javnih in zasebnih zainteresiranih strani, usklajuje izvajanje reform in naložb v okviru komponent 1.4 in 1.5. To vključuje tudi posebno posvetovalno/strokovno delovno skupino, ki nadzira izvajanje standardov EU za zagonska podjetja v okviru te komponente, ter zagotavlja pravne analize, študije vpliva in strokovna mnenja o izbiri načinov izvajanja. Ta mejnik se šteje za izpolnjenega, ko odbor in delovna skupina začneta delovati.

48

Reforma 2: Skupna skupina za podporo in certificiranje strateških tehnologij in Odbor za strateške tehnologije

mejnik

Ustanovitev in imenovanje certifikacijskih organov

Vzpostavitev mreže certifikacijskih organov za strateške sektorje.

Q2

2024

Vzpostavitev certifikacijskih organov z zmogljivostmi za preskušanje za certificiranje, vključno z laboratoriji, opremo ter znanjem in izkušnjami za podporo razvoju in inovacijam v strateških sektorjih.

49

Reforma 2: Skupna skupina za podporo in certificiranje strateških tehnologij in Odbor za strateške tehnologije

 cilj

Število podjetij, ki jim je bilo izdano potrdilo

 število

0

50

Q4

2023

50 podjetjem, ki jih mora certificirati vzpostavljena mreža akreditiranih certifikacijskih organov

50

Naložba 1: Evropski center odličnosti za umetno inteligenco „za varnost in zaščito državljanov“

mejnik

Vzpostavitev Evropskega centra odličnosti za umetno inteligenco za varnost in zaščito državljanov

Vzpostavitev Evropskega centra odličnosti za umetno inteligenco za zagotavljanje storitev za varnost in zaščito državljanov v okviru evropske mreže

Q4

2022

Evropski center odličnosti za umetno inteligenco za varnost in zaščito državljanov podpira raziskave, sodelovanje in uvajanje novih aplikacij na področju umetne inteligence.

51

Naložba 2: Evropsko vozlišče za digitalne medije (EDMO)

mejnik

Vzpostavitev vozlišča evropske digitalne medijske opazovalnice za srednje in vzhodno Evropo na Češkem (CEDMO)

Vzpostavitev vozlišča CEDMO, ki ga je zgradil akademski konzorcij s Karlovo univerzo v Pragi kot vodilnim partnerjem

Q4

2021

Vozlišče za digitalne medije, ki je del mreže EDMO, se osredotoča na analizo in boj proti širjenju lažnih informacij, kot so napačne informacije v zvezi z omrežji covida ali 5G.

52

Naložba 2: Evropsko vozlišče za digitalne medije (EDMO)

cilj

Najmanjše število statistično relevantnih članov odbora, vključenih v indeks CEDMO

število

0

2000

Q4

2025

CEDMO mora zagotavljati mesečne raziskave in dejavnosti spremljanja s sodelovanjem statistično pomembnega vzorca vsaj 2000 oseb.

53

Naložba 3: Prenos tujih dobrih praks ter znanja in izkušenj za digitalno preobrazbo, spremljanje in raziskovanje socialno-ekonomskih učinkov krize (Inštitut Samuela Neamana)

cilj

Ustanovitev češkega Inštituta Samuela Neamana z mednarodnim ozaveščanjem, vključno s 5 mednarodnimi sporazumi o sodelovanju v obliki memorandumov za prenos najboljših praks na področju digitalne preobrazbe

število

0

5

Q4

2024

Inštitut bo spremljal najnovejši razvoj in socialno-ekonomske učinke digitalne preobrazbe na podlagi memoranduma z ministrstvom za industrijo in trgovino. Skleniti je treba memorandume o sodelovanju in prenosu strokovnega znanja v podporo digitalni preobrazbi gospodarstva.

54

Naložba 4: Platforma za usposabljanje na področju upravljanja MSP za digitalno preobrazbo po pandemiji COVID-19

cilj

Vzpostavitev platforme za usposabljanje o upravljanju MSP in vključitev upravljanja vsaj 200 MSP v dejavnosti preusposabljanja in izpopolnjevanja s poudarkom na digitalni preobrazbi

število

0

200

Q4

2024

Platforma naj bi služila kot podlaga za izobraževanje vodstva MSP o priložnostih in tveganjih, ki jih prinašajo nove digitalne tehnologije. To naj bi bil izobraževalni sistem, ki temelji na izkaznicah. Njegovo vsebino je treba razvijati v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi.

55

Naložba 5: Evropska infrastruktura za storitve blokovne verige (EBSI) - obveznice distribuirane knjige transakcij za financiranje MSP

mejnik

Zaključek tehnične izvedbe EBSI v primeru uporabe in začetek pilotne faze za MSP

Uvedba ponudbe obveznic za MSP v pilotni fazi, da se zagotovi financiranje

Q4

2022

Pilotni program, ki bo MSP omogočil ponujanje obveznic na podlagi tehnologije distribuirane knjige transakcij v okviru regulativnega peskovnika v okviru EBSI

56

Naložba 5: Evropska infrastruktura za storitve blokovne verige (EBSI) - obveznice distribuirane knjige transakcij za financiranje MSP

cilj

Število MSP, ki so prejela podporo po uspešni pilotni fazi s ponudbo digitalnih obveznic na portalu EBSI

število

0

250

Q4

2023

Pilotni program, ki bo MSP omogočil ponujanje obveznic na podlagi tehnologije distribuirane knjige transakcij v okviru regulativnega peskovnika v okviru EBSI

57

Naložba 6: 5G Demonstrativni projekti prijavljanja za mesta in industrijska območja

cilj

Razvoj in delovanje referenčnih aplikacij za pametna mesta

število

0

5

Q4

2022

Pet referenčnih aplikacij v okviru programa za pametna mesta, ki jih je treba dokončati

58

Naložba 6: 5G Demonstrativni projekti prijavljanja za mesta in industrijska območja

cilj

Razširitev uporabe primerov uporabe za pametna mesta in industrijo 4.0

število

0

45 za pametna mesta; 35 za industrijo 4.0

Q4

2025

Razširitev izbranih predstavitvenih aplikacij za uporabo 5G na druge lokacije, vključno z regijami in lokalnimi občinami v okviru programov Pametna mesta in industrija 4.0

59

Naložba 7: Češki program Rise-Up

cilj

Podpora projektom, namenjenim inovacijam na področju medicinskih in nemedicinskih tehnoloških rešitev za obvladovanje učinkov COVID-19 ter njegovih gospodarskih in družbenih posledic

število

60

300

Q4

2023

Podpora podjetjem na področju medicinskih raziskav, povezanih s COVID-19, ter pri razvoju projektov in raziskovalnih projektov, namenjenih medicinskim in nemedicinskim tehnološkim rešitvam za obvladovanje gospodarskih in socialnih posledic krize v obliki nepovratnih sredstev de minimis v skupni vrednosti najmanj 23 564 527,53 EUR. Oddaja naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, navedenih v tem mejniku, je v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

60

Naložba 8: Spodbujanje podjetništva in inovativnih podjetij

cilj

Število zagonskih podjetij, podprtih prek inovacijskih središč in partnerskih organizacij programa

število

0

450

Q4

2024

Zagonskim podjetjem in drugim upravičenim subjektom se zagotovijo mentorstvo, svetovanje in svetovanje ali usposabljanje za spodbujanje podjetništva in potrjevanje poslovnih načrtov.

61

Naložba 9: Pilotni sovlagateljski skladi za razvoj pred/semenskih naložb, strateških tehnologij in odcepljenih univerzitetnih dejavnosti v okviru evropskih centrov odličnosti

mejnik

Ustanovitev skladov in naložbe treh namenskih skladov (predsemenski skladi, strateške tehnologije in odcepljeni skladi)

Konec pilotne faze po izčrpanju naložbenih zmogljivosti iz skladov, ki jih zagotavlja RRF

Q4

2025

Vzpostaviti je treba tri sklade za sovlaganje za obstoječi in novi tvegani kapital za podporo inovativnim zagonskim podjetjem, strateškim tehnologijam in podjetjem z začetnimi/predsemenskimi naložbami. Pilotna faza bi morala preveriti raven povpraševanja, ciljno usmerjeno tveganje, absorpcijo in področja naložb, nenazadnje tudi dopolnjevanje z drugimi instrumenti pomoči. Na podlagi rezultatov pilotne faze je treba določiti nadaljnje kroge stalnih naložb in opredeliti nadaljnja področja za naložbe. Vrednost naložbe doseže najnižji znesek 54 983 897,57 EUR. Naložbena politika za finančni instrument vključuje merila za izbor, s katerimi se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

62

Naložba 9: Pilotni sovlagateljski skladi za razvoj pred/semenskih naložb, strateških tehnologij in odcepljenih univerzitetnih dejavnosti v okviru evropskih centrov odličnosti

cilj

Naložbe v predsemenska in tehnološka zagonska podjetja ter odcepljena podjetja

število

0

185

Q4

2025

Projekti in inovativna zagonska podjetja, ki bodo izbrani in podprti z investicijskimi skladi. Naložbena politika za finančni instrument vključuje merila za izbor, s katerimi se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

63

Naložba 10: Internacionalizacija zagonskih podjetij

cilj

Podpora za mednarodno širitev zagonskih podjetij s svetovanjem, mentorstvom za storitve poslovnega svetovanja, programi pospeševanja

število

0

100

Q4

2025

Zagonska podjetja bodo podprta s podpornimi programi, osredotočenimi na mednarodno širitev in prilagajanje tujim trgom. Ti programi vključujejo: Storitve mentorstva in svetovanja, storitve programov za pospeševanje potrjevanja izdelkov, povezane s tujimi storitvami, izmenjava najboljših praks, širitev, prilagajanje proizvodov/storitev.

64

Naložba 11: Regulativni peskovniki v skladu s prednostnimi nalogami EU

mejnik

Uvedba dveh regulativnih peskovnikov na področju finančne tehnologije in umetne inteligence

Vzpostavitev dveh peskovnikov na prednostnih reguliranih področjih, kot sta financiranje (na podlagi svežnja za digitalno financiranje) in umetna inteligenca (na podlagi evropskega pravnega okvira za umetno inteligenco)

Q4

2023

Za peskovnike na področju finančne tehnologije in umetne inteligence se šteje, da so dejavni in delujejo, ko lahko inovativna podjetja predložijo svoje vloge za programe testiranja. Poudarek bo predvsem na projektih, ki so že v pripravi.

65

Naložba 11: Regulativni peskovniki v skladu s prednostnimi nalogami EU

cilj

Udeleženci peskovnika, podprti s peskovniki

število

0

20

Q4

2023

Število podjetij v reguliranih sektorjih, katerih projekt in proizvod sta bila preskušena s peskovniki na področju finančne tehnologije in umetne inteligence. Poudarek bo predvsem na projektih, ki so že v pripravi. Oba peskovnika bi morala podpirati vsaj 10 projektov v vsakem uvedenem programu.

66

Naložba 12: Gradnja kvantne komunikacijske infrastrukture

mejnik

Zaključek faze gradnje in pilotnega obratovanja optičnega kvantnega omrežja

Infrastruktura deluje, preskušanje pa so dokumentirali in odobrili ustrezni organi (Ministrstvo za industrijo in trgovino, Ministrstvo za obrambo, Nacionalni urad za kibernetsko varnost in informacijsko varnost (NÚKIB)).

Q4

2025

Mejnik vključuje: Vzpostavitev optičnih povezav med Prago, Brno in Ostravo, skupna optična dolžina 400 km, 6 segmentov porazdelitve kvantnih ključev (QKD); Izvajanje dveh sekundarnih velemestnih podružnic na podlagi komercialne opreme QKD in dveh sekundarnih vej velemest na podlagi eksperimentalnega priročnika QKD; Nakup in načrtovanje sekundarnih mobilnih podružnic; Preskušanje vključevanja obstoječih telekomunikacijskih tehnologij v kvantne komunikacije; In preskušanje 3 primerov uporabe, značilnih za vojaška območja.

67

Naložba 13: Podpora raziskavam in vzorčenju; I v letalski industriji

 mejnik

 Polno delovanje vsaj ene preskusne naprave na podlagi dvojne digitalne tehnologije in opreme za digitalno preobrazbo v letalski industriji

Nakup in upravljanje potrebne opreme, vključno s poskusno.

Q4

2022

Ključna točka vključuje dokončanje osnovnega preskusa motorja, ki proizvajalcem letalskih motorjev omogoča preskušanje parov digitalnih letalskih motorjev; Nakup dodatnih motorjev za eksperimentalna letala, opremljenih z velikim številom senzorjev, ki omogočajo razvoj novih letalskih in vesoljskih tehnologij, in preskusne naprave za poskusni zrakoplov za preskušanje motorjev med letom.

Raziskovalna dejavnost je osredotočena predvsem na možnosti z majhnim vplivom in lahko vključuje raziskovalne dejavnosti, osredotočene na povečanje učinkovitosti obstoječe „najboljše v razredu“ tehnologije, samo če ne povzroči učinkov vezanosti tehnologije ali če so rezultati procesa raziskav in vzorčenja tehnološko nevtralni na ravni njihove uporabe.

E. KOMPONENTA 1.5: Digitalna preobrazba podjetij

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva podpiranja digitalizacije industrije, uporabe tehnologij in nastanka medsebojno povezane in trajnostne nacionalne plasti evropskega digitalnega ekosistema prek vozlišč za digitalne inovacije. Podpira tudi vzpostavitev referenčnega centra za testiranje in preskušanje. Drugi cilj je omogočiti podporo podjetjem, ki sodelujejo v morebitnih pomembnih projektih skupnega evropskega interesa, zlasti na področju mikroelektronike, povezljivosti ter infrastrukture in storitev v oblaku, vključno s projekti na področju mikroprocesorjev, povezanih z evropskim visokozmogljivim računalništvom. Ta komponenta naj bi z digitalnimi tehnologijami podpirala zeleni prehod, zlasti malih in srednjih podjetij, v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila št. 3 za leto 2020 za posamezno državo, v skladu s katerim mora Češka naložbe usmeriti v digitalni prehod, zlasti v visoko zmogljivo digitalno infrastrukturo in tehnologije, tudi v premogovniških regijah.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Pri javnem naročanju opreme IKT se zlasti zagotovi skladnost z ustreznimi merili EU za zelena javna naročila ter ustreznimi zahtevami EU glede energijske učinkovitosti in učinkovitosti materialov ter zahtevami glede recikliranja, določenimi v skladu z Direktivo 2009/125/ES, Direktivo 2009/125/ES, Direktivo 2011/65/EU in Direktivo (EU) 2021/19.

E.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Vzpostavitev platforme za digitalizacijo gospodarstva 

Cilj ukrepa je vzpostaviti platformo za usklajevanje medsebojne povezanosti vseh akterjev v nacionalnem digitalnem ekosistemu, kot so evropska in nacionalna vozlišča za digitalne inovacije, centri odličnosti za umetno inteligenco, nacionalni strokovni centri za visokozmogljivostno računalništvo in kibernetsko varnost, evropske referenčne naprave za testiranje in preskušanje, inovacijski centri in stranke vseh teh centrov. Njegov cilj je spodbuditi digitalno preobrazbo, uporabo tehnologij in zaposlovanje strokovnjakov za digitalizacijo in nove tehnologije ter povečati odpornost industrije in storitev na morebitne nadaljnje krize.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 1: Vzpostavitev evropskih in nacionalnih vozlišč za digitalne inovacije

Cilj ukrepa je podpreti digitalno preobrazbo predvsem malih in srednjih podjetij ter državne uprave, uvesti nove tehnologije, pritegniti strokovnjake s tega področja ter zagotoviti večjo odpornost industrije in storitev na morebitne nadaljnje krize. Predvideno je sofinanciranje iz programa za digitalno Evropo.

Ustanovi se šest evropskih in nacionalnih vozlišč za digitalne inovacije, ki začnejo delovati.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 2: Vzpostavitev evropskega referenčnega laboratorija za testiranje in preskušanje

Vzpostavi se evropski referenčni laboratorij za testiranje in preskušanje, ki začne delovati. Cilj ukrepa je vzpostaviti povezavo med raziskovalnimi sektorji (kot je center odličnosti za umetno inteligenco) in širšim gospodarstvom (kot so evropska in nacionalna vozlišča za digitalne inovacije), tako da se raziskovalnim centrom ter malim in srednjim podjetjem omogoči preskušanje tehnologij in aplikacij, ki so bile razvite za uporabo pri njihovem delovanju. Predvideno je sofinanciranje iz programa za digitalno Evropo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 3: Neposredna podpora digitalni preobrazbi podjetij 

377 podjetjem se zagotovi neposredna podpora za digitalno preobrazbo (kot so umetna inteligenca, avtomatizacija postopkov, robotika, visokozmogljivostno računalništvo in kibernetska varnost). Dve tretjini sredstev se zagotovita za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, tretjina pa za velika podjetja. Cilj ukrepa je povečati digitalne procese, zlasti v malih in srednjih podjetjih, pa tudi v velikih podjetjih (in potencialno podpirati večje inovativne obsežne projekte IPCEI, zlasti na področju mikroprocesorjev ter infrastrukture in storitev v oblaku).

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

E.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

68

Reforma 1: Vzpostavitev platforme za digitalizacijo gospodarstva

mejnik

Vzpostavitev platforme za digitalizacijo gospodarstva

Začetek delovanja platforme

Q1

2022

Vzpostavi se platforma za digitalizacijo gospodarstva in začne njeno delovanje. Platforma usklajuje medsebojno povezovanje vseh akterjev v nacionalnem digitalnem ekosistemu, kot so evropska in nacionalna vozlišča za digitalne inovacije, centri odličnosti za umetno inteligenco, nacionalni strokovni centri za visokozmogljivostno računalništvo in kibernetsko varnost, evropske referenčne naprave za testiranje in preskušanje, inovacijski centri in stranke vseh teh centrov. Platforma deluje kot ena od delovnih skupin Odbora za digitalno preobrazbo, ki se ustanovi kot reforma 1 v okviru komponente 1.4.

69

Naložba 1: Evropska in nacionalna vozlišča za digitalne inovacije

cilj

Vzpostavitev funkcionalnih in medsebojno povezanih evropskih in nacionalnih vozlišč za digitalne inovacije

Število evropskih in nacionalnih vozlišč za digitalne inovacije

0

6

Q4

2024

Ustanovi se šest evropskih in nacionalnih vozlišč za digitalne inovacije in začne njihovo delovanje. Ta vozlišča za digitalne inovacije podpirajo digitalno preobrazbo predvsem MSP in državne uprave, uvajajo nove tehnologije, privabljajo strokovnjake s tega področja ter zagotavljajo večjo odpornost industrije in storitev na morebitne prihodnje krize.

70

Naložba 2: Evropski referenčni laboratorij za testiranje in preskušanje

cilj

Vzpostavitev evropskega referenčnega laboratorija za testiranje in preskušanje

Število evropskih referenčnih naprav za testiranje in preskušanje

0

1

Q2

2023

Ustanovi se evropski referenčni laboratorij za testiranje in preskušanje ter začne njegovo delovanje. Ta instrument vzpostavlja povezavo med raziskovalnimi sektorji (kot je center odličnosti za umetno inteligenco) in širšim gospodarstvom (kot so evropska in nacionalna vozlišča za digitalne inovacije), tako da raziskovalnim centrom in MSP omogoča preskušanje tehnologij in aplikacij, ki so bile razvite za uporabo pri njihovem delovanju.

71

Naložba 3: Digitalna preobrazba proizvodnih in neproizvodnih podjetij ter povečanje njihove odpornosti

cilj

Neposredna podpora podjetjem za digitalno preobrazbo

Število podjetij

0

377

Q4

2025

377 podjetij se digitalno preoblikuje. Ta digitalna preobrazba bo povečala digitalne procese, zlasti v MSP. Podpora se nameni dejavnostim, kot so uvedba digitalizacije v podjetjih, vključno s potrebno analizo procesov, uvajanjem digitalnih rešitev na področjih, povezanih z umetno inteligenco, avtomatizacijo procesov, robotiko in kibernetsko varnostjo spletnih in kibernetsko-fizičnih sistemov ter uvajanjem novih tehnologij, nakupom novih tehnoloških naprav in opreme, vključno s potrebno infrastrukturo, medsebojnim povezovanjem pridobljenih ali obstoječih tehnologij z uporabo najsodobnejših komunikacijskih kanalov in protokolov (avtonomna dvosmerna komunikacija).

Skupni proračun, ki se izvrši v ta namen, znaša najmanj 180 000 000 EUR, od tega vsaj 120 000 000 EUR za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter najmanj 60 000 000 EUR za velika podjetja.

F. KOMPONENTA 1.6: Pospešitev in digitalizacija stavbnega procesa

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva trenutno dolgotrajnih in upravno zahtevnih postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj.

Cilj komponente je poenostaviti in racionalizirati postopek izdaje gradbenih dovoljenj. Pričakuje se, da bo znatno pospeševanje postopka izdaje gradbenih dovoljenj znatno izboljšalo poslovno in naložbeno okolje na Češkem. Obravnavajo se tudi pogoji za ustrezno izvajanje digitalizacije upravljanja stavb in prostorskega načrtovanja. Popolna racionalizacija vzporednih procesov v en sam postopek in institucionalna reforma, kot je predvideno v osnutku gradbenega zakonika, lahko skrajšata povprečni čas izdaje dovoljenja s sedanjih 5,4 na povprečno 1,25 let. Samo digitalizacija procesa naj bi povprečen čas za pridobitev gradbenega dovoljenja skrajšala za vsaj 2 leti.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo št. 3 za leto 2019, v skladu s katerim Češka zmanjša upravno breme za naložbe in podpira bolj kakovostno konkurenco pri javnih naročilih, ter priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2020, v skladu s katerim Češka podpira mala in srednja podjetja z večjo uporabo finančnih instrumentov za zagotavljanje likvidnostne podpore, zmanjšanje upravnega bremena in izboljšanje e-uprave.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

F.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in prostorskega prava v praksi

Reforma je sestavljena iz institucionalnih in postopkovnih sprememb, njen cilj pa je v postopek izdaje gradbenih dovoljenj vnesti visoko stopnjo digitalizacije. Novi zakon o graditvi objektov začne veljati 30. septembra 2021. Decentralizirana struktura gradbenih organov in pogoji njihovega delovanja so v pristojnosti države.

Reforma bo pospešila postopke gradnje, povečala učinkovitost postopkov za izdajo dovoljenj in jih postavila v pristojnost enega samega organa - vrhovnega gradbenega urada. Ustrezni akterji so deležni ustreznega usposabljanja, da razumejo nove postopke, so sposobni uporabljati nove informacijske sisteme in učinkovito delovati v novem organizacijskem okolju. Obstoječi podatki se prenesejo na novo platformo, delovanje obstoječih posameznih informacijskih sistemov pa se zagotovi, dokler se ne vzpostavi centralni informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: AIS). To vključuje zagotavljanje potrebne opreme IT za delovanje vrhovnega gradbenega urada in lokalnih stavbnih pisarn.

Ta reforma se izvede do 30. septembra 2023, njen učinek pa se izmeri do 31. decembra 2025.

Naložba 1: Centralni informacijski sistem (AIS)

Naložba ustvari informacijski sistem za upravljanje postopkov, ki ga bodo uporabljali javni uslužbenci organov, vključenih v postopek gradbenih dovoljenj. Sistem digitalizira postopke upravljanja stavb tako, da se zagotovijo preglednost, učinkovitost in uspešnost postopkov, določenih v zakonodaji, ki se izvaja z reformo 1 te komponente. Potrebne licence strojne in programske opreme se skupaj s tehnično podporo kupijo aplikacije, ki zajemajo potrebne funkcionalne in nefunkcionalne zahteve, ustrezno preskušanje sistema, servisiranje, delovanje in razvoj aplikacije.

Ta naložba se izvede do 30. septembra 2023.

Naložba 2: Razvoj in uporaba podatkov javne uprave pri prostorskem načrtovanju

Cilj naložbe je vzpostaviti osrednjo podatkovno zbirko prostorskih analitičnih dokumentov v okviru informacijskega sistema prostorskega načrtovanja, ki se uporablja za zagotavljanje podatkov in storitev organom za prostorsko načrtovanje, drugim uporabnikom javnega sektorja in ponudnikom prostorskih dokumentov. Podatki se zagotovijo v obliki odprtih podatkov. Centralizacija omogoča učinkovito izmenjavo podatkov z drugimi sistemi javne uprave (zlasti z registrom ozemeljske identifikacije, naslovov in nepremičnin).

Ta naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 3: Izkoriščanje vseh prednosti digitalizacije nadzora stavb 

Naložba bo ustvarila vrsto informacijskih sistemov, standardov in metodologij, potrebnih za popolno digitalizacijo postopka izdaje gradbenih dovoljenj in prostorskega načrtovanja.

Vzpostavijo se trije informacijski sistemi, ki omogočajo medsebojno povezovanje ključnih podatkovnih zbirk ter olajšajo postopek za izdajo gradbenega dovoljenja in prostorsko načrtovanje:

●Sistem, ki povezuje tehnične standarde z izvedbenimi predpisi ter je vključen v portal gradbenih projektov in dostopen javnosti.

●Sistem za strukturirane zahteve glede stavb in postopkov, potrjevanje in nadzor postopka izdaje dovoljenj.

●Sistem za upravljanje podatkovnih standardov za stavbe.

Ta naložba se izvede do 31. decembra 2025.

F.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

72

Reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in prostorskega prava v praksi

mejnik

Začetek veljavnosti novega gradbenega zakona

Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti novega zakona o graditvi objektov

Q3

2021

Veljati začne nov zakon o gradbeništvu, ki pospešuje postopek izdaje gradbenih dovoljenj, digitalizira proces in zmanjšuje število regulativnih organov.

73

Reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in prostorskega prava v praksi

mejnik

Začetek dejavnosti Vrhovnega gradbenega urada

Vrhovni urad za gradbeništvo začne opravljati svoje naloge. Ima pravni in fizični sedež.

Q3

2023

Vzpostavitev nove državne strukture vrhovnega gradbenega urada, vključno z notranjimi enotami. Zagotavljanje finančnega osebja in osebja na področju IT ter usposabljanja osebja, kar bo omogočilo pravilno delovanje novega urada.

74

Reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in prostorskega prava v praksi

cilj

Skrajšanje postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za najmanj dve leti

Leto

5,5

3,5

Q4

2025

Povprečno trajanje postopka izdaje gradbenih dovoljenj se bo skrajšalo za vsaj dve leti, s 5,5 leta na 3,5 leta ali manj, kar potrdi nacionalni statistični urad na podlagi nove statistike za povprečno trajanje postopka izdaje dovoljenj v obdobju 2024-2025.

75

Naložba 1: Vzpostavitev novega centralnega informacijskega sistema („AIS“)

mejnik

V celoti delujoč centralni informacijski sistem

Uvedba sistema, začetek uporabe v stavbnih pisarnah.

Q3

2023

Vzpostavitev novega centralnega informacijskega sistema, ki ga bodo uporabljali javni uslužbenci organov, vključenih v postopek gradbenih dovoljenj.

76

Naložba 2: Razvoj in uporaba podatkov javne uprave pri prostorskem načrtovanju

mejnik

Vzpostavitev standardizirane zbirke podatkov o prostorski analitični dokumentaciji

Standardizirana podatkovna zbirka prostorskih analitičnih dokumentov, ki v celoti deluje in jo uporabljajo javni organi

Q4

2024

Prenos podatkovne zbirke prostorskih analitičnih dokumentov in validacija protokola. Orodje za potrjevanje se vključi v nacionalni geoportal za prostorsko načrtovanje, kjer se naloži prostorska analitična dokumentacija.

77

Naložba 3: Izkoriščanje vseh prednosti digitalizacije stavbnega nadzora

mejnik

Sistemi IT, ki podpirajo digitalizacijo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, v celoti delujejo

Sistemi IT, ki v celoti delujejo, vključno z uvajanjem končnih uporabnikov.

Q4

2024

Začnejo se uporabljati trije informacijski sistemi, ki omogočajo medsebojno povezovanje vseh podatkovnih zbirk, ki se uporabljajo v postopku gradbenih dovoljenj:

·sistem, ki povezuje tehnične standarde z izvedbenimi uredbami, je vključen v portal gradbenih projektov in dostopen javnosti.

·sistem za strukturirane zahteve glede stavb in postopkov, potrjevanje in nadzor postopka izdaje dovoljenj, vključno z ontologijo

·sistem za upravljanje podatkovnih standardov za stavbe.

G. KOMPONENTA 2.1: Trajnostni promet

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive digitalizacije prometa, elektromobilnosti v železniškem prometu, povečanja deleža železniškega prometa v tovornem in potniškem prometu, krepitve pomena aktivne mobilnosti v mestih, izboljšanja prometne varnosti ter zmanjšanja vpliva prometa na okolje in javno zdravje. Komponenta ima koristi od sinergij z elementom 2.4, ki obravnava vprašanje alternativnega pogona v cestnem in mestnem avtobusnem prometu.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo št. 3 za leto 2019 za posamezno državo, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na promet, zlasti na njegovo trajnost, digitalno infrastrukturo ter nizkoogljični in energetski prehod, vključno z energetsko učinkovitostjo, pri čemer upošteva regionalne razlike (priporočilo za posamezne države št. 3 za leto 2019), in priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2020, v skladu s katerim si bo Češka prizadevala za naložbe v zeleni in digitalni prehod, zlasti na visoko zmogljivo digitalno infrastrukturo in tehnologije, čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije ter trajnostno prometno infrastrukturo, vključno s premogovniškimi regijami (priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2020).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti se vsaj 70 % gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov pripravi za ponovno uporabo ali recikliranje.

G.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Razvoj alternativ energetsko in prostorsko intenzivnemu cestnemu prometu

Cilj ukrepa je spodbujati večjo uporabo energetsko učinkovitejših načinov prevoza za redne in težke prometne tokove. To se doseže z naslednjimi ukrepi:

●Posamezna mesta z več kot 40 000 prebivalci izvedejo postopek načrta trajnostne mobilnosti v mestih. Predstavniški organi mesta odobrijo vse načrte za trajnostno mobilnost v mestih do 30. junija 2023. Če poenostavljen načrt za trajnostno mobilnost v mestih že obstaja, se pripravi nova različica na podlagi koncepta mestne in aktivne mobilnosti (UAMC), ki ga odobri vlada. Vsebuje vse zahtevane dele UAMC in temelji na zahtevanih analizah UAMC, kot so modeliranje prometa in raziskave.

●Koncept tovornega prometa, ki bo določil pogoje za povečanje deleža železniškega tovornega prometa v celotnem obsegu prevoza za obdobje 2024-2030, se odobri z resolucijo vlade Češke republike do 31. decembra 2023. Koncept se osredotoča na podporo multimodalnemu prometu, izboljšanje storitev tovornega prometa in zmanjšanje vpliva tovornega prometa na okolje, javno zdravje in globalne podnebne spremembe.

●Vsi izvajalci javnega prevoza (državni, regionalni in mestni izvajalci javnega prevoza) odobrijo petletni načrt prevoznih storitev do 31. decembra 2023 na podlagi koncepta javnega prevoza, ki ga odobri vlada.

●Učinek reforme na modalni delež javnega prevoza in modalni delež kolesarjenja se izmeri do 31. decembra 2025.



Naložba 1: Uporaba sodobnih tehnologij za železniško infrastrukturo 

Naložbe prispevajo k digitalizaciji železniškega prometa, da se izboljšata varnost v prometu in kakovost ponujenih storitev, optimizira zmogljivost železniške infrastrukture in zagotovi mednarodna interoperabilnost. Naložba 1 se doseže z naslednjimi ukrepi:

●Opredelitev sklopa projektov 41 km prog, zajetih v globalnem sistemu mobilnih komunikacij - železnica (GSM-R), 20 na novo nameščenih ali zanesljivejših baznih oddajniških postaj (BTS) ter uvedba novih tehnologij in opreme za upravljanje železniškega prometa do 30. junija 2022.

●Dokončanje dveh projektov iz predhodno določenega sklopa projektov iz zgornje alinee do 30. junija 2024.

●Dokončanje šestih dodatnih projektov iz predhodno določenega sklopa projektov iz zgornje alinee, s čimer se bo do 31. decembra 2024 zaključilo skupno 41 km prog, ki jih zajema GSM-R, 20 novo nameščenih ali zanesljivejših BTS ter uvedba novih tehnologij in opreme za upravljanje železniškega prometa.

Naložba 2: Elektrifikacija železnic

Cilj ukrepa je povečati delež prometa z nefosilnim gorivom z elektrifikacijo prog in zagotavljanjem vlečne energije na elektronapajalnih postajah. Naložba bo tudi ustvarila pogoje za varčevanje z energijo v prometnem sistemu. To se doseže z naslednjimi ukrepi:

●Opredelitev sklopa projektov na 39,7 km elektrificiranih prog in štirih pogonskih napajalnih postaj z večjo močjo ali novozgrajenih postaj do 30. junija 2022.

●Zaključek dveh projektov iz predhodno določenega sklopa projektov iz zgornje alinee do 30. junija 2023.

●Dokončanje petih dodatnih projektov iz predhodno določenega sklopa projektov iz zgornje alinee, s čimer se do 30. junija 2024 konča skupno 39,7 km elektrificiranih prog in štirih polnilnih postaj za vleko z večjo močjo ali na novo zgrajenih.

Naložba 3: Podpora železniški infrastrukturi 

Ukrep je namenjen varstvu okolja in podnebja s prispevanjem k povečanju deleža železniškega prometa v tovornem in potniškem prometu ter izboljšanju energetske učinkovitosti železniških postaj. Te naložbe se osredotočajo na razvojne projekte železniške infrastrukture, pri čemer se med drugim upoštevajo razlike med spoloma in ustrezen dostop do storitev za prikrajšane in ranljive osebe. Projekti se osredotočajo na odseke omrežja, pomembne za primestni promet, in projekte za posodobitev železniških vozlišč in stavb postaj v večmodalnih potniških terminalih. Poleg tega se podpira ogrevanje stavb na postajah. To se doseže z naslednjimi ukrepi:

●Opredelitev sklopa projektov 121,88 km posodobljenih prog, osmih posodobljenih železniških postaj z obnovljenimi progami in varnih dostopnih platform brez ovir ter več kot 35 stavb postaj z zmanjšano energijsko intenzivnostjo, da bi se do 30. junija 2022 v povprečju doseglo vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami ter večje udobje in boljše storitve za potnike.

●Dokončanje 26 projektov iz predhodno določenega sklopa projektov iz zgornje alinee do 31. decembra 2022.

●Dokončanje dodatnih 30 projektov iz predhodno določenega sklopa projektov iz zgornje alinee, s čimer se konča skupno 121,88 km posodobljenih prog, osem posodobljenih železniških postaj z obnovljenimi progami in varne dostopne platforme brez ovir ter več kot 39 stavb postaj z zmanjšano energijsko intenzivnostjo, da se do 31. decembra 2023 v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami ter večje udobje in boljše storitve za potnike.

Naložba 4: Varnost v cestnem in železniškem prometu

Cilj ukrepa je izboljšati prometno varnost s sprejetjem konkretnih varnostnih ukrepov na železniških prehodih ter izboljšati stanje mostov in struktur predorov. V mestih in strnjenih naseljih se izvedejo naložbe za zmanjšanje deleža posameznih potovanj z avtomobilom in povečanje deleža javnega prevoza in aktivnih načinov prevoza, kot so pešci in kolesarjenje. Del naložbe je tudi gradnja kolesarskih stez in poti brez ovir za pešce, da bi se izboljšala varnost ranljivih udeležencev v prometu v okviru spodbujanja aktivne mobilnosti, zlasti v mestih. To se doseže z naslednjimi ukrepi:

●Dokončanje projektov s 45 nivojskimi prehodi z okrepljeno varnostjo (tj. z novo nameščenim ali posodobljenim sistemom za opozarjanje z bliskovnimi žarnicami ali mehanskimi varnostnimi napravami), 25 km zgrajenih kolesarskih stez, bočnic in neprepustnih prog ter 3 posodobljenimi železniškimi mostovi ali predori do 30. junija 2022.

●Dokončanje projektov, ki vključujejo 115 dodatnih nivojskih prehodov z okrepljeno varnostjo (tj. z novo nameščenim ali posodobljenim sistemom za opozarjanje z bliskovnimi žarnicami ali mehanskimi varnostnimi napravami), 24 dodatnih km zgrajenih kolesarskih poti, bočnic in prog brez ovir ter 3 dodatne posodobljene železniške mostove ali predore do 31. decembra 2022.

●Dokončanje projektov, ki vključujejo 131 dodatnih nivojskih prehodov z okrepljeno varnostjo (tj. z novo nameščenim ali posodobljenim sistemom za opozarjanje z bliskovnimi žarnicami ali mehanskimi varnostnimi napravami) in 1 dodatnega posodobljenega železniškega mosta ali predora do 31. decembra 2024.

●Dokončanje projektov, ki vključujejo 36 dodatnih km zgrajenih kolesarskih stez, stranskih stez in prog brez ovir ter 1 dodaten posodobljen železniški most ali predor, do 31. decembra 2023.

   

G.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

78

Reforma 1: Ustvarjanje alternativ energetskemu in vesoljskemu cestnemu prometu

mejnik

Odobritev načrtov mobilnosti

Potrditev načrta s strani predstavniških organov mesta

Q2

2023

Vsa uradna mesta Češke republike (mesta z več kot 40 000 prebivalci) imajo načrt trajnostne mobilnosti v mestih, ki ga odobrijo predstavniški organi mesta in temelji na konceptu mestne in aktivne mobilnosti, ki ga odobri vlada.

79

Reforma 1: Ustvarjanje alternativ energetskemu in vesoljskemu cestnemu prometu

mejnik

Odobritev in začetek veljavnosti novega koncepta tovornega prometa

Odobritev s strani vlade

Q4

2023

Vlada odobri nov koncept tovornega prometa, ki bo določil pogoje za povečanje deleža železniškega tovornega prometa v celotnem obsegu prevoza za obdobje 2024-2030. Koncept bo osredotočen na podporo multimodalnemu prometu, izboljšanje storitev tovornega prometa in zmanjšanje vpliva tovornega prometa na okolje, javno zdravje in globalne podnebne spremembe.

80

Reforma 1: Ustvarjanje alternativ energetskemu in vesoljskemu cestnemu prometu

mejnik

Odobritev načrtov prevoznih storitev.

Odobritev izvajalcev javnega prevoza

Q4

2023

Vsi izvajalci javnega prevoza (država, regije in mesta, ki upravljajo javni prevoz) odobrijo petletni načrt prevoznih storitev, ki temelji na konceptu javnega prevoza, ki ga odobri vlada.

81

Reforma 1: Ustvarjanje alternativ energetskemu in vesoljskemu cestnemu prometu

cilj

Doseganje večjega modalnega deleža javnega prevoza v čeških mestih z več kot 250 000 prebivalci in v čeških mestih z več kot 75 000 prebivalci

% (modalni delež javnega prevoza)

40 % v mestih z več kot 250 000 prebivalci/28 % v mestih z več kot 75 000 prebivalci

45 % v mestih z več kot 250 000 prebivalci/35 % v mestih z več kot 75000 prebivalci

Q4

2025

Modalni delež javnega prevoza v čeških mestih, ki imajo več kot 250 000 prebivalcev, in v čeških mestih z več kot 75 000 prebivalci se poveča za odstotek, pojasnjen v stolpcu cilja.

82

Reforma 1: Ustvarjanje alternativ energetskemu in vesoljskemu cestnemu prometu

cilj

Doseganje večjega modalnega deleža kolesarjev v čeških mestih z več kot 250 000 prebivalci in v čeških mestih z več kot 75 000 prebivalci

% (modalni delež kolesarjenja)

1 % v mestih z več kot 250 000 prebivalci/5 % v mestih z več kot 75 000 prebivalci

5 % v mestih z več kot 250 000 prebivalci/10 % mest z več kot 250 000 prebivalci

Q4

2025

Modalni delež kolesarjenja v čeških mestih, ki imajo več kot 250 000 prebivalcev, in v čeških mestih z več kot 75 000 prebivalci se poveča za odstotek, pojasnjen v stolpcu cilja.

83

Naložba 1: Nove tehnologije in digitalizacija na železniški infrastrukturi

mejnik

Opredelitev sklopa projektov za naložbe 1

Opredelitev sklopa projektov s strani Ministrstva za promet

Q2

2022

Opredelitev sklopa projektov 41 km prog, ki jih pokriva globalni sistem mobilnih komunikacij - železnica (GSM-R), 20 na novo nameščenih ali zanesljivejših baznih oddajniških postaj (BTS) ter izvajanje novih tehnologij in opreme za upravljanje železniškega prometa.

84

Naložba 1: Nove tehnologije in digitalizacija na železniški infrastrukturi

cilj

Dokončanje dveh projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov.

Število projektov

0

2

Q2

2024

Dokončanje dveh projektov iz predhodno določenega sklopa projektov 41 km prog, ki jih pokriva globalni sistem mobilnih komunikacij - železnica (GSM-R), 20 na novo nameščenih ali zanesljivejših baznih oddajniških postaj (BTS) ter izvajanje novih tehnologij in opreme za upravljanje železniškega prometa.

85

Naložba 1: Nove tehnologije in digitalizacija na železniški infrastrukturi

cilj

Dokončanje šestih dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov.

Število projektov

2

8

Q4

2024

Dokončanje šestih dodatnih projektov (skupaj 8) iz predhodno določenega sklopa projektov 41 km prog, ki jih pokriva globalni sistem mobilnih komunikacij - železnica (GSM-R), 20 na novo nameščenih ali zanesljivejših baznih oddajnikov-oddajnikov (BTS) in izvajanje novih tehnologij in opreme za upravljanje železniškega prometa.

86

Naložba 2: Elektrifikacija železnic

mejnik

Opredelitev sklopa projektov za naložbe 2

Opredelitev sklopa projektov s strani Ministrstva za promet

Q2

2022

Opredelitev sklopa projektov, ki obsega 39,7 km elektrificiranih prog in 4 črpalne postaje za vleko z večjo močjo ali novo zgrajene.

87

Naložba 2: Elektrifikacija železnic

cilj

Zaključek dveh projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov

Število projektov

0

2

Q2

2023

Dokončanje dveh projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov, ki obsegata 39,7 km elektrificiranih prog in 4 polnilne postaje za vleko z večjo močjo ali novo zgrajene.

88

Naložba 2: Elektrifikacija železnic

cilj

Dokončanje šestih dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov

Število projektov

2

8

Q2

2024

Dokončanje petih dodatnih projektov (skupaj osmih) iz vnaprej določenega sklopa projektov, ki obsegata 39,7 km elektrificiranih prog in 4 polnilne postaje za vleko z večjo močjo ali novo zgrajene.

89

Naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)

mejnik

Opredelitev sklopa projektov za naložbe 3

Opredelitev sklopa projektov s strani Ministrstva za promet

Q2

2022

Opredelitev sklopa projektov, ki obsega približno 121,88 km posodobljenih prog, 9 posodobljenih železniških postaj z obnovljeno progo ter varno in neovirano dostopno platformo in 35 postajnih zgradb z zmanjšano energijsko intenzivnostjo, večjim udobjem in boljšimi storitvami za potnike.

90

Naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)

cilj

Dokončanje 26 projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov

Število projektov

0

26

Q4

2022

Dokončanje 26 projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov, ki vključujejo približno 121,88 km posodobljenih prog, 9 posodobljenih železniških postaj z obnovljeno progo ter varno in neovirano dostopno platformo in 35 postajnih zgradb z zmanjšano energijsko intenzivnostjo, izboljšanim udobjem in boljšimi storitvami za potnike.

91

Naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)

cilj

Dokončanje 30 dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov

Število projektov

26

56

Q4

2023

Dokončanje 30 dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov, ki zajemajo 121,88 km prog, posodobljenih, operativno izboljšanih ali odpornejših proti naravnim vplivom, približno 9 posodobljenih železniških postaj z obnovljeno progo ter varno in neovirano dostopno platformo in 39 postaj z manjšo energetsko intenzivnostjo, večjim udobjem in boljšimi storitvami za potnike.

92

Naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje nivojskih prehodov z večjo varnostjo

Število nivojskih prehodov z večjo varnostjo

0

45

Q2

2022

Nivojski prehodi z višjo stopnjo zaščite z na novo nameščenim ali posodobljenim sistemom za opozarjanje na bliskovito svetlobo ali mehansko varnostno napravo.

93

Naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje grajenih kolesarskih stez, stranskih stez in prog brez ovir

Dolžina grajenih kolesarskih stez, bočne stene, neovirane poti - km

0

25

Q2

2022

Dolžina grajenih kolesarskih poti/bočne steze/brez ovir.

94

Naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov

Število posodobljenih umetnih železniških struktur (mostovi/zaporniki)

0

3

Q2

2022

Posodobljena umetna železniška struktura za operativno fazo.

95

Naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov

Število posodobljenih umetnih železniških struktur (mostovi/zaporniki)

3

6

Q4

2022

Posodobljena umetna železniška struktura za operativno fazo.

96

Naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje nivojskih prehodov z večjo varnostjo

Število nivojskih prehodov z večjo varnostjo

45

160

Q4

2022

Nivojski prehodi z višjo stopnjo zaščite z na novo nameščenim ali posodobljenim sistemom za opozarjanje na bliskovito svetlobo ali mehansko varnostno napravo.

97

Naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje grajenih kolesarskih stez, stranskih stez in prog brez ovir

Dolžina grajenih kolesarskih stez, bočne stene, neovirane poti - km

25

49

Q4

2022

Dolžina zgrajene kolesarske poti/bočne steze/brez pregrade.

98

Naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje nivojskih prehodov z večjo varnostjo

Število nivojskih prehodov z večjo varnostjo

160

291

Q4

2024

Nivojski prehodi z višjo stopnjo zaščite z na novo nameščenim ali posodobljenim sistemom za opozarjanje na bliskovito svetlobo ali mehansko varnostno napravo.

99

Naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov

Število posodobljenih umetnih železniških struktur (mostovi/zaporniki)

6

7

Q2

2023

Posodobljena umetna železniška struktura za operativno fazo.

100

Naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje grajenih kolesarskih stez, stranskih stez in prog brez ovir

Dolžina grajenih kolesarskih stez, bočne stene, neovirane poti - km

49

85

Q4

2023

Dolžina grajenih kolesarskih poti/bočne steze/brez ovir.

101

Naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov

Število posodobljenih umetnih železniških struktur (mostovi/zaporniki)

7

8

Q4

2023

Posodobljena umetna železniška struktura za operativno fazo.

H. KOMPONENTA 2.2: Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju

Ta komponenta češkega načrta za oživitev in odpornost obravnava izziv energetske učinkovitosti v javnem sektorju s prenovo državnih in javnih stavb ter posodobitvijo javne razsvetljave.

Komponenta odraža zaveze Češke za izboljšanje energetske učinkovitosti nacionalnega gospodarstva do leta 2030. Njen cilj je zmanjšati porabo končne energije v zadevnih državnih in javnih stavbah, povečati število visokokakovostnih prenov v javnem sektorju in zmanjšati porabo končne energije javne razsvetljave.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države o nizkoogljičnem in energetskem prehodu, vključno z energetsko učinkovitostjo (priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2019) ter o čisti in učinkoviti proizvodnji in rabi energije (priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2020).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti pri izboljševanju energetske učinkovitosti državnih in javnih stavb se vsaj 70 % gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov pripravi za ponovno uporabo ali recikliranje.

H.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1: Izboljšanje energijske učinkovitosti državnih stavb

Cilj te naložbe je zmanjšati porabo končne energije v stavbah državne uprave, ki dolgoročno ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti, ter povečati število visokokakovostnih in srednje globokih ali temeljitih prenov. Financirajo se le projekti, s katerimi se doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije ali 30-odstotno zmanjšanje emisij CO2.

Namen naložbe je podpreti do 100 projektov prenove stavb, vključno z izolacijo stavb, menjavo in prenovo oken in vrat, vgradnjo sistemov na podlagi obnovljivih virov energije ali izvajanjem izboljšav notranjih okoljskih ukrepov, ki dokazano vplivajo na energetsko učinkovitost stavb.

Do 31. decembra 2023 bodo sklenjene pogodbe za 75 % projektov.

Ministrstvo za industrijo in trgovino za boljšo pripravo te naložbe do 31. decembra 2021 sprejme in objavi vzorec pogodbe za storitve pogodbenega zagotavljanja prihranka energije z jamstvom. Njegov cilj je spodbujanje izvajanja projektov s poudarkom na čim večjem donosu prihrankov energije v primerjavi s porabljenimi sredstvi.

Izvedba naložbe bo dokončana do 31. marca 2026.

Naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti svetlobnega sistema

Namen te naložbe je omogočiti obnovo javne razsvetljave v različnih občinah na Češkem in povezavo teh prenov z drugimi pametnimi elementi, kot je podpora razvoju elektromobilnosti.

Financirajo se le projekti, s katerimi se v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije ali 30-odstotno zmanjšanje emisij CO2.

Naložba vključuje podporo do 2 000 projektom prenove javnih strelnih sistemov v različnih občinah na Češkem, od katerih bi bilo treba za 80 % teh projektov skleniti pogodbe do 31. decembra 2024. Naložba vključuje obnovo sistemov razsvetljave ter pridobitev ali optimizacijo sistema upravljanja.

Za boljšo pripravo te naložbe ministrstvo za industrijo in trgovino do 31. decembra 2021 sprejme in objavi programsko dokumentacijo. Določi časovni razpored in pogoje za podporo ukrepom za prenovo javnih sistemov strele, vključno s pametnimi elementi.

Izvedba naložbe bo dokončana do 31. marca 2026.

Naložba 3: Izboljšanje energijske učinkovitosti javnih stavb

Cilj te naložbe je zmanjšati porabo končne energije v javnih stavbah, ki dolgoročno ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti, ter povečati število visokokakovostnih in srednje globokih ali temeljitih prenov. Financirajo se le projekti, s katerimi se v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije ali 30-odstotno zmanjšanje emisij CO2.

Namen naložbe je podpreti do 400 projektov prenove stavb, vključno z izolacijo stavb, menjavo in prenovo oken in vrat, vgradnjo sistemov na podlagi obnovljivih virov energije ali izvajanjem izboljšav notranjih okoljskih ukrepov, ki dokazano vplivajo na energetsko učinkovitost stavb.

Do 31. decembra 2023 bodo sklenjene pogodbe za 75 % projektov.

Izvedba naložbe bo dokončana do 31. marca 2026.

H.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

102

Naložba 1: Izboljšanje energijske učinkovitosti državnih stavb

mejnik

Ministrstvo za industrijo in trgovino sprejme vzorčno pogodbo za storitve, povezane z metodo pogodbenega zagotavljanja prihranka energije, z jamstvom

Objava vzorca pogodbe na spletni strani ministrstva

Q4

2021

Ministrstvo za industrijo in trgovino sprejme vzorčno pogodbo za storitve na podlagi metode pogodbenega zagotavljanja prihranka energije z jamstvom, da se spodbudi izvajanje projektov s poudarkom na čim večjem donosu prihrankov energije v primerjavi s porabljenimi sredstvi.

Vzorec pogodbe se objavi na spletni strani ministrstva.

103

Naložba 1: Izboljšanje energijske učinkovitosti državnih stavb

cilj

Dodelitev 75 % vseh javnih naročil za projekte prenove stavb, s katerimi se doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije

Odstotek

0

75

Q4

2023

V okviru tega ukrepa bo skupaj podprtih vsaj 100 projektov prenove stavb. Cilj se doseže s sklenitvijo pogodbe za 75 % teh pogodb. Projekti se predložijo MIT v okviru stalnega razpisa in ocenijo na podlagi uveljavljenih meril po preglednem izbirnem postopku.

Za izvajanje se izberejo samo projekti, s katerimi se v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije ali 30-odstotno zmanjšanje emisij CO2. Cilj 75 % se nanaša na projekte s podpisanim sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev. Naložbe v zamenjave kotlov, vključno s tistimi, pri katerih je zemeljski plin vir energije, so omejene na največ 20 % skupne dodelitve.

104

Naložba 1: Izboljšanje energijske učinkovitosti državnih stavb

cilj

Zmanjšanje porabe energije

Prihranki energije v terajoulih na leto

0

216

Q1

2026

Cilj se doseže z zmanjšanjem porabe energije v državnih stavbah za 216 TJ/leto do 31. marca 2026 kot rezultat prenove stavb, kar se dokaže z energetskimi izkaznicami. Poraba energije se zmanjša v primerjavi z nespremenjenim scenarijem (tj. brez podpore v skladu z Uredbo (EU) 2021/241). Količina prihranjene energije se določi z merjenjem in/ali oceno porabe pred in po izvedbi ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti, ob zagotavljanju normalizacije za zunanje pogoje, ki vplivajo na porabo energije.

105

Naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti sistema javne osvetlitve

mejnik

Sprejetje programske dokumentacije Ministrstva za industrijo in trgovino v zvezi z ukrepi za prenovo javnih strelnih sistemov

Objava programske dokumentacije na spletni strani ministrstva

Q4

2021

Dokumentacijo programa pripravlja Ministrstvo za industrijo in trgovino in je objavljena na spletni strani ministrstva. Določi časovni razpored in pogoje za podporo ukrepom za prenovo sistemov javne razsvetljave, vključno s pametnimi elementi, da se doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije.

106

Naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti sistema javne osvetlitve

cilj

Dodelitev 80 % vseh javnih naročil za prenovo javnih strelnih sistemov, s katerimi se doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije

Odstotek

0

80

Q4

2024

V okviru tega ukrepa bo skupaj podprtih vsaj 2000 projektov prenove javnih strelnih sistemov. Cilj se doseže s sklenitvijo pogodbe za 80 % od njih (tj. 1600) do 31. decembra 2024. Projekti se ocenijo in izberejo vsako leto na podlagi uveljavljenih meril po preglednem izbirnem postopku.

Za izvajanje se izberejo samo projekti, s katerimi se v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije ali 30-odstotno zmanjšanje emisij CO2. Cilj 80 % se nanaša na projekte s podpisanim sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev.

107

Naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti sistema javne osvetlitve

cilj

Zmanjšanje porabe energije

Prihranki energije v terajoulih na leto

0

286

Q1

2026

Cilj se doseže z zmanjšanjem porabe energije za 286 TJ/leto do 31. marca 2026 kot rezultat rekonstrukcije javne razsvetljave, kar se dokaže z energetskimi izkaznicami. Poraba energije se zmanjša v primerjavi z nespremenjenim scenarijem (tj. brez podpore v skladu z Uredbo (EU) 2021/241). Količina prihranjene energije se določi z merjenjem in/ali oceno porabe pred in po izvedbi ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti, ob zagotavljanju normalizacije za zunanje pogoje, ki vplivajo na porabo energije.

108

Naložba 3: Izboljšanje energijske učinkovitosti javnih stavb

cilj

Dodelitev 75 % vseh javnih naročil za projekte prenove stavb, s katerimi se doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije

Odstotek

0

75

Q4

2023

V okviru tega ukrepa bo skupaj podprtih vsaj 400 projektov prenove stavb. Cilj se doseže s sklenitvijo pogodbe za 75 % teh pogodb. Projekti se predložijo MIT v okviru stalnega razpisa in ocenijo na podlagi uveljavljenih meril po preglednem izbirnem postopku.

Za izvajanje se izberejo samo projekti, s katerimi se v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije ali 30-odstotno zmanjšanje emisij CO2. Cilj 75 % se nanaša na projekte s podpisanim sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev. Naložbe v zamenjave kotlov, vključno s tistimi, pri katerih je zemeljski plin vir energije, so omejene na največ 20 % skupne dodelitve.

109

Naložba 3: Izboljšanje energijske učinkovitosti javnih stavb

cilj

Zmanjšanje porabe energije

Prihranki energije v terajoulih na leto

0

390

Q1

2026

Cilj se doseže z zmanjšanjem porabe energije v državnih stavbah za 390 TJ/leto do 31. marca 2026 kot rezultat prenove stavb, kar se dokaže z energetskimi izkaznicami. Poraba energije se zmanjša v primerjavi z nespremenjenim scenarijem (tj. brez podpore v skladu z Uredbo (EU) 2021/241). Količina prihranjene energije se določi z merjenjem in/ali oceno porabe pred in po izvedbi ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti, ob zagotavljanju normalizacije za zunanje pogoje, ki vplivajo na porabo energije.

I. KOMPONENTA 2.3: Prehod na vire čistejše energije

Ta komponenta češkega načrta za oživitev in odpornost prispeva k reševanju izziva prehoda s fosilnih goriv na nizkoemisijske in brezemisijske vire energije, kot je fotovoltaična energija. Njegov cilj je zmanjšati intenzivnost emisij češkega gospodarstva in emisij onesnaževal ter posodobiti distribucijsko omrežje toplotne energije, zlasti z zamenjavo pare z vročo vodo, kar bi omogočilo prihranke pri primarnih virih energije.

Reforme in podpora za naložbe, ki obravnavajo priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2019, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na nizkoogljični in energijski prehod, vključno z energetsko učinkovitostjo, ob upoštevanju regionalnih razlik in priporočila za posamezno državo št. 3 za leto 2020, v skladu s katerim Češka naložbe osredotoči na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, tudi v premogovniških regijah.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

I.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Priprava ocene razogljičenja daljinskega ogrevanja na Češkem

Cilj tega ukrepa je razogljičenje daljinskega ogrevanja, zlasti s povečanjem energetske učinkovitosti, prehodom z zgorevanja premoga na obnovljive vire energije, zgorevanjem zemeljskega plina, biomase in odpadkov ter zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in onesnaževal.

Izvede in objavi se ocena poti k razogljičenju daljinskega ogrevanja na Češkem. Ta ocena usmerja naložbe, ki se financirajo v okviru te komponente češkega načrta za okrevanje in odpornost.

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

Reforma 2: Priprava ocene začrtanih potekov trajnostne rabe bioenergije in oskrbe z biomaso na Češkem ter njenih vplivov na rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdne ponore ter biotsko raznovrstnost ter vpliv na kakovost zraka za obdobje 2020-2030

Cilj tega ukrepa je spodbujanje naložb v biomaso, ki temeljijo na odpadkih in ostankih biomase, ki jih je mogoče pridobiti na trajnosten način, s spremljajočimi ukrepi za zmanjšanje emisij.

Objavi se ocena začrtanih potekov trajnostne rabe bioenergije in oskrbe z biomaso na Češkem ter njenih vplivov na rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo ter biotsko raznovrstnost, pa tudi njen vpliv na kakovost zraka za obdobje 2020-2030. Ta ocena usmerja naložbe v bioenergijo, ki se financirajo v okviru komponent 2.2, 2.3 in 2.5 češkega načrta za okrevanje in odpornost.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022. 



Naložba 1: Povečanje inštalirane zmogljivosti virov fotovoltaične energije 

Cilj tega ukrepa je nadomestiti vsaj del virov energije iz premoga z viri fotovoltaične energije.

Namestijo se in začnejo obratovati nove zmogljivosti virov fotovoltaične energije 270 MWp. Projekti vključujejo gradnjo fotovoltaičnih elektrarn na strehah zgradb podjetij, vključno z zavetišči (kot so zavetišča za avtomobile, gradbene stroje ali skladiščenje materiala), ter akumulacijo energije, katere cilj je optimizacija proizvodnje električne energije.

Ta naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 2: Doseganje prihrankov primarne energije zaradi posodobitve distribucije toplote

Cilj tega ukrepa je zmanjšati zgorevanje premoga za proizvodnjo toplote (in s tem povezano proizvodnjo električne energije) do leta 2030 v skladu s sprejeto oceno razogljičenja daljinskega ogrevanja na Češkem v okviru reforme 1 te komponente, zlasti z visoko učinkovitostjo daljinskega ogrevanja in zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in onesnaževal z zamenjavo parnih distribucijskih omrežij z vodovodnimi omrežji za toplo vodo.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti se v treh letih po posodobitvi omrežja začne prenova objekta za proizvodnjo toplote in električne energije, da se zagotovi skladnost z opredelitvijo pojma „učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje“ iz člena 2(41) Direktive 2012/27/EU („sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki uporablja vsaj 50 % energije iz obnovljivih virov, 50 % odvečne toplote, 75 % toplote iz soproizvodnje ali 50 % kombinacije takšne energije in toplote“). Zagotovi se, da ti obrati za proizvodnjo toplote izpolnjujejo zahteve iz tehničnih smernic za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) in ne uporabljajo trdnih fosilnih goriv kot vira toplote, razen tistih, ki izpolnjujejo merila za proizvodnjo toplote iz zemeljskega plina iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“.

Če se biomasa uporablja kot vir goriva, je naložba v skladu s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 29 Direktive 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, v nadaljnjem besedilu: direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Uporabljajo se le biomasni odpadki in ostanki, ki jih je mogoče pridobiti na trajnosten način, naložbe pa spremljajo ukrepi za zmanjšanje emisij. 

Zagotovi se skladnost z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo, tako da so emisije znotraj ali nižje od ravni emisij, povezanih z mejnimi vrednostmi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (v skladu z direktivo o industrijskih emisijah).

Naložba se izvede z naslednjimi ukrepi:

●Češka do 30. junija 2024 pred dokončanjem naložbe v omrežje predloži konkreten načrt za naložbe v obrate za proizvodnjo toplote in električne energije, vključno s pogodbenimi obveznostmi, ki jih je sprejela češka vlada za naročilo zadevnega dela.

●Doseganje prihrankov primarne energije v višini 245 327 GJ, ki izhajajo iz posodobitve omrežij za distribucijo toplote, do 31. marca 2026.

I.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(Za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(Za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

110

Reforma 1: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

mejnik

Ocena razogljičenja daljinskega ogrevanja na Češkem

Objava ocene

Q3

2022

Ministrstvo za industrijo in trgovino izvede in objavi oceno poti k razogljičenju daljinskega ogrevanja na Češkem v skladu s pravnimi zahtevami EU, vključno z zahtevami iz tehničnih smernic za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

Ta ocena usmerja naložbe, ki se financirajo v okviru te komponente češkega načrta za okrevanje in odpornost, ter naložbe na področju razogljičenja daljinskega ogrevanja, ki se financirajo iz drugih skladov EU ali nacionalnih virov, v popolni skladnosti s pravnimi zahtevami, tudi v zvezi z nebistveno škodo.

111

Reforma 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

mejnik

Ocena začrtanih potekov trajnostne oskrbe z biomaso na Češkem

Objava ocene

Q4

2022

Ministrstvo za okolje v sodelovanju z Ministrstvom za industrijo in trgovino ter ministrstvom za kmetijstvo izvede in objavi oceno začrtanih potekov trajnostne rabe bioenergije in oskrbe z biomaso na Češko ter njene vplive na rabo zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo ter biotsko raznovrstnost za obdobje 2020-2030, ki so v skladu s pravnimi zahtevami EU, vključno z zahtevami iz tehničnih smernic za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

Ta ocena usmerja naložbe v bioenergijo, ki se financirajo v okviru komponent 2.2, 2.3 in 2.5 češkega načrta za oživitev in odpornost, ter naložbe v bioenergijo na področjih energije, prometa, okolja, podnebnih sprememb, gozdarstva ali kmetijstva, ki se financirajo iz drugih skladov EU ali nacionalnih virov, v popolni skladnosti s pravnimi zahtevami, tudi glede načela, da se ne škoduje bistveno.

112

Naložba 1: Razvoj novih virov fotovoltaične energije

cilj

Povečanje inštalirane zmogljivosti virov FVE

MWp

0

270

Q1

2026

Namestijo in začnejo obratovati nove zmogljivosti fotovoltaičnih virov energije 270 MWp.

113

Naložba 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

mejnik

Načrt za naložbe v obrate za proizvodnjo toplote/električne energije

Predložitev Komisiji

Q2

2024

V skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) Češka pred dokončanjem naložbe v omrežje predloži konkreten načrt za naložbe v obrate za proizvodnjo toplotne energije/električne energije, ki so v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), zlasti merila za toploto in električno energijo iz zemeljskega plina iz Priloge III k smernicam, če se uporabi zemeljski plin, vključno s pogodbenimi obveznostmi češke vlade, da naroči zadevno delo.

Prenova objekta za proizvodnjo toplote in električne energije se začne v treh letih po posodobitvi omrežja, da se zagotovi skladnost z opredelitvijo pojma „učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje“ iz člena 2(41) Direktive 2012/27/EU („sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki uporablja vsaj 50 % energije iz obnovljivih virov, 50 % odvečne toplote, 75 % toplote iz soproizvodnje ali 50 % kombinacije takšne energije in toplote“).

114

Naložba 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

cilj

Prihranki primarne energije zaradi posodobitve distribucije toplote

Prihranki primarne energije v gigajoulih

0

245 327

Q1

2026

Doseže se prihranek primarne energije v višini 245 327 GJ.

J. KOMPONENTA 2.4: Čista mobilnost

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena podpiranju ciljev posodobljenega nacionalnega akcijskega načrta za čisto mobilnost Češke republike na podlagi Direktive 2014/94/EU. Eden glavnih strateških ciljev akcijskega načrta je doseči delovanje 220 000 do 500 000 električnih vozil na Češkem do leta 2030. Ta cilj je treba doseči s spodbujanjem povpraševanja s subvencijami, dajanjem prednosti električnim vozilom na cesti, podpiranjem gradnje infrastrukture za polnjenje in zagotavljanjem informacij javnosti. Poleg programa subvencij za podjetja je bila napovedana ista pobuda za občine, regije in druge javne subjekte.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo št. 3 za leto 2019, v skladu s katerim Češka osredotoči naložbe v zeleni in digitalni prehod, zlasti v visokozmogljivo digitalno infrastrukturo in tehnologije, čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije ter trajnostno prometno infrastrukturo, tudi v premogovniških regijah, in priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2020, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na promet, zlasti na trajnostnost, digitalno infrastrukturo ter nizkoogljični in energetski prehod, vključno z energetsko učinkovitostjo, ob upoštevanju regionalnih razlik.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). 

J.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1: Gradnja infrastrukture za javni prevoz v Pragi

Cilj tega ukrepa, ki ga dopolnjuje naložba 6 v okviru te komponente, je obnoviti in razogljičiti vozni park javnega prevoza v Pragi. Podpora brezemisijskim električnim avtobusom in trolejbusom naj bi prispevala k prizadevanjem prometnega in energetskega sektorja za razogljičenje. Poleg tega se pričakuje izboljšanje kakovosti zraka in ravni hrupa v mestnem okolju. Cilj te naložbe je povečanje števila polnilnih mest za električne avtobuse in akumulatorske trolejbuse v Pragi za 52 enot in povečanje odseka dinamičnih polnilnih cest (elektrifikacija ceste) za avtobuse akumulatorja za 40 km.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 2: Stavbna infrastruktura - polnilnice za zasebna podjetja

Skupaj z naložbo 4 v okviru te komponente so te naložbe namenjene spodbujanju povpraševanja po električnih avtomobilih in podpiranju razvoja vodikove tehnologije v prometu. Vključuje povečanje števila polnilnih mest za zasebna podjetja za 1500 enot. Ponudnikom storitev e-mobilnosti se zagotovi nediskriminatorna obravnava, javnosti pa se zagotovi dostop, kolikor je to mogoče. Razpis za prijavo interesa zagotavlja ustrezno geografsko porazdelitev, vključno z analizo prihodnjih potreb po taki infrastrukturi in kartiranjem kritičnih območij, kjer je ta infrastruktura precej pomanjkljiva.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.



Naložba 3: Stavbna infrastruktura - polnilnice za stanovanjske stavbe

Da bi prispevali k razvoju električnih vozil, bodo te naložbe vključevale povečanje števila polnilnih mest v stanovanjskih stavbah v zasebnih garažah in parkirnih mestih, rezerviranih za prebivalce stavbe, za 2880 enot.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025. 

Naložba 4: Pomoč za nakup vozil - vozil (električnih, H2, tovornih koles) za zasebna podjetja

Da bi spodbudili povpraševanje po brezemisijskih vozilih, je cilj te naložbe povečanje števila vozil na alternativna goriva (električnih, H2) za podjetja za 4 555 enot (3 525 električnih, 30 avtomobilov na vodikov pogon in 1 000 tovornih koles).

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 5: Pomoč za nakup vozil (električne, H2) in infrastrukture za občine, regije, državno upravo ter druge javne subjekte in druge organizacije.

Cilj te naložbe je povečati število vozil na alternativna goriva (električna energija, H2) za občine, regije in državno upravo za 1485 enot ter povečati število polnilnih mest za občine, regije in državno upravo za 200 enot. 

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 6: Pomoč za nakup vozil (baterijski trolejbusi in nizkopodni tramvaji) za javni prevoz v mestu Praga

Namen te naložbe je podpreti nakup 20 dvokolesnih trolejbusov in 20 nizkopodnih tramvajev za mesto Praga.

Naložba bo dokončana do 31. marca 2026.

J.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

 

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

115

Naložba 1: Gradnja infrastrukture za javni prevoz v Pragi

cilj

Število polnilnih mest za mesto Praga

 

število

0

52

Q4

2025

V mestu Praga obratuje vsaj 52 novih polnilnih postaj.

116

Naložba 1: Gradnja infrastrukture za javni prevoz v Pragi

cilj

Število kilometrov dinamične cestninske ceste za mesto Praga

 

Km od

0

40

Q4

2025

Za obratovanje mora biti pripravljenih vsaj 40 km ceste za dinamično polnjenje avtobusov baterijskega trolejbusa za mesto Praga.

117

Naložba 2: Stavbna infrastruktura - polnilnice za zasebna podjetja

cilj

Število polnilnih mest, nameščenih za zasebna podjetja

 

Število

0

1500

Q4

2025

Vsaj 1500 novih polnilnih mest je operativnih in odprtih za tretje osebe.

118

Naložba 3: Stavbna infrastruktura - polnilnice za stanovanjske stavbe

cilj

Število polnilnih mest, nameščenih za stanovanjske stavbe

 

Število

0

2 880

Q4

2025

Delovati mora vsaj 2880 novih polnilnih postaj.

119

Naložba 4: Pomoč za nakup vozil - vozil (električnih, H2, koles) za zasebna podjetja

cilj

Število vozil (električnih, H2, koles) za zasebna podjetja

 

Število

0

4 555

Q4

2025

Kupi se najmanj 4 555 novih brezemisijskih vozil (3 525 električnih, 30 H2 avtomobilov, 1 000 e-koles za tovor) za poslovanje.

120

Naložba 5: Pomoč za nakup vozil (električna energija, H2) in infrastruktura za občine, regije, državno upravo

cilj

Število vozil (električna, H2) za občine, regije, državno upravo

 

Število

0

1 485

Q4

2025

Kupi se najmanj 1 485 novih brezemisijskih vozil (električnih, H2) za občine, regije in državno upravo.

121

Naložba 5: Pomoč za nakup vozil (električnih, H2) in infrastrukture za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte

cilj

Število polnilnih postaj za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte

 

Število

0

200

Q4

2025

Delovati mora vsaj 200 novih polnilnih postaj za občine, regije, državno upravo ter druge javne subjekte in organizacije.

122

Naložba 6: Pomoč za nakup vozil (baterijski trolejbusi in nizkopodni tramvaji) za javni prevoz v mestu Praga

cilj

Število vozil (baterijski trolejbusi in nizkopodni tramvaji) za javni prevoz v mestu Praga

 

Število

0

40

Q1

2026

Delovati mora vsaj 40 novih brezemisijskih vozil (20 trolejbusov baterij in 20 nizkopodnih tramvajev) za javni prevoz v Pragi.

K. KOMPONENTA 2.5: Prenova stavb in zaščita zraka

Ta komponenta češkega načrta za oživitev in odpornost prispeva k reševanju izzivov, kot so zmanjšanje porabe energije in vode v stanovanjskih stavbah, izboljšanje kakovosti življenja v teh stavbah, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal z zamenjavo kotlov na trdno gorivo, prilagajanje stanovanjskih stavb učinkom podnebnih sprememb, gradnja novih stavb ter ozaveščanje o prihrankih energije, uporabi obnovljivih virov energije in prilagajanju podnebnim spremembam v stanovanjskem sektorju. Komponenta se izvaja v okviru podpornega programa za nove zelene prihranke do leta 2030.

Reforme in naložbe, vključene v to komponento, podpirajo priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2019, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na nizkoogljični in energetski prehod, vključno z energetsko učinkovitostjo, ob upoštevanju regionalnih razlik, in priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2020, v skladu s katerim Češka naložbe osredotoči na zeleni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, tudi v premogovniških regijah.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Naložbe so zlasti skladne s trajnostnimi merili in merili za prihranek toplogrednih plinov iz člena 29 Direktive 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, v nadaljnjem besedilu: direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Te zahteve veljajo za vse naprave, ne glede na pragove, vključene v direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov II. Naložbe morajo biti skladne z zahtevo iz uredbe o regionalnem skladu za reševanje, ki določa vsaj 80-odstotni prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biomase v zvezi z metodologijo za prihranek toplogrednih plinov in primerjalno fosilno energijo iz Priloge VI k direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Naložbe v kotle na biomaso v stanovanjskih okoljih ne bi smele ogroziti doseganja Direktive 2008/50/EU. Naložbe so skladne z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo (tj. zahtevami iz Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta) in se razvrstijo v enega od dveh najvišjih razredov energijske učinkovitosti, ki so znatno zastopani v smislu člena 7(2) Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta. Te zahteve morajo biti izpolnjene za vsa goriva in vse metode obremenitve. Naložbe se usmerjajo in so skladne z oceno začrtanih potekov trajnostne rabe bioenergije in oskrbe z biomaso na Češkem ter njenih vplivov na rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdne ponore ter biotsko raznovrstnost, pa tudi vpliv na kakovost zraka za obdobje 2020-2030, ki je del reforme 2 v okviru komponente 2.3.

Energetska prenova stavb, uporaba obnovljivih virov energije v stanovanjskem sektorju in izmenjava kotlov na trdno gorivo povečujejo učinkovitost ogrevanja gospodinjstev ter so ključni ukrep za doseganje nacionalnih ciljev zmanjšanja iz Direktive (EU) 2016/2284 in doseganje standardov kakovosti zraka v okviru programov za izboljšanje kakovosti zraka. Zmanjšanje emisij pozitivno vpliva tudi na kakovost vode, zlasti na zmanjšanje emisij benzo(a)pirena.

K.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Val prenove v sektorju gospodinjstev

Cilj tega ukrepa je podpreti izvajanje izboljšav energetske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah, vključno z optimizacijo takšne podpore in uvedbo kakovostne nove ravni priprave projektov. Ukrep tudi ozavešča o možnostih za zmanjšanje potreb po energiji in postopno spreminja vedenje odjemalcev energije.

Reforma se doseže z naslednjimi ukrepi:

·Novi program „Zeleni prihranki 2030“ se nadgradi z optimizacijo določanja pogojev podpore, povečanjem zahtev za srednje velike prenove (prihranek 30 % porabe primarne energije), večjim poudarkom na kompleksnih energetskih prenovah, okrepitvijo podpore za gradnjo novih hiš z višjimi standardi energetske učinkovitosti in podpiranjem učinkovitega gospodarjenja z vodo.

·Za gospodinjstva se uvede dvostopenjska priprava pred projektom: Osnovno oceno možnosti prenove, alternativnih možnosti, intenzivnosti naložb, prihrankov stroškov energije, možne stopnje subvencije iz novih zelenih prihrankov (prva faza) in pregleda možnih ukrepov za prenovo hiš in uporabo obnovljivih virov energije v njih, vključno z oceno ekonomske učinkovitosti in izvedljivosti teh ukrepov (druga faza). Dvostopenjska podpora pred projekti bo znatno izboljšala podporo za naložbe, zlasti za gospodinjstva z nižjimi dohodki.

·Energetski posvetovalni centri nacionalne mreže lokalnih akcijskih skupin se vključijo v mrežo lokalnih energetskih agencij.

·Okrepiti in razširiti je treba podporo za usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev, ki uporabljajo zeleno gradbeništvo, zelene tehnologije ali materiale v okviru državnega programa za podpiranje varčevanja z energijo (EFEKT), da bi spodbudili kakovostno pripravo in izvajanje projektov varčevanja z energijo.

·Obstoječi sistem okoljskega izobraževanja in ozaveščanja v ekocentrih, namenjen otrokom in mladim, se razširi na celotno javnost in se na novo pomembno osredotoči na varčevanje z energijo, uporabo obnovljivih virov energije, podnebne spremembe in prilagajanje podnebnim spremembam.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Podpora energetskim skupnostim

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti „energetske skupnosti“, ki bi vključevale stanovanjski in podjetniški sektor, dejavno v uporabo energije iz obnovljivih virov ter ozaveščanje in usposabljanje, osredotočeno na razvoj energije, ki temelji na skupnosti.

Reforma se doseže z naslednjimi ukrepi:

·Novi program „Zeleni prihranki 2030“ podpira namestitev novih obnovljivih virov energije na način, ki odpravlja ovire za njihovo prihodnje vključevanje v širšo energetsko skupnost. Program „Novi zeleni prihranki 2030“ podpira tudi manjše skupne lokacije za shranjevanje energije z več domovi ali oblikovanje energetskih skupnosti v posameznih večdružinskih stavbah in druge naložbene ukrepe, povezane z energetskimi skupnostmi.

·Ustanavljanje energetskih skupnosti ter ozaveščanje in izobraževanje, osredotočeno na razvoj energetskih skupnosti, se podpirajo z nenaložbenimi ukrepi.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 1: Podpora za obnovo in oživljanje stavb v stanovanjskem sektorju

Cilj tega ukrepa je varčevanje z energijo v stanovanjskih stavbah, gradnja novih stanovanjskih stavb, ki presegajo obvezne energetske standarde, nadomestitev neskladnih virov zgorevanja v gospodinjstvih, ki uporabljajo trdna goriva, s plinskimi kondenzacijskimi kotli energijskega razreda A, uporaba obnovljivih virov energije kot del celovite energetske prenove stavb in prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z gospodarjenjem z vodo. Spodbujajo se pametne energetske rešitve na ravni posameznih gospodinjstev, hiš ali manjših skupin hiš, kot so pametni števci, skupna območja shranjevanja energije in združevanje povpraševanja.

Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov predstavljajo največ 20 % skupnih stroškov programa prenove in se vgradijo, da bi nadomestili kotle na trdno gorivo. Sistem energetske učinkovitosti upravičence spodbuja k namestitvi novih kotlov na plin in sprejetju drugih ukrepov za energetsko učinkovitost.

S programom prenove se povprečno zmanjša potreba po primarni energiji obnovljenih stavb za 30 %.

Gradnja novih stavb se podpre z največ 10 % vseh dodeljenih sredstev za ta ukrep. Nove stavbe, ki prejmejo podporo, imajo klobuk primarne energije, ki je vsaj 20 % nižji od zahteve za stavbe z ničelno porabo energije.

Vsaj 70 % nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov se pripravi za ponovno uporabo ali recikliranje. Kazalniki ravni EU se uporabljajo za ocenjevanje trajnostne učinkovitosti stavb v celotnem življenjskem ciklu stavb in poročanje o njih.

Podpirati je treba tudi ranljive odjemalce energije.

Naložba se izvede z naslednjimi projekti:

·Projekti za zmanjšanje porabe energije za 1 200 TJ/leto, za katere so bile sklenjene pogodbe med 1. februarjem 2020 in 30. septembrom 2021.

·Zmanjšanje porabe energije za 4 021 TJ/leto in zmanjšanje emisij CO2 za 631 kt/leto med 1. februarjem 2020 in 31. decembrom 2025.

Naložba 2: Podpora izmenjavam neskladnih generatorjev toplote in namestitvi obnovljivih virov energije

Cilj tega ukrepa je nadomestiti neskladne vire zgorevanja v gospodinjstvih, ki uporabljajo trdna goriva, z viri ogrevanja z nizkimi emisijami (toplotne črpalke, kotli na biomaso) in namestiti obnovljive vire energije, primerne za stanovanjski sektor, zlasti fotovoltaične in fototermalne sisteme.

Naložba se izvede z naslednjimi projekti:

·Projekti za zmanjšanje porabe energije za 186 TJ/leto in zmanjšanje emisij CO2 za 91 kt/leto, za katere so bile sklenjene pogodbe med 1. februarjem 2020 in 30. septembrom 2021.

·Zmanjšanje porabe energije za 396 TJ/leto in zmanjšanje emisij CO2 za 158 kt CO2/leto do 30. septembra 2023.

·Zmanjšanje porabe energije za 1 132 TJ/leto in zmanjšanje emisij CO2 za 450 kt CO2/leto do 31. decembra 2025.

·Zmanjšanje porabe energije za 360 TJ/leto in zmanjšanje emisij CO2za 118 kt/leto, doseženo s podporo socialno prikrajšanih skupin prebivalstva do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Priprava pred projekti in ozaveščanje

Cilj tega ukrepa je podpreti predprojektno pripravo energetsko varčnih prenov, izmenjave toplote za energetsko učinkovitejšo energijo in zlasti avtomatizacijo pri upravljanju porabe energije v stanovanjskem sektorju, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem na teh področjih. Konča se 120 projektov za pripravo projektov energetske skupnosti, 3 600 študij za pripravo projektov za družinske hiše, 1 200 študij za pripravo projektov za stanovanjske stavbe in 50 projektov energetskih posvetovalnih in informacijskih centrov.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

K.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(Za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(Za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

123

Reforma 1: Obnova in oživitev stavb za varčevanje z energijo

mejnik

Storitve posvetovanja in usposabljanja za val prenove v sektorju gospodinjstev ter časovni razpored za izvajanje ukrepov, vključenih v načrte za kakovost zraka

Začetek delovanja služb za posvetovanje in usposabljanje ter predložitev časovnega razporeda za izvedbene ukrepe, vključene v načrte za kakovost zraka, Komisiji

Q4

2025

Za gospodinjstva se uvede dvostopenjska priprava pred projektom.

Energetski posvetovalni centri nacionalne mreže lokalnih akcijskih skupin so vključeni v mrežo lokalnih energetskih agencij, energetski svetovalni sistem, ki ga sestavljajo energetski posvetovalni in informacijski centri ter posamezne lokalne akcijske skupine.

Državni program za podpiranje varčevanja z energijo (EFEKT) se osredotoča na potrebe po usposabljanju in preusposabljanju delavcev, ki uporabljajo zeleno gradbeništvo, zelene tehnologije ali materiale, ter na izboljšanje kakovosti pri pripravi in izvajanju projektov varčevanja z energijo.

Obstoječi sistem okoljskega izobraževanja in ozaveščanja, namenjen otrokom in mladim, se razširi na celotno javnost in se ponovno osredotoči na varčevanje z energijo, uporabo obnovljivih virov energije, podnebne spremembe in prilagajanje podnebnim spremembam.

Pripravi se časovni razpored za izvajanje ukrepov iz odobrenih načrtov za kakovost zraka, osredotočenih na aglomeracije z najvišjimi ravnmi preseganj, njihovo izvajanje pa se začne do 30. junija 2022.

124

Reforma 2: Podpora za pripravo pred projekti projektov in podpora energetskim projektom skupnosti

cilj

Svetovalne storitve za energetske skupnosti

Število podprtih energetskih skupnosti

0

120

Q4

2025

Regionalni urad državnega okoljskega sklada v vsaki regiji na Češkem uvede svetovalne storitve v zvezi z namestitvijo novih obnovljivih virov energije, tako da se odpravijo ovire za njihovo prihodnje vključevanje v širšo energetsko skupnost, manjšimi skupnimi lokacijami za shranjevanje energije z več domovi, oblikovanjem energetskih skupnosti v posameznih večdružinskih stavbah in drugimi naložbenimi ukrepi, povezanimi z energetskimi skupnostmi.

Vzpostavitev 120 energetskih skupnosti ter ozaveščanje in izobraževanje, osredotočeno na razvoj energetskih skupnosti, podpirajo svetovalne službe državnega okoljskega sklada.

125

Naložba 1: Obnova in oživitev stavb za varčevanje z energijo

mejnik

Projekti, za katere so bile sklenjene pogodbe za zmanjšanje porabe energije (v obdobju 02/2022-07/2021)

Prihranki energije v terajoulih na leto

0

1 200

Q3

2024

Projekte za zmanjšanje porabe energije za 1 200 TJ/leto sklene državni sklad za okolje med 1. februarjem 2020 in 30. septembrom 2021.

Za izvajanje se izberejo le projekti, s katerimi se v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije. Naložbe v zamenjave kotlov s kondenzacijskim plinom se omejijo na največ 20 % skupne dodelitve ukrepa 2.5.1. 

126

Naložba 1: Obnova in oživitev stavb za varčevanje z energijo

cilj

Zmanjšanje porabe energije in emisij CO2

Prihranki energije v terajoulih na leto

1 200

4 021

Q4

2025

Poraba energije in emisije CO2 se zmanjšajo za 4 021 TJ/leto oziroma za 631 kt/leto med 1. februarjem 2020 in 31. decembrom 2025, kar se dokaže z energetskimi izkaznicami.

Za izvajanje se izberejo le projekti, s katerimi se v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije. Naložbe v zamenjave kotlov s kondenzacijskim plinom se omejijo na največ 20 % skupne dodelitve ukrepa 2.5.1.

127

Naložba 2: Nadomestitev nepremičnih virov onesnaževanja v gospodinjstvih z obnovljivimi viri energije

mejnik

Projekti, za katere je bila sklenjena pogodba za zmanjšanje porabe energije in emisij CO2(med prvim četrtletjem 2020 in tretjim četrtletjem leta 2021)

Prihranki energije v terajoulih na leto

0

186

Q3

2023

Projekte za zmanjšanje porabe energije in emisij CO2 za 186 TJ/leto oziroma 91 kt/leto sklene državni sklad za okolje do 30. septembra 2021.

Kar zadeva biomaso, se vsaj 80-odstotni prihranek emisij toplogrednih plinov doseže z uporabo biomase v povezavi z metodologijo za prihranek toplogrednih plinov in relativno primerjalno fosilno energijo iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001.

128

Naložba 2: Nadomestitev nepremičnih virov onesnaževanja v gospodinjstvih z obnovljivimi viri energije

cilj

Zmanjšanje porabe energije in emisij CO2 (izvedeno 35 %)

Prihranki energije v terajoulih na leto

186

396

Q3

2023

Poraba energije in emisije CO2 se zmanjšajo za 396 TJ/leto oziroma 158 kt/leto do 30. septembra 2023, kar se dokaže z energetskimi izkaznicami.

Kar zadeva biomaso, se vsaj 80-odstotni prihranek emisij toplogrednih plinov doseže z uporabo biomase v povezavi z metodologijo za prihranek toplogrednih plinov in relativno primerjalno fosilno energijo iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001.

129

Naložba 2: Nadomestitev nepremičnih virov onesnaževanja v gospodinjstvih z obnovljivimi viri energije

cilj

Zmanjšanje porabe energije in emisij CO2

Prihranki energije v terajoulih na leto 

396

1 132

Q4

2025

Poraba energije in emisije CO2 se zmanjšajo za 1 132 TJ/leto oziroma za 450 kt/leto do 31. decembra 2025, kar se dokaže z energetskimi izkaznicami.

Poraba energije in emisije CO2 se zmanjšajo za 360 TJ/leto oziroma za 118 kt/leto s podporo socialno prikrajšanih skupin prebivalstva do 31. decembra 2025. Zmanjšanje se dokaže z energetskimi izkaznicami.

Kar zadeva biomaso, se vsaj 80-odstotni prihranek emisij toplogrednih plinov doseže z uporabo biomase v povezavi z metodologijo za prihranek toplogrednih plinov in relativno primerjalno fosilno energijo iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001.

130

Naložba 3: Podpora za pripravo pred projektom in ozaveščanje, izobraževanje, usposabljanje in obveščanje na področju varčevanja z energijo ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal zraka

cilj

Pripravljalni projekti pred projektom, študije, usposabljanja in energetski projekti skupnosti

Število projektov

0

4 970

Q4

2025

Konča se 4 970 projektov, vključno s 120 projekti za pripravo projektov na področju energije skupnosti, 3 600 pripravljalnimi študijami projektov za družinske hiše, 1 200 pripravljalnimi študijami za projekte za stanovanjske stavbe in 50 projekti centrov za energetsko posvetovanje in informiranje.

L. KOMPONENTA 2.6: Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost v skladu s „strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam na Češkem“ prispeva k reševanju izzivov, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, na naslednjih prednostnih področjih: Gospodarjenje z gozdovi, kmetijstvo, vodni režim v pokrajini, gospodarjenje z vodnimi viri in biotska raznovrstnost.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz formalnih pogojev za prihodnje razpise za projekte zahtevajo, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo, in sicer okvirno direktivo o vodah, direktivo o poplavah, direktivo o habitatih in direktivo o pticah, direktivo o presoji vplivov na okolje in direktivo o strateški presoji vplivov na okolje.

Postopki javnega naročanja se začnejo v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo o javnih naročilih. Ministrstvo za kmetijstvo zagotovi, da so izbrani projekti skladni z ustrezno zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo, in sicer z okvirno direktivo o vodah, direktivo o poplavah, direktivo o habitatih in direktivo o pticah, direktivo o presoji vplivov na okolje in direktivo o strateški presoji vplivov na okolje ter s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

L.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1: Varovanje pred poplavami

Cilj tega ukrepa je zaščititi poseljena območja pred negativnimi posledicami poplav, izboljšati zadrževanje vode v pokrajini in olajšati naravno čiščenje obstoječih vodnih objektov na pozidanih območjih. Naložbo sestavljajo: Opredelitev potenciala za zadrževanje vode; Vzpostavitev, obdelava in rekonstrukcija polderjev ter absorpcija travnih pasov; Gradnja in rekonstrukcija naravnih vodnih zbiralnikov; In drugih ukrepov za upočasnitev površinskega odtekanja in zmanjšanje hitrosti poplavnih valov.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2023.

Naložba 2: Majhni vodotoki in majhni vodni zbiralniki

Cilj ukrepa je znatno izboljšanje morfološkega stanja obstoječih majhnih vodotokov in majhnih vodnih zbiralnikov, oživitev majhnih vodotokov in gradnja novih majhnih ribnikov, ki so blizu naravi. Prispeva k zadrževanju vode ter povečuje razvoj obalne vegetacije in zadrževanje vode v vodotokih. Prav tako vodi k večji varnosti v primeru tokov v mestih in občinah. 

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2023.

Naložba 3: Komasacija zemljišč

Cilj ukrepa je povečati ekološko stabilnost krajine in njeno odpornost na podnebne spremembe, spodbujati biotsko raznovrstnost in neproizvodne funkcije krajine ter varovati kmetijska zemljišča in vodne vire. Ukrepi temeljijo na oceni potenciala za zadrževanje vode v pokrajini in se osredotočajo predvsem na zaščito kakovosti in količine tal in vode, delitev velikih parcel kmetijskih zemljišč s krajinskimi značilnostmi, izvajanje naravnih protierozijskih ukrepov (bal, diagonale, jarki, travni pasovi) v pokrajini, da se odpravijo škodljivi učinki površinskega odtekanja. Ukrepi za zadrževanje vode se osredotočajo predvsem na projekte, kot so obnova mokrišč, oživitev vodotokov in vzpostavitev ribnikov. Te naložbe vključujejo tudi izvajanje ukrepov zelene infrastrukture, ki podpirajo biotsko raznovrstnost, kot so biocentri in bio koridorji.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2023.

Naložba 4: Oblikovanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe

Cilj tega ukrepa je obnoviti stabilen gozd z zasaditvijo avtohtonih in heterogenih vrst, hkrati pa si prizadevati za večgeneracijsko in prostorsko sestavo gozda, ki bo odporna na podnebne spremembe, ter v skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam. Ta naložba bo dopolnjena s spremembo ministrskega odloka o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi, ki bo posebej utrl pot za večgeneracijske, večvrstne in odporne gozdove.

Naložba bo dokončana do 30. septembra 2024.

Naložba 5: Zadrževanje vode v gozdu

Cilj tega ukrepa je krepitev zmogljivosti zadrževanja vode v gozdovih z izvajanjem projektov za izboljšanje tal, vode in mikroklimatskih razmer, kot so (ravnanje z gozdnimi vodotoki, majhni vodni zbiralniki v gozdovih in ukrepi za naravno zadrževanje vode, katerih cilj je upočasnitev odtekanja vode), ter s spremljanjem pospešene erozije in zaščito porečij.

Naložba bo dokončana do 31. marca 2024.

L.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

131

Naložba 1: Varovanje pred poplavami

mejnik

Uradno obvestilo o dodelitvi pogodb o varstvu pred poplavami

Obvestilo o oddanih projektih in oddanih ponudnikih s strani [ime organa upravljanja]

 

 

 

Q1

2022

Obveščanje o dodeljenih projektih za zaščito pred poplavami (skupno število projektov: 40). Za vsak projekt se zagotovi in dokaže popolna skladnost z zahtevami okvirne direktive o vodah pred začetkom gradbenih del.

132

Naložba 1: Varovanje pred poplavami

cilj

T1: Dokončanje 20 projektov za vzpostavitev odporne zaščite pred poplavami.

Število projektov

0

20

Q4

2022

Prvo končno poročilo neodvisnega inženirja, ki ga je certificiralo ministrstvo za kmetijstvo, za 20 naštetih projektov. V skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in državno okoljsko politiko na Češkem do leta 2030 do leta 2050 je treba dati prednost rešitvam, ki temeljijo na naravi, pri čemer se je treba izogibati gradnji in/ali obnovi umetne betonske infrastrukture za zaščito pred poplavami.

Navedeni projekti se izvedejo šele, ko ustrezni organ za vode izda dovoljenja na podlagi presoje vplivov na okolje in ustreznih presoj v okviru Direktive 2000/60/ES. S temi dovoljenji se ocenijo vsi možni vplivi na stanje vodnih teles znotraj istega povodja ter na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode, zlasti migracijski koridorji, prosto tekoče reke ali ekosistemi, ki so blizu razmeram brez motenj, ter trenutne obremenitve, povezane z odvzemom vode. V oceni učinka se ugotovi, da projekt (i) ne vpliva bistveno ali nepovratno na prizadeta vodna telesa, niti ne preprečuje določenega vodnega telesa, na katerega se nanaša, in (ii) tudi ne drugih vodnih teles v istem vodnem bazenu, in (ii) da ne bi bistveno vplival na dobro stanje voda in da ne bi bistveno vplival na dobro stanje. Dobro ekološko stanje/potencial ustreznih vodnih teles v skladu z zahtevami okvirne direktive o vodah 2000/60/ES je bilo doseženo in potrjeno z najnovejšimi ustreznimi podpornimi podatki.

Prav tako se upoštevajo vsi potrebni rezultati in pogoji presoje vplivov na okolje, ki se izvede v skladu z Direktivo 2011/92/EU (zlasti posvetovanje z zainteresiranimi stranmi), ter ustrezne presoje v skladu z direktivo o habitatih, kot so vključene v pogoje, ki jih določijo organi za varstvo narave.

V zvezi s projekti za obnovo ali posodobitev jezov (in zlasti projekta jezu Orlik): Projekt projekta vključuje potrebne rezultate in pogoje presoje vplivov na okolje, ki se zaključi v skladu z Direktivo 2011/92/EU, ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES, vključno z izvajanjem zahtevanih blažilnih ukrepov, ki zagotavljajo skladnost s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Vsi ukrepi, ki so v okviru presoje vplivov na okolje in ocene v skladu z Direktivo 2000/60/ES potrebni za zagotovitev skladnosti z načelom DNSH, se vključijo v projekt in dosledno upoštevajo v fazah gradnje, delovanja in razgradnje infrastrukture. V končnem poročilu se potrdi popolno spoštovanje rezultata presoje vplivov na okolje, vključno z izvajanjem zahtevanih blažilnih ukrepov, pri čemer se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Izvede se analiza tveganja projekta. Ta analiza tveganja obravnava tudi prihodnje podnebne razmere. Obnova ali posodobitev ne sme privesti do povečanja zmogljivosti jezu.

133

Naložba 1: Varovanje pred poplavami

cilj

T2: Dokončanje dodatnih 20 projektov za vzpostavitev odporne zaščite pred poplavami.

Število projektov

20

40

Q4

2023

Drugo končno poročilo neodvisnega inženirja za dodatnih 20 navedenih projektov. V skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in državno okoljsko politiko na Češkem do leta 2030 do leta 2050 je treba dati prednost rešitvam, ki temeljijo na naravi, pri čemer se je treba izogibati gradnji in/ali obnovi umetne betonske infrastrukture za zaščito pred poplavami.

Navedeni projekti se izvedejo šele, ko ustrezni organ za vode izda dovoljenja na podlagi presoje vplivov na okolje in ustreznih presoj v okviru Direktive 2000/60/ES. S temi dovoljenji se ocenijo vsi možni vplivi na stanje vodnih teles znotraj istega povodja ter na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode, zlasti migracijski koridorji, prosto tekoče reke ali ekosistemi, ki so blizu razmeram brez motenj, ter trenutne obremenitve, povezane z odvzemom vode. V oceni učinka se ugotovi, da projekt (i) ne vpliva bistveno ali nepovratno na prizadeta vodna telesa, niti ne preprečuje določenega vodnega telesa, na katerega se nanaša, in (ii) tudi ne drugih vodnih teles v istem vodnem bazenu, in (ii) da ne bi bistveno vplival na dobro stanje voda in da ne bi bistveno vplival na dobro stanje. Dobro ekološko stanje/potencial ustreznih vodnih teles v skladu z zahtevami okvirne direktive o vodah 2000/60/ES je bilo doseženo in potrjeno z najnovejšimi ustreznimi podpornimi podatki.

Prav tako se upoštevajo vsi potrebni rezultati in pogoji presoje vplivov na okolje, ki se izvede v skladu z Direktivo 2011/92/EU (zlasti posvetovanje z zainteresiranimi stranmi), ter ustrezne presoje v skladu z direktivo o habitatih, kot so vključene v pogoje, ki jih določijo organi za varstvo narave.

V zvezi s projekti za obnovo ali posodobitev jezov (in zlasti projekta jezu Orlik): Projekt projekta vključuje potrebne rezultate in pogoje presoje vplivov na okolje, ki se zaključi v skladu z Direktivo 2011/92/EU, ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES, vključno z izvajanjem zahtevanih blažilnih ukrepov, ki zagotavljajo skladnost s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Vsi ukrepi, ki so v okviru presoje vplivov na okolje in ocene v skladu z Direktivo 2000/60/ES potrebni za zagotovitev skladnosti z načelom DNSH, se vključijo v projekt in dosledno upoštevajo v fazah gradnje, delovanja in razgradnje infrastrukture. V končnem poročilu se potrdi popolno spoštovanje rezultata presoje vplivov na okolje, vključno z izvajanjem zahtevanih blažilnih ukrepov, pri čemer se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Izvede se analiza tveganja projekta. Ta analiza tveganja obravnava tudi prihodnje podnebne razmere. Obnova ali posodobitev ne sme privesti do povečanja zmogljivosti jezu.

134

Naložba 2: Majhni vodotoki in vodni zbiralniki

mejnik

Predložitev seznama projektov, ki bodo prejeli podporo v okviru naložbe, s strani Ministrstva za kmetijstvo 2

Predložitev seznama projektov, ki bodo prejeli podporo v okviru naložbe 2

 

 

 

Q3

2021

Ministrstvo za kmetijstvo Evropski komisiji predloži podatkovno zbirko, vključno z identifikacijo projektov, kratkim opisom in časovnim razporedom za dokončanje. Projekti vključujejo gradnjo in obnovo majhnih vodnih zbiralnikov po vsej Češki republiki. Načrti projektov vključujejo potrebne rezultate in pogoje presoje vplivov na okolje, ki se zaključi v skladu z Direktivo 2011/92/EU, ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive Sveta 92/43/EGS.

135

Naložba 2: Majhni vodotoki in vodni zbiralniki

cilj

T1: Dokončanje 50 % projektov malih vodotokov in vodnih zbiralnikov

Število projektov

0

450

Q2

2022

Končno poročilo neodvisnega inženirja za 50 % projektov. V skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in državno okoljsko politiko na Češkem do leta 2030 do leta 2050 je treba dati prednost rešitvam, ki temeljijo na naravi, pri čemer se je treba čim bolj izogibati izgradnji in/ali obnovi umetne betonske infrastrukture za zaščito pred poplavami.

Projekti se izvedejo šele, ko ustrezni organ za vode izda dovoljenja na podlagi presoje vplivov na okolje in ustreznih presoj v okviru Direktive 2000/60/ES. S temi dovoljenji se ocenijo vsi možni vplivi na stanje vodnih teles znotraj istega povodja ter na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode, zlasti migracijski koridorji, prosto tekoče reke ali ekosistemi, ki so blizu razmeram brez motenj, ter trenutne obremenitve, povezane z odvzemom vode. V oceni učinka se ugotovi, da projekt (i) ne vpliva bistveno ali nepovratno na prizadeta vodna telesa, niti ne preprečuje določenega vodnega telesa, na katerega se nanaša, in (ii) tudi ne drugih vodnih teles v istem vodnem bazenu, in (ii) da ne bi bistveno vplival na dobro stanje voda in da ne bi bistveno vplival na dobro stanje. Dobro ekološko stanje/potencial ustreznih vodnih teles v skladu z zahtevami okvirne direktive o vodah 2000/60/ES je bilo doseženo in potrjeno z najnovejšimi ustreznimi podpornimi podatki.

Prav tako se upoštevajo vsi potrebni rezultati in pogoji presoje vplivov na okolje, ki se izvede v skladu z Direktivo 2011/92/EU (zlasti posvetovanje z zainteresiranimi stranmi), ter ustrezne presoje v skladu z direktivo o habitatih, kot so vključene v pogoje, ki jih določijo organi za varstvo narave.

Če so vodni zbiralniki namenjeni za namakanje, ni podprta širitev obstoječega namakalnega sistema (vključno s povečano uporabo vode, tj. ne le s fizično razširitvijo), tudi z učinkovitejšimi metodami, kadar so zadevna vodna telesa (površinske ali podzemne vode) v slabšem stanju ali potencialu (v okviru krepitve podnebnih sprememb).

136

Naložba 2: Majhni vodotoki in vodni zbiralniki

cilj

T2: Dokončanje 50 % dodatnih malih vodotokov in vodnih zbiralnikov

 

Število projektov

450

900

Q4

2023

Končno poročilo neodvisnega inženirja, ki ga je potrdilo Ministrstvo za kmetijstvo, za preostalih 50 % projektov. V skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in državno okoljsko politiko na Češkem do leta 2030 do leta 2050 je treba dati prednost rešitvam, ki temeljijo na naravi, pri čemer se je treba izogibati gradnji in/ali obnovi umetne betonske infrastrukture za zaščito pred poplavami.

Projekti se izvedejo šele, ko ustrezni organ za vode izda dovoljenja na podlagi presoje vplivov na okolje in ustreznih presoj v okviru Direktive 2000/60/ES. S temi dovoljenji se ocenijo vsi možni vplivi na stanje vodnih teles znotraj istega povodja ter na zaščitene habitate in vrste, ki so neposredno odvisni od vode, zlasti migracijski koridorji, prosto tekoče reke ali ekosistemi, ki so blizu razmeram brez motenj, ter trenutne obremenitve, povezane z odvzemom vode. V oceni učinka se ugotovi, da projekt (i) ne vpliva bistveno ali nepovratno na prizadeta vodna telesa, niti ne preprečuje določenega vodnega telesa, na katerega se nanaša, in (ii) tudi ne drugih vodnih teles v istem vodnem bazenu, in (ii) da ne bi bistveno vplival na dobro stanje voda in da ne bi bistveno vplival na dobro stanje. Dobro ekološko stanje/potencial ustreznih vodnih teles v skladu z zahtevami okvirne direktive o vodah 2000/60/ES je bilo doseženo in potrjeno z najnovejšimi ustreznimi podpornimi podatki.

Prav tako se upoštevajo vsi potrebni rezultati in pogoji presoje vplivov na okolje, ki se izvede v skladu z Direktivo 2011/92/EU (zlasti posvetovanje z zainteresiranimi stranmi), ter ustrezne presoje v skladu z direktivo o habitatih, kot so vključene v pogoje, ki jih določijo organi za varstvo narave.

Če so vodni zbiralniki namenjeni za namakanje, ni podprta širitev obstoječega namakalnega sistema (vključno s povečano uporabo vode, tj. ne le s fizično razširitvijo), tudi z učinkovitejšimi metodami, kadar so zadevna vodna telesa (površinske ali podzemne vode) v slabšem stanju ali potencialu (v okviru krepitve podnebnih sprememb).

137

 

Naložba 3: Komasacija zemljišč

cilj

Dokončanje projektov zelene infrastrukture, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, vključno z biocentri, biološkimi koridorji in sajenjem lokalno značilne zelene zemlje v kmetijski krajini (v hektarih zemljišč, ki jih naložba pokriva).

 

Hektarji projektov zelene infrastrukture

 

0

90

Q4

2023

Dokonča se najmanj 90 ha projektov zelene infrastrukture. Ti projekti temeljijo na oceni zadrževanja vode v pokrajini, ki jo opravi lokalni organ državne uprave za varstvo okolja, in so v skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in strategijo za zaščito biotske raznovrstnosti Češke republike, načrti upravljanja povodij in načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti.

138

Naložba 3: Komasacija zemljišč

cilj

Dokončanje dejavnosti varstva okolja in prilagajanje podnebnim spremembam (v hektarih zemljišč, ki jih naložba pokriva).

 

Hektarji zemljišč

0

150

Q4

2023

Zaključenih je vsaj 150 ha dejavnosti varstva okolja in projektov prilagajanja podnebnim spremembam. Te dejavnosti se osredotočajo predvsem na varstvo količine in kakovosti tal in vode. S posameznimi projekti se izvajajo protierozijski ukrepi v pokrajini (napadi, previsi, meje, pasovi trave in drugi zaviralni elementi), da se odpravijo škodljivi učinki, zlasti zaradi hudih nalivov. Ti ukrepi, ki pomagajo zadržati vodo v pokrajini, predvsem zaradi vse pogostejših hudih nalivov, podpirajo pronicanje vode v podzemno vodo, zmanjšujejo izhlapevanje vode v kmetijsko krajino in zagotavljajo podporo za majhen vodni cikel, zmanjšujejo onesnaževanje vode in odstranjevanje tal. Naložbe v infrastrukturo (kot so lokalne ceste) so izključene.

139

Naložba 4: Oblikovanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe

mejnik

Sprememba ministrskega odloka o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi (sprememba Uredbe št. 84/1996 Coll. o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi)

Začetek veljavnosti spremembe ministrskega odloka o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi (sprememba Uredbe št. 84/1996 Coll. o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi)

 

 

 

Q1

2023

Sprejme se sprememba ministrskega odloka o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi, ki bo posebej utrl pot za večgeneracijske, večvrstne in odporne gozdove. Namen spremembe Uredbe o gospodarjenju z gozdovi je ustvarjanje pravega večgeneracijskega gozda, uvedba inovativnih načinov načrtovanja gospodarjenja z gozdovi z bogato starostno strukturo. Uredba zagotavlja, da bo sestava drevesnih vrst novozasajenih gozdov sestava blizu naravi z znatnim povečanjem vrst listavcev (t. i. „priporočena sestava“ v raziskavi).

140

Naložba 4: Oblikovanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe

cilj

T1: Ponovna pogozditev 12 000 ha območij z ameliorativnimi in stabilizacijskimi drevesnimi vrstami

 

Ponovno pogozdeni hektarji

0

12000

Q3

2022

Končno poročilo neodvisnega organa za 12000 ha projektov ponovnega pogozdovanja. Cilj ponovnega pogozdovanja je zagotoviti večgeneracijske večvrstne gozdove glede na prostorsko sestavo, s katerimi se gospodari v skladu s pristopom neprekinjene pokritosti z gozdovi. Enoaktivni monospecifični gozdovi se nadomestijo z bolj biotsko raznovrstnimi ekosistemi, pri čemer je uporaba jasnega sekanja omejena na primere, ko je to potrebno za zagotavljanje zdravja gozdov in učinkovito obnavljanje, ter čim večje omejevanje velikosti čistega poseka. 

Uporabijo se domorodne drevesne vrste, razen če se lahko dokaže, da niso več prilagojene predvidenim podnebnim ter talnim in hidrološkim razmeram. Prav tako se sprejmejo primesi, ki ne presegajo 25 % jelke Douglas v mešanih sestojih.

•    kadar to dovoljuje nacionalna zakonodaja 

•    brez območij Natura 2000 in drugih zavarovanih območij

•    in če se lahko dokaže primernost jelka Douglas za predvidene podnebne razmere na območju ponovnega pogozdovanja.

141

Naložba 4: Oblikovanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe

cilj

T2: Ponovna pogozditev dodatnih 24 000 ha območij z ameliorativnimi in stabilizacijskimi drevesnimi vrstami

Ponovno pogozdeni hektarji

12000

36000

Q3

2024

Končno poročilo neodvisnega organa za dodatnih 24000 ha. Cilj ponovnega pogozdovanja je zagotoviti večgeneracijske večvrstne gozdove glede na prostorsko sestavo, s katerimi se gospodari v skladu s pristopom neprekinjene pokritosti z gozdovi. Enoaktivni monospecifični gozdovi se nadomestijo z bolj biotsko raznovrstnimi ekosistemi, pri čemer je uporaba jasnega sekanja omejena na primere, ko je to potrebno za zagotavljanje zdravja gozdov in učinkovito obnavljanje, ter čim večje omejevanje velikosti čistega poseka. 

Uporabijo se domorodne drevesne vrste, razen če se lahko dokaže, da niso več prilagojene predvidenim podnebnim ter talnim in hidrološkim razmeram. Prav tako se sprejmejo primesi, ki ne presegajo 25 % jelke Douglas v mešanih sestojih.

•    kadar to dovoljuje nacionalna zakonodaja 

•    brez območij Natura 2000 in drugih zavarovanih območij

•    in če se lahko dokaže primernost jelka Douglas za predvidene podnebne razmere na območju ponovnega pogozdovanja.

142

Naložba 5: Zadrževanje vode v gozdu

mejnik

T1: Dokončanje 40 projektov za obvladovanje hudournikov (malih lesenih jezov in naravnih kamnov) za upočasnitev površinskega odtoka in projektov zadrževanja vode v gozdovih (zadrževanje in majhni zbiralniki).

Število projektov

0

40

Q1

2023

Končno poročilo neodvisnega organa za 40 projektov. Projekti so rešitve, ki temeljijo na naravi (v skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in nacionalno politiko Češke republike za boj proti sušam). Načrti projektov vključujejo potrebne rezultate in pogoje presoje vplivov na okolje, ki se zaključi v skladu z Direktivo 2011/92/EU, ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive Sveta 92/43/EGS.

143

Naložba 5: Zadrževanje vode v gozdu

mejnik

T2: Dokončanje 20 dodatnih projektov za obvladovanje hudournikov (malih lesenih jezov in naravnih kamnov) za upočasnitev površinskega odtekanja in projektov zadrževanja vode v gozdovih (zadrževanje in majhni zbiralniki).

 

Število projektov

40

60

Q1

2024

Poročilo o zaključku, ki ga pripravi neodvisni organ, certificiran za 20 dodatnih projektov. Projekti so rešitve, ki temeljijo na naravi (v skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in nacionalno politiko Češke republike za boj proti sušam). Načrti projektov vključujejo potrebne rezultate in pogoje presoje vplivov na okolje, ki se zaključi v skladu z Direktivo 2011/92/EU, ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive Sveta 92/43/EGS.

M. KOMPONENTA 2.7: Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost podpira obravnavanje izziva nastajanja odpadkov in odvisnosti od surovin, da bi podprli prehod na krožno gospodarstvo na Češkem. To se doseže z ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov, povečanje infrastrukture za recikliranje, zmanjšanje izgube sekundarnih surovin, povečanje deleža recikliranih materialov v proizvodih in povečanje varnosti surovin na Češkem zaradi manjše odvisnosti od uvoženih surovin zaradi stalne in neprekinjene razpoložljivosti surovin. Poleg tega se ta komponenta osredotoča na trajnostno gospodarjenje z vodo, vključno z ukrepi za varčevanje in recikliranje vode ter optimizacijo uporabe vode v podjetjih. Prehod na krožno gospodarstvo bo pripomogel k povečanju odpornosti Češke na okoljske in gospodarske grožnje.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo, v skladu s katerim Češka ekonomsko politiko v zvezi z naložbami osredotoči na nizkoogljični in energetski prehod, vključno z energetsko učinkovitostjo (priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2019), in priporočilo za posamezno državo, v skladu s katerim si Češka prizadeva usmeriti naložbe v zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije (priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2020).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti so ukrepi v zvezi z infrastrukturo za ravnanje z odpadki in recikliranje v skladu s členom 28 Direktive 2008/98/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/851.

M.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Izvajanje nove zakonodaje o ravnanju z odpadki na Češkem 

Cilj reforme je povečati preprečevanje nastajanja, recikliranje, predelavo in sortiranje odpadkov ter zmanjšati odlaganje odpadkov na odlagališčih, da bi okrepili načeli odgovornosti proizvajalca in ekološke modulacije. Do leta 2035 se najmanj 65 % komunalnih odpadkov reciklira 9 , največ 10 % pa se odloži na odlagališčih 10 . Nova zakonodaja o ravnanju z odpadki na Češkem velja od 1. januarja 2021. V skladu z novo sprejeto zakonodajo o odpadkih se do 30. septembra 2023 dokončno oblikujejo naslednji izvedbeni akti o ravnanju z odpadki v skladu z elementi iz člena 28 Direktive 2008/98/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/851: 

●Uredba o katalogu odpadkov št. 8/2021 Coll. o vzpostavitvi novega kataloga odpadkov in določitvi pravil za ocenjevanje nevarnih lastnosti odpadkov

●Odlok o upravljanju embalaže št. 30/2021 Coll., ki določa pravila o registru embalaže in obveščanju o evidencah iz takšnega registra ter metodologijo za obračunavanje uporabe embalaže.

●Uredba o podrobnostih ravnanja z odpadki pri pripravi, izvajanju spremenjenega Zakona o odpadkih in določitvi pravil za ravnanje z vsemi tokovi odpadkov

●Uredba o stranskih proizvodih in predelavi odpadkov v pripravi, ki določa pogoje, pod katerimi je asfaltna zmes stranski proizvod ali preneha biti odpadek

●Uredba o podrobnostih ravnanja z izrabljenimi vozili v pripravi, določitvi pravil za zbiranje in predelavo izrabljenih vozil ter načinu izračuna stopnje ponovne uporabe in recikliranja ali druge predelave izrabljenih vozil

●Uredba o ravnanju z izrabljenimi proizvodi v pripravi, ki določa zahteve za izvedbo informacijskih kampanj za povečanje ozaveščenosti javnosti o obdelavi izrabljenih proizvodov in določa tehnične zahteve za skladiščenje in uporabo električnih in elektronskih odpadkov, kot so odpadne baterije in akumulatorji, odpadna električna oprema in odpadne pnevmatike

Nacionalni in regionalni načrti ravnanja z odpadki, namenjeni izboljšanju okolju prijazne priprave za ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, se dokončajo in začnejo veljati.

Reforma bo dokončana do 31. decembra 2023.

Reforma 2: Dokončanje in izvajanje strategije za krožno Češko 2040 

Cilj reforme je vzpostavitev in začetek izvajanja strategije za preoblikovanje češke družbe v krožno gospodarstvo. Ta predvideni krožni gospodarski sistem se doseže z zmanjšanjem nastajanja odpadkov in uporabe vhodnih virov v skladu z novim akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo.

Reforma zajema dokončanje in izvajanje strategije za krožno Češko 2040, ki bo spodbujala načela krožnega gospodarstva ter dodatno opredelila potrebne prednostne naloge in korake, s katerimi bo zagotovila, da bo Češka dolgoročno odporna na prihodnje okoljske grožnje, vključno s podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti, ter razvila splošen trajnostni socialni sistem. Krožno gospodarstvo s skrajšanimi in raznolikimi dobavnimi verigami ter manjšo odvisnostjo od primarnih virov prispeva k večji strateški avtonomiji in odpornosti Češke. Strategija med drugim spodbuja podjetja, potrošnike, mesta in občine, da podprejo krožne rešitve z zasnovo in proizvodnjo izdelkov, inovacijami, raziskavami, digitalizacijo in izobraževanjem. Strategija se zaključi do 31. marca 2022, nato pa sledi akcijski načrt.

Reforma bo dokončana do 30. septembra 2025.

Naložba 1: Gradnja infrastrukture za recikliranje 

Cilj ukrepa je podpreti naložbe, ki vodijo v povečanje zmogljivosti infrastrukture za recikliranje, in sicer s podpiranjem projektov, ki bodo prispevali k razvoju krožnega gospodarstva na področju ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki. Podpirajo se inovativne in napredne rešitve za ločeno zbiranje, razvrščanje, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje.

Ukrep podpira projekte za povečanje ponovnega vnosa komposta in odpadkov iz digestorjev bioplina v tla na kmetijskih zemljiščih, s čimer se poveča delež organskih snovi v tleh. Podpora se med drugim nameni neposredno kmetijskim subjektom, da se poveča njihova zmogljivost in spodbudi vključitev komposta iz obratov za kompostiranje odpadkov. Pričakuje se podpora 300 projektom, s čimer se bo zmogljivost infrastrukture za recikliranje povečala za vsaj 250 000 ton.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.



Naložba 2: Krožne rešitve v podjetjih

Cilj ukrepa je prispevati k zelenemu prehodu in trajnostni rabi primarnih surovin. V ta namen ukrep podpira projekte, ki spodbujajo razvoj rešitev krožnega gospodarstva med podjetji. To vključuje naložbe v inovativne tehnologije , ki i) omogočajo novo ali večjo uporabo sekundarnih surovin kot nadomestka za primarne vire ter ii) zmanjšujejo intenzivnost vhodnih surovin in nadomeščajo primarne surovine s sekundarnimi. 

Ukrep se poleg projektov industrijske simbioze in drugih naložbenih poslovnih projektov, ki prispevajo k prehodu na krožno gospodarstvo, osredotoča tudi na optimizacijo okoljsko primerne zasnove materialov za izdelke, da se olajša recikliranje in ponovna uporaba . Poleg tega naložbe podpirajo projekte, ki obravnavajo ciljno usmerjeno uporabo recikliranih materialov v proizvodih. Podpora se pričakuje za vsaj 60 podjetij.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Varčevanje z vodo v industriji

Cilj ukrepa je prispevati h krožnemu gospodarstvu z izboljšanjem gospodarjenja z vodnimi viri v industriji.

Ukrep se osredotoča na projekte, ki obravnavajo naslednja vprašanja:

·optimizacija porabe vode z namestitvijo novih tehnologij in opreme za varčevanje z vodo,

·recikliranje vode v proizvodnih sektorjih in drugih poslovnih dejavnostih z visoko porabo vode,

·ponovna uporaba onesnažene ali uporabljene operativne vode v drugih procesih,

·optimizacija rabe vode v komunalnih objektih,

·zmanjšanje izgub vode v zaprtih vodnih sistemih in sistemih za distribucijo vode,

·izkoriščanje potenciala odpadne pare,

·drugi projekti, namenjeni izboljšanju gospodarjenja z vodnimi viri v industriji.

Podpora se pričakuje za vsaj 40 podjetij.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

M.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(Za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(Za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

144

Reforma 1: Izvajanje nove zakonodaje o ravnanju z odpadki na Češkem

mejnik

Začetek veljavnosti izvedbenih sklepov na podlagi zakonodaje o ravnanju z odpadki, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje

Določba v izvedbenih sklepih, ki navaja začetek veljavnosti zadevnih izvedbenih sklepov

Q3

2023

Te izvedbene odločbe vključujejo Uredbo o katalogu odpadkov št. 8/2021 Coll., Uredbo o ravnanju z embalažo št. 30/2021 Coll., Uredbo o podrobnostih ravnanja z odpadki, Uredbo o stranskih proizvodih in odpadkih pri prenosu odpadkov (uredba o asfaltu), Uredbo o podrobnostih ravnanja z izrabljenimi vozili in Uredbo o podrobnostih ravnanja z izrabljenimi proizvodi (tire, električni in akumulatorji).

145

Reforma 1: Izvajanje nove zakonodaje o ravnanju z odpadki na Češkem

mejnik

Začetek veljavnosti nacionalnega in regionalnega načrta ravnanja z odpadki

Določba zakona o začetku veljavnosti nacionalnega in regionalnega načrta ravnanja z odpadki

Q4

2023

Zagotavljanje novega nacionalnega in regionalnega načrta ravnanja z odpadki, namenjenega izboljšanju okolju prijazne priprave za ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in odstranjevanje odpadkov.

146

Reforma 2: Dokončanje in izvajanje strategije za krožno Češko 2040

mejnik

Dokončanje in sprejetje krožne češke strategije 2040 s strani Ministrstva za okolje

Objava krožne strategije za Češko 2040 v podatkovni zbirki strateških dokumentov Češke republike

Q1

2022

Dokončanje in sprejetje strategije za Okrožnico Češka 2040. Strategija oblikuje vizijo, globalne in strateške cilje, prednostna področja in načela, potrebna za doseganje krožnega gospodarstva na Češkem.

147

Reforma 2: Dokončanje in izvajanje strategije za krožno Češko 2040

mejnik

Zaključek poročila o spremljanju, v katerem je ocenjeno stanje izvajanja strategije Okrožnice Češka 2040 t

Objava poročila o spremljanju stanja izvajanja strategije za krožno Češko do leta 2040

Q3

2025

Ministrstvo za okolje pripravi in objavi poročilo o spremljanju, v katerem oceni razvoj krožnega gospodarstva na Češkem in napredek pri izvajanju elementov strategije Krožna Češka 2040.

148

Naložba 1: Gradnja infrastrukture za recikliranje

mejnik

Dodelitev vseh javnih naročil za projekte, ki vlagajo v infrastrukturo za recikliranje, s strani Ministrstva za okolje

Obvestilo ministrstva za okolje o oddaji vseh javnih naročil za projekte, ki vlagajo v infrastrukturo za recikliranje

Q3

2022

Obvestilo ministrstva za okolje o oddaji vseh javnih naročil za projekte za izboljšanje infrastrukture za recikliranje. Izberejo se projekti, ki vlagajo v infrastrukturo za energetsko predelavo, ki ustreza dolgoročni viziji sektorja ravnanja z odpadki in recikliranja, pri čemer se prednostno obravnavajo višje ravni hierarhije ravnanja z odpadki. Cilj ukrepa je, da se vsaj 50 % predelanih ločeno zbranih nenevarnih odpadkov po teži pretvori v sekundarne surovine.

Podpirajo se le inovativne in napredne rešitve za ločeno zbiranje, razvrščanje, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje. Projekti se ocenijo v skladu z uveljavljenimi merili v skladu z nacionalnimi in regionalnimi načrti ravnanja z odpadki, ki so v skladu s členom 28 Direktive 2008/98/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/851.

149

Naložba 1: Gradnja infrastrukture za recikliranje

cilj

Zaključek projektov, ki vlagajo v infrastrukturo za recikliranje

V tonah

0

250 000

Q4

2025

Podpora za naložbe se zagotovi za naložbe v izgradnjo infrastrukture za recikliranje na področju ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki. Prednostno se podpirajo obrati za anaerobno razgradnjo. Cilj ukrepa je, da se vsaj 50 % predelanih ločeno zbranih nenevarnih odpadkov po teži pretvori v sekundarne surovine.

Pričakuje se podpora 300 projektom, s čimer se bo zmogljivost infrastrukture za recikliranje povečala za vsaj 250 000 ton.

150

Naložba 2: Krožne rešitve v podjetjih

mejnik

Dodelitev vseh javnih naročil za projekte, ki vlagajo v krožne rešitve v podjetjih, s strani Ministrstva za industrijo in trgovino

Obvestilo ministrstva za industrijo in trgovino o oddaji vseh javnih naročil za projekte, ki vlagajo v krožne rešitve v podjetjih

Q4

2022

Obvestilo ministrstva za industrijo in trgovino o oddaji vseh javnih naročil za projekte, ki vlagajo v krožne rešitve v podjetjih. Izberejo se projekti, ki spodbujajo industrijsko preobrazbo v nizkoogljično, krožno in digitalno družbo ter zmanjšujejo materialno intenzivnost proizvodnje in porabo primarnih virov.

151

Naložba 2: Krožne rešitve v podjetjih

cilj

Dokončanje projektov, ki vlagajo v krožne rešitve v podjetjih

Število projektov

0

60

Q4

2025

Dokončajo se projekti, ki podpirajo razvoj krožnih rešitev v industrijskih podjetjih, povečanje uporabe sekundarnih surovin kot nadomestka za primarne vire, zmanjšanje intenzivnosti proizvodnje materialov, optimizacijo okoljsko primerne zasnove materialov za lažje recikliranje in ponovno uporabo, izvajanje industrijske simbioze in spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo. Skupni proračun, izvršen v ta namen v času trajanja ukrepa, znaša najmanj 39 000 000 EUR.

152

Naložba 3: Varčevanje z vodo v industriji

mejnik

Dodelitev vseh javnih naročil za projekte varčevanja in optimizacije vode v industriji s strani Ministrstva za industrijo in trgovino

Obvestilo ministrstva za industrijo in trgovino o oddaji vseh javnih naročil za projekte varčevanja in optimizacije vode v industriji

Q4

2022

Obvestilo ministrstva za industrijo in trgovino o oddaji vseh javnih naročil za projekte varčevanja in optimizacije vode v sektorju. Izberejo se projekti, ki optimizirajo porabo vode v proizvodnem procesu z namestitvijo novih tehnologij in opreme za varčevanje z vodo, neposrednim recikliranjem vode v vodno intenzivnih panogah, ponovno uporabo onesnažene/rabljene operativne vode v drugih procesih, optimizacijo rabe vode v komunalnih obratih, zmanjšanjem izgub vode v zaprtih krogotokih ali optimizacijo uporabe pare ali njenega distribucijskega potenciala.

153

Naložba 3: Varčevanje z vodo v industriji

cilj

Dokončanje projektov za varčevanje in optimizacijo vode v industriji

Število projektov

0

40

Q4

2025

Dokončajo se projekti, ki optimizirajo porabo vode v proizvodnem procesu z namestitvijo novih tehnologij in opreme za varčevanje z vodo, neposrednim recikliranjem vode v vodno intenzivnih panogah, ponovno uporabo onesnažene/rabljene operativne vode v drugih procesih, optimizacijo rabe vode v komunalnih obratih, zmanjšanjem izgub vode v zaprtih krogotokih ali optimizacijo uporabe pare ali njenega distribucijskega potenciala. Skupni proračun, izvršen v ta namen v času trajanja ukrepa, znaša najmanj 39 000 000 EUR.

N. KOMPONENTA 2.8: Oživitev degradiranih območij

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva podpiranja oživitve nekdanjih industrijskih ali neuporabljenih območij na urbanih območjih (v nadaljnjem besedilu: degradirana območja), končni cilji pa so:

·izboljšanje energetske učinkovitosti obnovljenih ali obnovljenih stavb;

·zgraditi nove energetsko učinkovite stavbe, kjer prenova ne bi bila mogoča ne učinkovita;

·ustvarjati naravne ponore ogljika.

Komponenta sproži celovito preobrazbo območja in poveča ekološko stabilnost krajine z ustvarjanjem novih zelenih površin brez vpliva na kmetijska zemljišča. Oživitev ozemlja naj bi prispevala k učinkovitejši uporabi tehnične in prometne infrastrukture, manjši porabi energije in večji energetski učinkovitosti.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo, v skladu s katerim se mora Češka osredotočiti na nizkoogljični in energijski prehod, vključno z energetsko učinkovitostjo (priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2019), in priporočila za posamezno državo, v skladu s katerim Češka podpira čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije (priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2020). 

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti se vsaj 70 % gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov pripravi za ponovno uporabo in recikliranje.

N.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1: Pomoč za naložbe za obnovo določenih degradiranih območij

Naložba podpira projekte obnove degradiranih območij, katerih cilj je priprava območij za nadaljnjo večnamensko rabo (vključno s prenovo in gradnjo infrastrukture ali rušenjem stavb). Ministrstvo za regionalni razvoj je v sodelovanju s CzechInvest, agencijo za naložbe in razvoj podjetij Češke, ki je podrejena ministrstvu za industrijo in trgovino, določilo posebna opuščena območja, in sicer na podlagi velikosti območja, pričakovanega obsega naložbe in uskladitve projekta z evropskimi ambicijami za prehod na zeleno gospodarstvo. Ukrep vključuje vzpostavitev subvencijskega programa, ki zagotavlja podporo za pripravo zemljišč za prihodnje naložbe in za same naložbene projekte. Naložba podpira 14 projektov obnove degradiranih območij.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 2: Pomoč za naložbe za obnovo degradiranih območij v lasti občin in regij za neposlovno rabo

Naložba podpira obnovo degradiranih območij v lasti lokalnih in regionalnih oblasti, ki se spremenijo v rekreacijo ali javno ustanovo, kot so šola, kulturni center, športna igrišča, občinska uprava ali javno dostopen park. Podpora se dodeli izključno projektom za energetsko učinkovito obnovo ali ustvarjanje naravnih ponorov ogljika, vključno z ustvarjanjem trajnega travinja ali sajenjem dreves. Naložba podpira 45 neposlovnih projektov obnove degradiranih območij.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Pomoč za naložbe za obnovo degradiranih območij v lasti občin in regij za poslovno uporabo

Naložba pomaga oživiti degradirana območja degradiranih območij, vključno z odstranjevanjem majhnih ovir na površini, ki so v lasti občin, zlasti za poslovno uporabo in v omejenem obsegu za neposlovno rabo. Te ovire se nanašajo na dele konstrukcij, ki so označeni kot nevarni odpadki, kot so materiali, ki vsebujejo azbest, ali majhna uhajanja nafte. Poseben poudarek bo na doslednem spoštovanju načel modrozelene infrastrukture in energetske učinkovitosti, kar pomeni, da je treba dati prednost projektom za upravljanje deževnice v skladu z Zakonom 254/2001 („Zakon o vodi“) in, v primeru novih stavb, ukrepom varčevanja z energijo, ki presegajo zakonodajne zahteve Zakona št. 406/2000 („Zakon o upravljanju z energijo“). Mala in srednja podjetja ter lokalna podjetja raje uporabljajo obnovljena območja. Naložba podpira projekte za oživitev opuščenih območij za poslovno uporabo, ki ustrezajo cilju najmanj 76 000 m³ pozidanega prostora.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

N.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Merska enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

154

Naložba 1: Podpora za oživitev določenih območij

mejnik

Oddaja vseh javnih naročil za projekte oživljanja posameznih degradiranih območij

Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za projekte obnove določenih degradiranih območij s strani Ministrstva za regionalni razvoj

Q4

2023

Napoved programa subvencij za posebno obnovo degradiranih območij (priprava projekta, priprava zemljišča, naložbeni projekti) po pripravi subvencijskega programa, ki zahteva uradno odobritev ministrstva za finance. Projekti so usmerjeni v podporo rušenju in energetsko učinkoviti gradnji ter energetsko učinkoviti prenovi. Kar zadeva energetsko učinkovito gradnjo, se v razpisih navede, da imajo nove stavbe, ki jih podpirajo projekti, osnovno energijsko povpraševanje, ki je vsaj 20 % nižje od zahteve za SNPE.

Po oceni razpisa se pripravi seznam priporočenih projektov za podporo. Projekti se izberejo v predizboru in priporočijo na stalnih regionalnih konferencah. Vsaka regija priporoči, da se podpre vsaj en projekt. V vsaki regiji na Češkem se podpre vsaj eno industrijsko območje s seznamom degradiranih območij, ki prejemajo podporo, vključno z območji Terezin in Josefov. Uradni nadzor nad projekti prevzame državni investicijski sklad.

155

Naložba 1: Podpora za oživitev določenih območij

cilj

Dokončanje projektov energetsko učinkovite oživitve posebnih degradiranih območij

Število projektov

0

14

Q4

2025

30 % naložb v okviru tega ukrepa je namenjenih podpori rušenja in energetsko učinkoviti gradnji, 70 % pa je namenjenih podpori energetsko učinkoviti prenovi stavb na degradiranih območjih.

Kar zadeva financiranje rušenja in energetsko učinkovite gradnje, se zagotovi, da so podprti projekti takšni, da (i) imajo nove stavbe primarni energetski povpraševanje, ki je vsaj 20 % nižje od zahteve glede SNPE; (ii) temeljita prenova ni mogoča zaradi tehničnih, zdravstvenih/varnostnih razlogov ali razlogov, ki ustrezajo svojemu namenu; (iii) v kraju, kjer je bila stavba, se uporabi največ 5 % novih zemljišč. To izključuje možnost rušenja stavb na enem mestu in gradnje stavbe na drugem mestu.

V zvezi s podporo dejavnostim prenove se zagotovi, da vsaj 90 % stroškov podpira prenovo energetske učinkovitosti.

Skupni proračun, izvršen v ta namen v času trajanja ukrepa, znaša najmanj 79 000 000 EUR.

156

Naložba 2: Podpora za oživitev območij v javni lasti za neposlovno rabo

mejnik

Oddaja vseh javnih naročil za obnovo degradiranih območij v javni lasti za neposlovno rabo

Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil s strani Ministrstva za regionalni razvoj

Q4

2023

Objava razpisov za obnovo degradiranih območij v javni lasti po pripravi subvencijskega programa, ki ga mora uradno odobriti ministrstvo za finance. Projekti podpirajo energetsko učinkovito prenovo in ukrepe za preoblikovanje industrijskih območij in onesnaženih zemljišč v naravni ponor ogljika.

Sklepanje pogodb za projekte poteka v dveh fazah: Prvič, do 31. decembra 2022 se sklene pogodba za najmanj 35 projektov. Drugič, do 31. decembra 2023 se sklenejo pogodbe za najmanj 10 dodatnih projektov.

157

Naložba 2: Podpora za oživitev območij v javni lasti za neposlovno rabo

cilj

Dokončanje projektov energetsko učinkovite oživitve degradiranih območij v lasti občin in regij za neposlovno rabo

Število m² obnovljenih stavbnega odtisa

0

94 000

Q4

2025

80 % naložbe je namenjenih za energetsko učinkovito prenovo, 20 % pa ukrepom, katerih cilj je preoblikovanje industrijskih območij in onesnaženih zemljišč v naravni ponor ogljika. Skupaj se zaključi vsaj 45 projektov.

V zvezi s podporo dejavnostim prenove se zagotovi, da vsaj 90 % stroškov podpira prenovo energetske učinkovitosti.

158

Naložba 3: Podpora za oživitev območij v javni lasti za poslovne namene

mejnik

Oddaja vseh javnih naročil za obnovo degradiranih območij v javni lasti za poslovno uporabo

Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil s strani Ministrstva za industrijo in trgovino

Q4

2023

Objava pozivov k obnovi degradiranih območij v javni lasti po pripravi subvencijskega programa. Projekti so usmerjeni v podporo rušenju in energetsko učinkoviti gradnji ter energetsko učinkoviti prenovi. Kar zadeva energetsko učinkovito gradnjo, se v razpisih navede, da so podprti projekti takšni, da imajo nove stavbe osnovno povpraševanje po energiji, ki je vsaj 20 % nižje od zahteve za SNPE.

Sklepanje pogodb za projekte poteka v dveh fazah: Prvič, do 31. decembra 2022 se sklenejo pogodbe za najmanj 15 projektov. Drugič, do 31. decembra 2023 se sklenejo pogodbe za najmanj 5 dodatnih projektov.

159

Naložba 3: Podpora za oživitev območij v javni lasti za poslovne namene

cilj

Dokončanje energetsko učinkovitih projektov oživitve degradiranih območij v lasti občin in regij za poslovno uporabo

Število m³ pozidanega prostora

0

76 000

Q4

2025

30 % naložb v okviru tega ukrepa je namenjenih podpori rušenja in energetsko učinkoviti gradnji, 70 % pa je namenjenih podpori energetsko učinkoviti prenovi stavb na degradiranih območjih. Skupaj bo zaključenih vsaj 20 projektov.

Kar zadeva financiranje rušenja in energetsko učinkovite gradnje, se zagotovi, da so podprti projekti takšni, da (i) imajo nove stavbe primarni energetski povpraševanje, ki je vsaj 20 % nižje od zahteve glede SNPE; (ii) temeljita prenova ni mogoča zaradi tehničnih, zdravstvenih/varnostnih razlogov ali razlogov, ki ustrezajo svojemu namenu; (iii) v kraju, kjer je bila stavba, se uporabi največ 5 % novih zemljišč. To izključuje možnost rušenja stavb na enem mestu in gradnje druge stavbe na drugem mestu.

V zvezi s podporo dejavnostim prenove se zagotovi, da vsaj 90 % stroškov podpira prenovo energetske učinkovitosti.

Nadzorna družba ponudnika nepovratnih sredstev (Ministrstvo za industrijo in trgovino) opravi inšpekcijski pregled opravljenega dela na kraju samem ter skladnosti s projektno dokumentacijo in javnimi razpisi.

O. KOMPONENTA 2.9: Spodbujanje biotske raznovrstnosti in obvladovanje tveganj zaradi suše

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k obravnavanju izzivov, ki izhajajo iz nizkega zadrževanja vode in vpliva podnebnih sprememb na Češkem. Cilj te komponente je izboljšati zaščito pred sušo in poplavami s povečanjem zadrževanja vode v pokrajini in na mestnih območjih. Načrtujejo se tudi naložbe v varstvo območij omrežja Natura 2000 in posebej zavarovanih območij.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz referenčnih pogojev za prihodnje razpise za projekte zahtevajo, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo, in sicer okvirno direktivo o vodah, direktivo o poplavah, direktivo o habitatih in direktivo o pticah, direktivo o presoji vplivov na okolje in direktivo o strateški presoji vplivov na okolje.

O.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Sprememba Zakona o gospodarjenju z vodami

Cilj reforme je sprememba zakona o gospodarjenju z vodami, da bi se bolj sistematično spopadli s sušami in pomanjkanjem vode. Predlog spremembe opredeli okvir za preprečevanje in spremljanje suše, odgovornosti ustreznih organov in nadzorne mehanizme. Njen cilj je ustanovitev regionalnih komisij z mandatom za izdajo izjave o „stanjem pomanjkanja vode“ in uporabo ustreznih omejitev uporabe vode v regiji v skladu z načrti za obvladovanje suše.

Izvedba reforme bo dokončana do 31. decembra 2024.

Naložba 1: Zaščita mesta Brno pred sušami in poplavami

Namen te naložbe je okrepiti zaščito mesta Brno pred poplavami in oživiti reko Svratka. Izvedba projekta je sestavljena iz naravnih rešitev, kot so naravno razlitje povečane ravni vode v povodjih na travnikih, vzpostavitev naravnih bazenov, travnikov, poplavnih ravnic in ustvarjanje mokrišč. Rešitve, ki temeljijo na naravi, se izvajajo na reki Svratka, večinoma v smeri proti toku od mesta Brno.

Izvedba naložbe bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 2: Upravljanje deževnice v strnjenih mestnih naseljih

Cilj te naložbe je upočasnjevanje odtekanja ter zadrževanje in kopičenje vode v strnjenih mestnih naseljih s površinskim sukanjem, absorpcijskimi pasovi in zbiralniki, deževnimi vrtovi, podzemnimi pastami, drenažami, podzemnimi zbiralniki in zelenimi strehami. 

Izvedba naložbe bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Upravljanje območij Natura 2000 ter zaščitenih vrst rastlin in živali

Cilj te naložbe je krepitev ekološke stabilnosti krajine in biotske raznovrstnosti na Češkem. Zajema pripravo in sprejetje načrtov upravljanja za obnovo in oživitev območij Natura 2000 (posebna območja varstva in območja , pomembna za Skupnost) ter nacionalno zaščitenih območij. Naložba doseže ugodno stanje ohranjenosti z izvajanjem ohranitvenih ukrepov, določenih v načrtih za upravljanje narave.

Izvedba naložbe bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam

Cilj te naložbe je omogočiti sistemsko zadrževanje vode v pokrajini (na podlagi ocene potenciala za zadrževanje vode). Vključuje izvajanje ukrepov, kot je izboljšanje vrst in prostorske sestave gozdov; Pri varovanju negozdnih habitatov; Pri vzpostavitvi ali obnovi mokrišč in ribnikov; Ob oživljanju vodotokov, obnova krajinskih elementov (poleg drugih za delitev velikih kmetijskih zemljišč), sajenje dreves zunaj gozdnih območij in druge s tem povezane dejavnosti.

Izvedba naložbe bo dokončana do 31. decembra 2025.

 

O.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

160

Reforma 1: Sprememba Zakona o gospodarjenju z vodami

mejnik

Sprememba Zakona o gospodarjenju z vodami (zakon št. 254/2001 Coll.) za sistemski pristop k obvladovanju suše in pomanjkanja vode.

Začetek veljavnosti spremembe Zakona o gospodarjenju z vodami (Zakon št. 254/2001 zb.)

Q4

2024

Sprejme se sprememba Zakona o vodah, ki opredeljuje okvir za preprečevanje suše in pomanjkanja vode s spremljanjem suše, vzpostavitvijo nadzornih mehanizmov in opredelitvijo odgovornosti pristojnih organov. Ustanovita se regionalna in osrednja komisija za preprečevanje, spremljanje in obvladovanje suše in pomanjkanja vode. Pripravijo in odobrijo se regionalni in nacionalni načrti za sušo. Sprememba akta je v skladu z veljavnim pravnim redom EU, in sicer Direktivo 2000/60/ES.

161

Naložba 1: Zaščita mesta Brno pred sušami in poplavami

mejnik

Obvestilo o dodelitvi pogodb za projekte za zaščito pred sušami in poplavami mesta Brno.

Obvestilo o oddaji vseh naročil.

Q4

2022

Uradno obvestilo o vseh oddanih naročilih za projekte za zaščito pred sušami in poplavami v mestu Brno.

162

Naložba 1: Zaščita mesta Brno pred sušami in poplavami

cilj

Dokončanje ukrepov za varovanje pred poplavami, ki temeljijo na naravi, za zaščito mesta Brno

Število projektov

0

1

Q4

2025

Izvajanje projekta bo vodilo k oblikovanju niza ukrepov za zaščito pred poplavami blizu narave na odseku reke Svratka.

Ukrepi za zaščito pred poplavami vključujejo:

·Izboljšanje morfologije dna vodnega toka

·Prilagoditev zemljiških bregov na milejše in bolj spremenljive pobočje ter njihova morebitna stabilizacija.

·Sajenje spremljajočih dreves skupaj s travo na bregovih in okolici vodotoka.

·Odprtje poplavnih površin za poplave in njihove spremembe (npr. gradnja mokrišč). Ukrep za varovanje pred poplavami zajema predvsem naravne rešitve, ki se izvajajo po rečnem toku višje od mesta Brno, in je v skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam in državno okoljsko politiko Češke republike do leta 2030 za obdobje do leta 2050.

·Spremljevalne ukrepe, ki se jim nikakor ni mogoče izogniti in ki so nujno potrebni za izvajanje zgoraj navedenih ukrepov.

163

Naložba 2: Upravljanje deževnice v strnjenih mestnih naseljih

 cilj

Povečanje količine deževnice, obdržane z ukrepi za gospodarjenje z deževnico na mestnih območjih

 

Prostornina obdržane deževnice v m³

0

40 000

Q4

2025

Poročilo o zaključku, ki ga predloži neodvisni organ. Ta ukrep vključuje ukrepe za absorpcijo in zadrževanje zelene površine, deževne vrtove, naprave za zadrževanje podzemnih deževnic ter površinska in podzemna skladišča za zadrževanje.

164

Naložba 3: Zavarovana območja, vključno z območji Natura 2000 in zaščitenimi vrstami rastlin in živali

 cilj

Dokončanje projektov za ohranjanje zavarovanih območij, vključno z območji Natura 2000, ter zaščitenih vrst rastlin in živali.

 

Hektari

0

2 625

Q4

2025

Poročilo o zaključku, ki ga je predložilo Ministrstvo za okolje. Naložba doseže ugodno stanje ohranjenosti z izvajanjem ohranitvenih ukrepov, določenih v dokumentih o upravljanju narave. Dokonča določitev zavarovanih območij, vključno z območji Natura 2000, in pripravo dokumentov o upravljanju, ki vsebujejo cilje ohranjanja in ohranitvene ukrepe za zavarovana območja, vključno z območji Natura 2000.

165

Naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam

mejnik

Zaključek projektov za prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam

Končno poročilo neodvisnega inženirja, ki ga je certificiralo Ministrstvo za okolje

Q4

2025

Predložitev končnega poročila neodvisnega inženirja, ki ga je certificiralo ministrstvo za okolje. Projekti prispevajo k izboljšanju vrst in prostorske sestave gozda na površini 200 ha; skrbijo za dragocene negozdne kopenske habitate na skupni površini 1250 ha; ustvarijo in obnovijo mokrišča, ribnike in majhne zbiralnike na skupni površini 48 ha; oživljajo vodotoke na skupni površini 4 ha in zasadijo 32 000 sadnih lesnih rastlin zunaj gozda.

166

Naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam

cilj

Ocena potenciala za zadrževanje vode in predlog konkretnih ukrepov

Km2

0

5000

Q4

2025

Ozemlja majhnih povodij se ocenijo glede na njihov potencial za zadrževanje vode, izvedejo se predhodne študije izvedljivosti, o njih se razpravlja z zainteresiranimi stranmi in se dogovori z lastniki zemljišč.

Podrobna projektna dokumentacija se pripravi le za izbrane ukrepe za zadrževanje vode na podlagi zavezujoče izjave lastnikov zemljišč o interesih.

167

Naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam

cilj

Izvajanje predlaganih izbranih ukrepov za zadrževanje vode

% izbranega ozemlja, ki se uporablja za ukrepe za zadrževanje vode

0

10

Q4

2025

Izbrani predlagani ukrepi se izvedejo na podlagi ocene potenciala za zadrževanje vode, predhodnih študij izvedljivosti in podrobnih projektov.

P. KOMPONENTA 3.1: Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k obravnavanju izzivov, povezanih z digitalnim prehodom izobraževalnega sistema, zlasti h krepitvi digitalne pismenosti in računalniškega razmišljanja učencev ter spodbujanju učiteljev k uporabi digitalnih tehnologij. To se doseže z revizijo učnih načrtov za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, da se okrepi izobraževanje na področju informacijske tehnologije, razširi njegovo področje uporabe na napredne digitalne tehnologije in spodbudijo digitalne spretnosti in znanja na vseh izobraževalnih področjih. Spodbuja tudi digitalne spretnosti učiteljev in izboljšuje raven digitalne opreme v šolah. Cilj te komponente je tudi odprava digitalnega razkoraka, ki ga je zaostrila dolgotrajna omejitev gibanja šol, in sicer z ustanovitvijo sklada za mobilne digitalne naprave, ki bi bil na voljo prikrajšanim učencem in učencem. Končni cilj komponente je prilagoditi izobraževanje spreminjajočim se potrebam trga dela, obravnavati pomanjkanje strokovnjakov za informacijsko tehnologijo in naprednih digitalnih znanj in spretnosti delovne sile ter zagotoviti dolgoročno zaposljivost.

Reforme v okviru komponente podpirajo priporočilo za posamezno državo št. 2 za leto 2019, v skladu s katerim Češka poveča kakovost in vključenost sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno s spodbujanjem tehničnih in digitalnih znanj in spretnosti ter spodbujanjem učiteljskega poklica, in priporočilo za posamezno državo št. 2 za leto 2020, v skladu s katerim Češka podpira zaposlovanje z aktivnimi politikami trga dela, zagotavljanjem znanj in spretnosti, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi, ter dostopom do digitalnega učenja.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

P.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Reforma učnih načrtov in krepitev izobraževanja na področju informacijske tehnologije

Reforma vključuje revizijo učnih načrtov za osnovnošolske in nižje srednje šole ter višje srednje šole (gimnazije) z namenom spodbujanja digitalne pismenosti in računalniških spretnosti. Poučevanje informatike se okrepi v smislu ur poučevanja. Razširi se tudi na nova področja, kot so obdelava podatkov in modeliranje, kodiranje in programiranje, robotika in napredne digitalne tehnologije (razširjena resničnost, virtualna resničnost, 3D-tiskanje). Poleg tega novi učni načrti predvidevajo, da se ta digitalna znanja in spretnosti razvijajo kot ključna kompetenca na vseh področjih izobraževanja, vključno s predmeti, ki niso predmeti informacijske tehnologije. Pregled učnih načrtov za osnovne in nižje srednje šole ter gimnazijo se odobri do 30. septembra 2021. Pričakuje se, da bodo šole postopoma uvajale nove učne načrte. Rok za popolno uskladitev z novimi učnimi načrti je 1. september 2023 za osnovne šole, 1. september 2024 za nižje srednje šole in 1. september 2025 za gimnazijo.

Reforma bo zato dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 1: Izvajanje revidiranega učnega načrta ter digitalnih znanj in spretnosti učiteljev

Cilj ukrepa je podpreti izvajanje revidiranih učnih načrtov in okvira za digitalne spretnosti učiteljev (DigCompEdu) v šolah. Podpora temelji na povpraševanju in doseže vsaj 4000 šol. Zajema:

·finančno podporo za usposabljanje učiteljev na področju digitalnih znanj in spretnosti ter računalniške pismenosti, kot je zahtevano v revidiranih učnih načrtih;

·usmerjanje (delavnice, spletni seminarji, individualno svetovanje) za ravnatelje, šolske koordinatorje IKT, koordinatorje učnih načrtov in učitelje IT za pomoč pri učinkovitem izvajanju reforme učnih načrtov;

·vzpostavitev digitalne platforme do 31. decembra 2024, ki učiteljem omogoča dostop do obstoječih podatkovnih zbirk z izobraževalnimi vsebinami (kot so spletno učno gradivo, spletni seminarji, e-učni tečaji).

Naložba bo dokončana do 31. marca 2026.

Naložba 2: Digitalna oprema za šole

Prvi cilj naložbe je preprečiti digitalno izključenost z zagotavljanjem, da je digitalna oprema dostopna vsem učencem. Naložba bo obravnavala vse večje neenakosti v izobraževanju, ki so se še povečale zaradi dolgotrajne omejitve gibanja šol. Kot prvi korak je bilo treba šolam do 31. decembra 2020 zagotoviti financiranje opreme IKT za učenje na daljavo, da se omogoči učenje na daljavo med omejitvijo šolanja, tudi za učence iz socialno-ekonomskih okolij z omejenimi možnostmi. Nato se šolam zagotovijo dodatna sredstva za vzpostavitev sklada za mobilne digitalne naprave za prikrajšane učence do 31. decembra 2025. Sredstva se šolam dodelijo na podlagi meril, ki kažejo, ali se šola nahaja na socialno izključenem območju, in na podlagi ocenjenega števila učencev, ki za izposojanje potrebujejo digitalne mobilne naprave. Šole kupijo 70 000 naprav za podporo 70 000 učencem v stiski.

Drugi cilj naložbe je zagotoviti, da so šole ustrezno opremljene z osnovnimi in naprednimi digitalnimi tehnologijami za podporo digitalni pismenosti in izvajanje revidiranih učnih načrtov v okviru reforme 1 te komponente. Od skupno približno 10 000 vrtcev, osnovnih in srednjih šol, bo do 31. marca 2024 vsaj 9 260 opremljenih z osnovnimi in naprednimi digitalnimi tehnologijami (kot so razširjena resničnost, virtualna resničnost, robotika in 3D-tiskanje). Zagotavljanje financiranja spremlja tehnična pomoč šolam, da se zagotovi učinkovita poraba sredstev. Ta tehnična pomoč se šolam zagotavlja prek centralno zagotovljenih smernic (namensko spletišče, spletni seminarji, spletna orodja za ocenjevanje, primeri dobrih praks) ali prek nove mreže svetovalcev IT („IT gurus“) na regionalni ravni, ki šolam zagotavljajo usmerjeno mentorstvo glede nakupa opreme IT, vzpostavitve informacijske uprave, povezljivosti in notranjih šolskih omrežij. Mreža IT guru podpira vsaj 1120 šol v obdobju med 1. januarjem 2022 in 31. decembrom 2025, tj. približno petino šol, s posebnim poudarkom na manjših podeželskih šolah, ki imajo največje izzive pri razširjanju informacijske tehnologije.

Naložba bo dokončana do 31. marca 2026.

P.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

168

Reforma 1: Reforma učnih načrtov in krepitev izobraževanja na področju informacijske tehnologije

mejnik

Odobritev novih učnih načrtov za krepitev digitalne pismenosti in računalniškega razmišljanja

Odobritev novih učnih načrtov za osnovne in nižje srednje šole ter gimnazijo s strani Ministrstva za izobraževanje, mladino in šport

Q3

2021

Novi učni načrti

·okrepitev izobraževanja na področju informatike v smislu učnih ur

·razširitev obsega informatike na nova področja, kot so obdelava podatkov in modeliranje, kodiranje in programiranje, robotika, razširjena resničnost, virtualna resničnost in digitalna tehnologija.

·Uvedba digitalne kompetence kot ene od ključnih kompetenc

·spodbujati uporabo digitalnih tehnologij na vseh izobraževalnih področjih, vključno s predmeti, ki niso povezani z informacijsko tehnologijo.

169

Reforma 1: Reforma učnih načrtov in krepitev izobraževanja na področju informacijske tehnologije

mejnik

Šole izvajajo nove učne načrte za krepitev digitalne pismenosti in računalniškega razmišljanja

Izvajanje novih učnih načrtov v osnovnih in nižjih srednjih šolah ter gimnaziji

Q3

2025

Šole bodo nove učne načrte izvajale postopoma. Polno skladnost z novimi učnimi načrti bodo osnovne šole dosegle do 1. septembra 2023, nižje srednje šole do 1. septembra 2024 in gimnazije do 1. septembra 2025.

170

Naložba 1: Izvajanje revidiranega učnega načrta ter digitalnih znanj in spretnosti učiteljev

mejnik

Vzpostavitev digitalne platforme za učinkovito izmenjavo izobraževalnih virov

V celoti delujoča digitalna platforma

Q4

2024

Digitalna platforma, za katero je odgovorno ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport, učiteljem zagotavlja dostop do obstoječih izobraževalnih vsebin (npr. digitalnih učnih virov, spletnih seminarjev, tečajev e-učenja). Vzpostavi povezave z obstoječimi podatkovnimi zbirkami digitalnega izobraževalnega gradiva.

171

Naložba 1: Izvajanje revidiranega učnega načrta ter digitalnih znanj in spretnosti učiteljev

cilj

Število šol, ki so prejele podporo za oblikovanje novih učnih načrtov IT (digitalna znanja učiteljev in usmerjanje)

število

0

4 000

Q1

2026

Podpora za izvajanje novih učnih načrtov je usmerjena v osnovne in nižje srednje šole. Zajema:

·usposabljanje učiteljev na področju digitalnih spretnosti in računalniške pismenosti

·usmerjanje (delavnice, spletni seminarji, individualno svetovanje) za voditelje, šolske koordinatorje IKT, koordinatorje učnih načrtov in učitelje IT

172

Naložba 2: Digitalna oprema za šole

cilj

Število digitalnih naprav, ki jih šole kupijo za učenje na daljavo

Številka

0

74000

Q4

2020

Šole kupijo vsaj 74 000 digitalnih naprav (tabličnih računalnikov, prenosnih računalnikov, mobilnih telefonov itd.) za učenje na daljavo. Vsaj 4102 osnovnih in srednjih šol je prejelo finančna sredstva za opremo IT za učenje na daljavo.

173

Naložba 2: Digitalna oprema za šole

mejnik

Število naprav IT, kupljenih za šolski sklad mobilnih digitalnih naprav za prikrajšane učence

število

0

70 000

Q4

2025

Nakup 70 000 naprav mora podpirati 70 000 učencev v stiski. Vsaj 80 % šol je ustanovilo sklad za mobilne digitalne naprave za prikrajšane učence. Ta oprema IT dopolnjuje opremo iz cilja 159.

174

Naložba 2: Digitalna oprema za šole

cilj

Število šol, podprtih z digitalnimi tehnologijami in opremo za spodbujanje digitalne pismenosti in izvajanje novih učnih načrtov IT

število

0

9 260

Q1

2024

Od skupno približno 10 000 šol je vsaj 9 260 šol opremljenih z osnovnimi in naprednimi digitalnimi tehnologijami, potrebnimi za spodbujanje digitalne pismenosti in poučevanje nove informatike v skladu z revidiranimi učnimi načrti.

175

Naložba 2: Digitalna oprema za šole

cilj

Število šol, podprtih pri svetovanju in mentorstvu v zvezi z opremo IT in notranjimi informacijskimi sistemi

število

0

1 120

Q1

2026

Na regionalni ravni mreža regionalnih svetovalcev za informacijsko tehnologijo zagotavlja ciljno usmerjeno mentorstvo in svetovanje vsaj 1120 šolam v zvezi z nakupom opreme IT, povezljivostjo, vzpostavitvijo upravljanja IT in notranjimi šolskimi omrežji.

Svetovanje prek regionalnih svetovalcev za informacijsko tehnologijo dopolnjujejo centralno zagotovljene metodološke smernice, kot so namenska spletna stran, spletni seminarji, izmenjava dobrih praks in spletna orodja za ocenjevanje.

Q. KOMPONENTA 3.2: Prilagoditev šolskih programov

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izzivov na področju terciarnega in primarnega oziroma nižje sekundarnega izobraževanja. Na ravni terciarnega izobraževanja je cilj komponente povečati zmogljivosti univerz in prilagoditi študijske programe novim oblikam učenja in novim področjem, zlasti digitalnemu, v skladu s spreminjajočimi se potrebami trga dela. Poleg tega se podpirajo nove univerzitetne ustanove za razširitev in posodobitev terciarnega izobraževanja na področju medicine in farmacije. Na ravni osnovnošolskega in nižjega sekundarnega izobraževanja je cilj komponente obravnavati vse večje neenakosti v izobraževanju z zagotavljanjem večplastne podpore prikrajšanim šolam, dodatnim poučevanjem učencem, ki jim grozi neuspeh, ter krepitvijo sposobnosti učiteljev in strokovnjakov za poučevanje heterogenih razredov.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo št. 2 za leto 2019, v skladu s katerim mora Češka povečati kakovost in vključenost sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno s spodbujanjem tehničnih in digitalnih znanj in spretnosti ter spodbujanjem učiteljskega poklica, in priporočilo za posamezno državo št. 2 za leto 2020, v skladu s katerim Češka podpira zaposlovanje z aktivnimi politikami trga dela, zagotavljanjem znanj in spretnosti, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi, ter dostopom do digitalnega učenja.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

Q.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela

Cilj reforme je začeti in pospešiti preoblikovanje univerz v zvezi z vsebino in oblikami učenja. Kar zadeva vsebino, se obseg študijskih programov prilagodi novim trendom in spreminjajočim se potrebam na trgu dela, zlasti digitalni preobrazbi. Opredelitev prednostnih sektorjev se opravi na nacionalni ravni ob posvetovanju s socialnimi partnerji. Akademska osredotočenost obstoječih študijskih programov se prav tako prilagodi tako, da vključuje znaten delež učenja na delovnem mestu, da bo bolje ustrezal potrebam trga dela. Reforma bo tudi olajšala prehod na nove, predvsem digitalne oblike učenja, kot sta kombinirano učenje in učenje na daljavo. Za to so potrebne naložbe v digitalno opremo in tehnologije ter usposabljanje univerzitetnega osebja na področju digitalnih znanj in spretnosti ter sodobnih metod poučevanja. Ukrep se osredotoča tudi na razvoj teh zmogljivosti, kar bi univerzam omogočilo, da zagotovijo preusposabljanje in izpopolnjevanje, zlasti za delavce na področjih, ki zahtevajo veliko znanja.

Podpora se univerzam dodeli prek javnega razpisa, ki ga upravlja ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport. Pričakuje se, da bo podprtih vsaj 20 univerz. Akreditacijo ima najmanj 35 novih študijskih programov, vključno z:

-vsaj 15 študijskih programov v prednostnih hitro rastočih sektorjih z visoko dodano vrednostjo, ki jih pesti pomanjkanje visoko usposobljenih strokovnjakov, kot so kibernetska varnost, umetna inteligenca, industrija 4.0, storitve e-uprave.

-vsaj 20 dodatnih študijskih programov (dodiplomski ali magistrski študij) s poklicnim profilom.

Poleg tega univerze ponudijo vsaj 20 novih programov vseživljenjskega učenja (vključno z mikrokvalifikacijami).

Reforma in spremljajoče naložbe bodo dokončani do 31. marca 2026.

Naložba 1: Razvoj izbranih ključnih akademskih območij

Naložba vključuje razširitev zmogljivosti univerz na področju medicine, biomedicine in farmacevtske znanosti. Nove zmogljivosti omogočajo inovacije akademskih programov, širjenje praktičnega poučevanja, razvoj interdisciplinarnih raziskav in večjo internacionalizacijo. Končni cilj je povečati delež študentov medicine in farmacije ter tako odpraviti pomanjkanje zdravstvenih delavcev na Češkem. Naložba vključuje gradnjo in opremo novih akademskih ustanov v treh univerzitetnih kampusih:

·MEPHARED 2 – združitev razdrobljenih akademskih lokacij Fakultete za medicino in fakultete za farmacijo Karlove univerze v mestu Hradec Králové

·BIOCENTRUM – novi objekti za medicinske, biomedicinske in naravoslovne študije v Alberovem kampusu na Karlovi univerzi v Pragi

·Biopharma Hub – novi objekti za farmacevtske in biomedicinske študije, ki omogočajo povezavo fakultete za farmacijo z eno samo akademsko lokacijo Masarykove univerze v Brnu.

Naložbe bodo dokončane do 30. junija 2026.

Reforma 2: Podpora šolam z omejenimi možnostmi

Cilj reforme je odpraviti vse večje razlike med rezultati izobraževanja v šolah in zagotoviti enak dostop do kakovostnega izobraževanja. To se doseže s celovito podporo najranljivejših šol z nadpovprečnim deležem učencev iz prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij. Razvije in izvaja se program ciljno usmerjene podpore za šole na socialno izključenih območjih in ločene šole ter za šole z večjim deležem učencev z drugačnim maternim jezikom. Podpora se osredotoča na usposabljanje učiteljev za delo z heterogenimi skupinami in prikrajšanimi učenci ter na učinkovito sodelovanje s šolskimi psihologi, pomočniki učiteljev in socialnimi delavci v šolah.

Na podlagi rezultatov podpornega programa se predstavi reforma financiranja šol, ki bo uvedla indeksno financiranje, ki bo odražalo raven socialno-ekonomske prikrajšanosti. To bo omogočilo okrepljeno sistematično financiranje najranljivejših šol, s čimer se bo povečala kakovost njihovega izobraževanja in zmanjšale razlike med šolami.

Reforma bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 2: Mentorstvo učencev

Namen naložbe je zagotoviti dohodni razred za učence iz prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij, katerih učni rezultati so se poslabšali zaradi daljšega zapiranja šolanja. Na podlagi poročil češke šolske inšpekcije se ocenjuje, da 500 000 učencev zaostaja in potrebuje mentorstvo zaradi nezadostne udeležbe v spletnem učenju med desetmesečno omejitvijo šolanja. Naložba tako preprečuje nadaljnje širjenje neenakosti med učenci in šolami zaradi socialnih ali drugih ovir. Podpora učencem, pri katerih obstaja tveganje neuspeha, je začasna in omejena na fazo okrevanja po vrnitvi učencev v redno izobraževanje. Pomaga obnoviti učne navade in pridobiti znanje matematike, češkega in tujega jezika, ki ga predpisujejo učni načrti.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2023.

Q.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

176

Reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela

mejnik

Začetek programa za podporo preoblikovanju univerz

Začetek programa s strani Ministrstva za šolstvo

Q2

2022

Program podpira prilagajanje univerz novim oblikam učenja in uvajanje novih študijskih programov. Sektorji, ki se podpirajo iz programa, se opredelijo na podlagi analize ekonomskih podatkov in v posvetovanju s socialnimi partnerji. Poudarek je na hitro rastočih sektorjih z visoko dodano vrednostjo, ki trpijo zaradi pomanjkanja visoko usposobljenih strokovnjakov, kot so kibernetska varnost, umetna inteligenca, industrija 4.0 ali storitve e-uprave. Cilj je podpreti vsaj 20 univerz.

177

Reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela

cilj

Število novih akreditiranih študijskih programov

število

0

35

Q1

2026

Akreditacijo prejme najmanj 35 novih študijskih programov, od tega:

-najmanj 15 študijskih programov spada v sektorje, opredeljene kot hitro rastoči sektorji z visoko dodano vrednostjo, ki trpijo zaradi pomanjkanja visoko usposobljenih strokovnjakov;

-vsaj 20 novih študijskih programov (dodiplomski ali magistrski študij) ima poklicni profil.  

178

Reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela

cilj

Število novih tečajev preusposabljanja in izpopolnjevanja

Številka

0

20

Q1

2026

Univerze bodo pripravile in ponudile vsaj 20 novih tečajev, osredotočenih na izpopolnjevanje in prekvalifikacijo (vključno z mikrokvalifikacijskimi oblikami).

179

Naložba 1: Razvoj izbranih ključnih akademskih spomeniških območij

mejnik

Oddaja javnih naročil za gradnjo novih univerzitetnih objektov

Obvestilo o nagradi za gradnjo novih univerzitetnih objektov

Q2

2024

Obvestilo o oddaji javnih naročil za gradnjo novih univerzitetnih objektov s ciljem urediti 100 000 m² novih univerzitetnih površin, vključno z materialno opremo, razčlenjeno:

1.Mephared 2 (Karlova univerza, Hradec Králové) – 58 092 m²

2.BIOCENTRUM (Karlova univerza, Praga-Albertov) – 33 934 m²

3.BiopharmaHub (Masarykova univerza, Brno) – 19 035 m²

180

Naložba 1: Razvoj izbranih ključnih akademskih spomeniških območij

cilj

Število kvadratnih metrov novega univerzitetnega območja

številka

0

100 000

Q2

2026

Od splošnega cilja izgradnje 111 000 m² bo vsaj 100 000 m² namenjenih novim univerzitetnim območjem.

181

Reforma 2: Podpora šolam z omejenimi možnostmi

cilj

Število podprtih šol v slabšem položaju

število

0

400

Q4

2025

Program zagotavlja podporo vsaj 400 šolam z visokim deležem prikrajšanih učencev. Podpora se osredotoča na usposabljanje učiteljev za delo z heterogenimi skupinami in prikrajšanimi učenci. Šole izbere nacionalni pedagoški inštitut v sodelovanju s češko inšpekcijo šole na podlagi sklopa meril, kot so delež prikrajšanih učencev, delež učencev z različnimi maternimi jeziki in učni rezultati šole.

182

Reforma 2: Podpora šolam z omejenimi možnostmi

mejnik

Predlog novega sistema financiranja šol glede na socialno-ekonomsko prikrajšanost

Odobritev predloga za indeksno financiranje s strani Ministrstva za izobraževanje, mladino in šport

Q4

2025

Predlog za indeksno financiranje temelji na rezultatih podpornega programa za prikrajšane šole v okviru reforme 2 (podpora šolam z omejenimi možnostmi). Indeks upošteva več kazalnikov socialno-ekonomske prednosti šol, kot so rezultati izobraževanja, delež učencev s socialno ali drugo prikrajšanostjo in delež učencev z različnim maternim jezikom.

183

Naložba 2: Mentorstvo učencev

cilj

Število učencev, ki so prejeli mentorstvo

število

0

500 000

Q4

2023

Mentorstvo se zagotovi vsaj 500 000 učencem, pri katerih obstaja tveganje šolskega neuspeha. Mentorstvo učencem pomaga obnoviti učne navade in pridobiti znanje matematike, češkega in tujega jezika, predpisanega v učnih načrtih.

R. KOMPONENTA 3.3: Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju več izzivov na področju trga dela in socialnega varstva. Prvič, njegov cilj je povečati prilagodljivost delovne sile z razvojem njenih znanj in spretnosti, zlasti na digitalnem področju. Drugič, njen cilj je odpraviti trdovratne neenakosti med spoloma na trgu dela, zlasti nizko udeležbo žensk z majhnimi otroki na trgu dela. Tretjič, komponenta je namenjena posodobitvi in razširitvi socialnih storitev v skladu z načeli deinstitucionalizacije in neodvisnega življenja, kot je opisano v Konvenciji ZN o pravicah invalidov.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo št. 2 za leto 2019, v skladu s katerim Češka spodbuja zaposlovanje žensk z majhnimi otroki, vključno z izboljšanjem dostopa do cenovno dostopnega otroškega varstva, in prikrajšanih skupin, ter priporočilo za posamezno državo št. 2 za leto 2020, v skladu s katerim Češka podpira zaposlovanje z aktivnimi politikami trga dela, zagotavljanjem znanj in spretnosti, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi, ter dostopom do digitalnega učenja.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

R.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Razvoj politik trga dela

Cilj te reforme je spodbujati vseživljenjsko učenje na Češkem. Reforma je sestavljena iz več sistemskih ukrepov:

●vzpostavitev tristranskega mehanizma do 31. marca 2022, ki vključuje ministrstvo za delo, ministrstvo za izobraževanje, predstavnike delodajalcev in sindikate, za usklajevanje razvoja programov vseživljenjskega učenja v skladu z dejanskim in pričakovanim povpraševanjem po znanjih in spretnostih;

●do 31. decembra 2023 vzpostavi podatkovno zbirko programov preusposabljanja in izpopolnjevanja, s čimer se bo povečala ponudba tečajev preusposabljanja ter izboljšalo usklajevanje ponudbe in povpraševanja; Zbirka podatkov zajema programe preusposabljanja, potrjene v skladu z Zakonom o zaposlovanju, pa tudi tečaje, ki jih ponujajo poklicne šole in visokošolske ustanove;

●razširitev ciljnih skupin, ki lahko sodelujejo pri preusposabljanju, ki ga organizira urad za delo, na zaposlene osebe, ki jim grozi prezaposlovanje, in zaposlene, ki iščejo izpopolnjevanje; To naj bi povečalo povpraševanje po nadaljnjem izobraževanju in njegovo uporabo;

●do 31. decembra 2025 ustanoviti vsaj 14 regionalnih centrov za usposabljanje (v pristojnosti urada za delo), ki so dovolj opremljeni za vseživljenjsko učenje na področju digitalnih tehnologij in industrije 4.0; To bo omogočilo okrepljeno sodelovanje z regionalnimi poklicnimi šolami in prožnejše usposabljanje v skladu z dejanskimi potrebami regionalnega trga dela (ne da bi bilo treba razpisati programe prekvalifikacije);

●zakonodajna sprememba do 31. decembra 2025 za povečanje prožnosti in učinkovitosti tečajev preusposabljanja, ki jih organizira urad za delo, in za boljše usmerjanje podpore najbolj ranljivim skupinam.

Reformni ukrepi bodo dokončani do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Zagotavljanje trajnostnega financiranja ustanov za varstvo otrok

Cilj tega ukrepa je spodbujati razpoložljivost cenovno dostopnega otroškega varstva za otroke, mlajše od treh let, da se staršem, zlasti materam, olajša vrnitev na delo po starševskem dopustu. Reforma obsega spremembo zakona o predšolskem varstvu, ki zagotavlja stabilno financiranje ustanov za otroke, mlajše od treh let. Cilj zakonodajne spremembe je tudi zagotoviti dostop do cenovno dostopnega otroškega varstva za otroke, mlajše od treh let, v vseh regijah na Češkem.

Reforma bo dokončana do 31. decembra 2023.

Reforma 3: Reforma dolgotrajne oskrbe

Cilj reforme je obravnavati izziv razdrobljenega upravljanja in financiranja dolgotrajne oskrbe ter majhnega deleža storitev v skupnosti in doma na Češkem. Ukrep je sestavljen iz zakonodajne reforme, katere cilj je povezati zdravstveno in socialno dolgotrajno oskrbo, zagotoviti stabilen sistem ustreznega financiranja kakovostnih dolgoročnih storitev, zagotoviti spodbude za oskrbo v skupnosti in na domu, omogočiti dostop zasebnim izvajalcem in izboljšati nadzor nad socialno oskrbo. Pričakuje se, da bo do 31. decembra 2022 vzpostavljen sistem za evidentiranje socialnih in dolgoročnih potreb, sprejet pa naj bi bil tudi akcijski načrt za deinstitucionalizacijo.

Reforma bo dokončana do 31. decembra 2023.

Naložba 1: Razvoj politik trga dela

Cilj ukrepa je povečati prilagodljivost delovne sile spreminjajočim se potrebam trga dela. Ukrep zajema predvsem projekte prekvalifikacije in izpopolnjevanja, s poudarkom na ljudeh z zmanjšano zmožnostjo prilagajanja spreminjajočim se razmeram na trgu dela.

Zagotavljanje znanj in spretnosti na eni strani zagotavlja ponudbo usposobljene delovne sile, kar je predpogoj za konkurenčnost, po drugi strani pa preprečuje brezposelnost in spodbuja socialno kohezijo. Izpopolnjevanje ali prekvalifikacija se do 31. decembra 2025 zagotovi 130 000 ljudem z digitalnimi znanji in spretnostmi ali drugimi spretnostmi, ki jih zahtevata digitalni prehod in industrija 4.0. Od tega se pričakuje, da bo 65 000 ljudi prejelo podporo prek češkega urada za delo, dodatnih 65 000 pa bo podprtih s poklicnim usposabljanjem, ki ga neposredno zagotavljajo delodajalci (prednost imajo mala in srednja podjetja ter samozaposleni).

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 2: Povečanje zmogljivosti ustanov za varstvo otrok

Namen naložbe je povečati razpoložljivost storitev otroškega varstva za otroke, mlajše od treh let. To bo pomagalo odpraviti nizko udeležbo žensk z majhnimi otroki na trgu dela in zmanjšati trdovratne neenakosti med spoloma na trgu dela, kar pomeni veliko razliko v zaposlenosti med spoloma, razliko v plačilu in razliko v pokojninah. Namen naložbe je tudi povečati dostop do otroškega varstva za družine z nižjimi dohodki, ki si ne morejo privoščiti obstoječih storitev otroškega varstva, kar še povečuje tveganje socialne izključenosti in slabih učnih rezultatov njihovih otrok. Pričakuje se, da bo naložba povečala število otroških skupin in vrtcev za 40 %. Naložba vključuje:

●naložbe v nove drevesnice. Od splošnega cilja vzpostavitve 435 novih drevesnic se ustvari vsaj 391;

●prenova obstoječih objektov za uskladitev z novimi tehničnimi standardi (higiena in požarna varnost), določenimi s spremembo zakona o otroški skupini, ali za povečanje zmogljivosti. Od splošnega cilja prenove 370 objektov se obnovi vsaj 333 objektov.

Naložbe v nove zmogljivosti prispevajo k podnebnim ciljem s povečanjem energetske učinkovitosti, kot sledi:

●25 % se nameni za nove konstrukcije s porabo primarne energije, ki je vsaj 20 % manjša od potrebe po skoraj nič-energijskih stavbah.

●45 % se nameni za prenovo energetske učinkovitosti, s katero se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov.

●30 % se dodeli drugim prenovam energetske učinkovitosti.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva

Cilj tega ukrepa je obravnavati pomanjkanje infrastrukture za socialno varstvo in potrebo po podpori prehoda na socialno in dolgotrajno oskrbo v skupnosti na Češkem.

Naložbe podpirajo vzpostavitev dodatne infrastrukture za socialno varstvo, bodisi s prenovo obstoječih stavb bodisi z novogradnjami. Te naložbene projekte izvajajo avtonomne občine na podlagi ocene teritorialnih potreb; Zagotavljanje, da so novi in prenovljeni stanovanjski prostori usklajeni s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov. Prednost imajo naložbe v oskrbo na domu in v skupnosti, pri vseh naložbenih projektih pa se upošteva načelo svobodne izbire in neodvisnega življenja. Naložbe v nove zmogljivosti prispevajo k podnebnim ciljem s povečanjem energetske učinkovitosti, kot sledi:

●tretjina dodeljenih sredstev podpira nove gradnje, pri katerih je povpraševanje po primarni energiji vsaj 20 % manjše od zahteve za stavbe s skoraj nično porabo energije.

●tretjina dodeljenih sredstev se nameni za prenovo, s katero se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov;

●tretjina dodeljenih sredstev se nameni za prenovo, ki v povprečju ne dosega vsaj 30-odstotnega prihranka primarne energije ali vsaj 30-odstotnega zmanjšanja neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov.

●Za socialno preventivo, svetovanje in oskrbo na domu se kupi najmanj 100 električnih vozil in vsaj 151 priključnih hibridov.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

R.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

184

Reforma 1: Razvoj politik trga dela

mejnik

Ustanovitev tristranskega odbora za preusposabljanje in izpopolnjevanje

Začetek veljavnosti odloka o ustanovitvi stalnega odbora Sveta za ekonomsko-socialni sporazum za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje (tristranski)

Q1

2022

Odbor za preusposabljanje in izpopolnjevanje usklajuje razvoj vseživljenjskega učenja v skladu z dejanskim in pričakovanim povpraševanjem po znanjih in spretnostih. Sestavljajo ga predstavniki Ministrstva za delo in socialne zadeve, Ministrstva za izobraževanje, mladino in šport, združenj delodajalcev in sindikatov.

185

Reforma 1: Razvoj politik trga dela

mejnik

Začetek veljavnosti spremenjenega zakona o zaposlovanju za povečanje učinkovitosti zavodov za zaposlovanje in boljše ciljno usmerjanje najbolj ranljivih skupin

 

Določba v spremenjenem Zakonu o zaposlovanju, ki navaja začetek veljavnosti spremenjenega Zakona o zaposlovanju

Q4

2025

Zakon

·Opredelitev prikrajšanih oseb na trgu dela

·bolj ciljno usmerjena podpora najranljivejšim skupinam (zlasti nizko usposobljenim, izključenim osebam ali osebam, ki jim grozi socialna izključenost)

·povečanje prožnosti in učinkovitosti tečajev preusposabljanja, ki jih organizira urad za delo

186

Reforma 1: Razvoj politik trga dela

mejnik

Podatkovna zbirka tečajev preusposabljanja in izpopolnjevanja

Javna podatkovna zbirka začetih tečajev izpopolnjevanja in preusposabljanja

Q4

2023

Podatkovna zbirka zajema programe izpopolnjevanja in preusposabljanja, potrjene v skladu z Zakonom o zaposlovanju (ki ga zagotavlja Urad za delo), ter tečaje, ki jih ponujajo poklicne šole, visokošolski zavodi in drugi ponudniki.

187

Naložba 1: Razvoj politik trga dela

cilj

Število ljudi, ki so bili prekvalificirani in izpopolnjeni na področju digitalnih znanj in spretnosti ter znanj in spretnosti, potrebnih za industrijo 4.0

število

0

130 000

Q4

2025

Vsaj 65 000 ljudi prejme izpopolnjevanje ali preusposabljanje na področju digitalnih znanj in spretnosti. Poleg tega vsaj 65 000 ljudi prejme izpopolnjevanje ali preusposabljanje na področju znanj in spretnosti, potrebnih za industrijo 4.0.

Podpora za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo se zagotavlja prek češkega urada za delo ali usposabljanja v podjetju, ki ga zagotavljajo delodajalci. Merila za izbor zagotavljajo, da imajo prednost mala in srednja podjetja ter samozaposleni.

188

Reforma 1: Razvoj politik trga dela

cilj

Število regionalnih centrov za usposabljanje, ustanovljenih za spodbujanje industrije 4.0

število

0

14

Q4

2025

Ustanovi se vsaj 14 centrov za usposabljanje, ki so opremljeni in delujejo (en center na regijo). Centre ustanovi urad za delo. V sodelovanju z regionalnimi poklicnimi šolami so opremljene za zagotavljanje tečajev izpopolnjevanja in preusposabljanja na področju digitalnih spretnosti in znanj, potrebnih za prehod na industrijo 4.0.

189

Naložba 2: Povečanje zmogljivosti predšolskih ustanov

cilj

Število prenovljenih obstoječih predšolskih ustanov

število

0

333 

Q4

2025

Od splošnega cilja prenove 370 ustanov se obnovi vsaj 333 objektov, da se izpolnijo novi tehnični standardi iz spremembe Zakona št. 247/2014 o zagotavljanju storitev otroškega varstva v otroški skupini (zakon o otroški skupini) ali da se poveča zmogljivost.

190

Naložba 2: Povečanje zmogljivosti predšolskih ustanov

cilj

Število novih predšolskih ustanov

število

0

391

Q4

2025

Od splošnega cilja, da se vzpostavi 435 novih drevesnic, se z gradnjo novih stavb in obnovo obstoječih stavb ustanovi vsaj 391. Naložba vključuje uporabo nepovratnih sredstev, kot sledi:

·Najmanj 98 je novih konstrukcij s porabo primarne energije, ki je vsaj 20 % manjša od zahteve za stavbe s skoraj nično porabo energije.

·Najmanj 176 je prenove, ki v povprečju dosega vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov.

·Vsaj 117 drugih prenov za energetsko učinkovitost.

191

Naložba 2: Povečanje zmogljivosti predšolskih ustanov

cilj

Število novih mest v predšolskih ustanovah

število

0

7430

Q4

2025

Odprtje vsaj 7 430 novih mest v predšolskih ustanovah za otroke, mlajše od treh let. Te zmogljivosti se razlikujejo od zmogljivosti, ki se financirajo iz drugih programov financiranja Unije.

192

Reforma 2: Zagotavljanje trajnosti financiranja ustanov za varstvo otrok

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o varstvu otrok (sprememba zakona št. 247/2014 o zagotavljanju storitev otroškega varstva v otroški skupini)

Določba zakona o varstvu otrok (sprememba zakona št. 247/2014 o zagotavljanju storitev otroškega varstva v skupini otrok), ki navaja začetek veljavnosti zakona

Q4

2023

Zakon o predšolskem varstvu otrok (sprememba zakona št. 247/2014 o zagotavljanju storitev otroškega varstva v skupini otrok)

·zagotoviti stabilno financiranje predšolskih ustanov za otroke, mlajše od treh let;

·cilj je zagotoviti dostop do cenovno dostopnega otroškega varstva za otroke, mlajše od treh let, v vseh regijah.

193

Reforma 3: Reforma dolgotrajne oskrbe

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o dolgotrajni oskrbi

Določba zakona o dolgotrajni oskrbi, ki določa začetek veljavnosti zakona

Q4

2023

Zakon o dolgotrajni negi

·si prizadevajo za vključevanje zdravstvene in socialne dolgotrajne oskrbe;

·zagotavlja visoke standarde kakovosti za vse vrste storitev dolgotrajne oskrbe;

·spodbujanje oskrbe v skupnosti in oskrbe na domu, ki zagotavljata samostojno življenje v naravnem okolju;

·zagotoviti stabilen sistem ustreznega financiranja storitev dolgotrajne oskrbe, tudi za oskrbo v skupnosti in oskrbo na domu;

·določi pravila za spremljanje kakovosti oskrbe, zahteve za osebje (vključno z usposobljenostjo) in opremo;

·omogočiti dostop zasebnim ponudnikom dolgotrajne oskrbe, hkrati pa za vse ponudnike uporabljati enaka pravila in standarde kakovosti.

194

Naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva

cilj

T1: Število zgrajenih ali obnovljenih stanovanjskih objektov v skupnosti

Število instrumentov

0

121

Q4

2024

Ustvarjenih je najmanj 121 objektov, od tega:

·69 objektov je novih objektov, pri katerih je potreba po primarni energiji vsaj 20 % manjša od zahteve za stavbe s skoraj nično porabo energije;

·Prenovi se 26 objektov, ki v povprečju dosegajo vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov.

·26 objektov je drugih prenavljanj energetske učinkovitosti.

Objekti so zgrajeni/rekonstruirani v skladu s pogoji Konvencije ZN o pravicah invalidov, zlasti z načeloma svobode izbire in neodvisnega življenja.

195

Naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva

cilj

T2: Število zgrajenih ali obnovljenih stanovanjskih objektov v skupnosti

Število instrumentov

121

288

Q4

2025

Ustvari se najmanj 288 objektov, od tega:

·116 objekti so novi objekti, pri katerih je potreba po primarni energiji vsaj 20 % manjša od zahteve za stavbe s skoraj nično porabo energije;

·106 objektov se prenovi, tako da se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije ali vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov.

·66 objekti so druga prenova energetske učinkovitosti, s katero se v povprečju ne doseže vsaj 30 % primarne energije. Objekti se zgradijo/rekonstruirajo v skladu s pogoji Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, zlasti z načeloma svobode izbire in samostojnega življenja.

Pričakuje se, da bo ukrep ustvaril vsaj 5 000 novih postelj v ustanovah socialnega varstva.

196

Naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva

cilj

T1: Število vozil z nizkimi emisijami, kupljenih za socialno preventivo, svetovanje in oskrbo na domu

število

0

120

Q4

2023

Kupi se najmanj 120 nizkoemisijskih vozil, od tega:

·40 električni avtomobili

·80 priključnih hibridnih vozil

197

Naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva

cilj

T2: Število vozil z nizkimi emisijami, kupljenih za socialno preventivo, svetovanje in oskrbo na domu

število

120

251

Q4

2024

Kupi se najmanj 251 nizkoemisijskih vozil, od tega:

·100 električni avtomobili

·151 priključna hibridna vozila

S. KOMPONENTA 4.2: Novi instrumenti navideznega lastniškega kapitala Češko-Moravske banke za jamstva in razvoj (ČMZRB) kot nacionalne razvojne banke za spodbujanje podjetništva in razvoja

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive, povezane z dostopom malih in srednjih podjetij (MSP) do financiranja .

Cilja komponente sta razširitev proizvodne linije ČMZRB na nov instrument navideznega lastniškega kapitala in krepitev zmogljivosti ČMZRB za njegovo izvajanje, vključno z zasnovo notranjih regulativnih postopkov in sistemov IT. Sestavni del reforme je posodobitev strategije ČMZRB, da bo vključevala načela za trajnostno financiranje v skladu z okoljskimi cilji EU, pri čemer se v celoti uporablja načelo, „da se ne škoduje bistveno“.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo o podpori malim in srednjim podjetjem z večjo uporabo finančnih instrumentov za zagotavljanje likvidnostne podpore (priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2019).

S.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Razvoj češko-moravske jamstvene in razvojne banke kot nacionalne razvojne banke

Namen reforme je okrepiti položaj ČMZRB kot nacionalne razvojne banke in njeno zmogljivost za izvajanje finančnih instrumentov, zlasti tistih, ki podpirajo cilje prehoda na zeleno gospodarstvo.

Cilj reforme je izpolnitev naslednjih ciljev:

·Posodobitev strategije ČMZRB, da se vključijo načela za trajnostno financiranje v skladu z okoljskimi cilji EU.

·Krepitev institucionalnih in človeških virov, da se zagotovi učinkovito upravljanje nove vrste finančnih instrumentov, vključno s prilagoditvijo notranjih regulativnih postopkov sistemov IT za novi produkt.

·Razvoj metodologije za ocenjevanje in izbiro projektov, ki je v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (DNSH) (2021/C58/01) in zelenimi merili označevanja, kot so določena v Prilogi VI k uredbi o RRF, kar omogoča podporo dejavnostim s podnebnim koeficientom 40 % ali 100 %.

Reforma bo dokončana do 31. decembra 2021.

Naložba 1: Razvoj nove vrste instrumentov navideznega lastniškega kapitala, ki podpirajo podjetništvo

Namen naložbe je zagotoviti podporo v skupnem znesku 32 400 000 EUR za najmanj 30 projektov, ki izpolnjujejo okoljska in podnebna merila na podlagi nove metodologije, v skladu z novo srednjeročno strategijo ČMZRB, kot je bila razvita v okviru dela reforme, in po preglednem in konkurenčnem izbirnem postopku. Pričakuje se, da bo podpora, zagotovljena v okviru češkega načrta za okrevanje in odpornost, mobilizirala zasebni kapital kot zasebno sofinanciranje in dolgoročno povečala temeljni kapital ČMZRB, ki je na voljo za nadaljnje financiranje podjetij prek finančnih instrumentov.

Češka bo dokončala naslednje ukrepe:

·Sklenitev sporazuma o financiranju med ČMZRB in Ministrstvom za industrijo in trgovino, v katerem je jasno določeno, da so projekti, ki jih podpira ČMZRB v okviru načrta za okrevanje in odpornost, skladni s cilji Uredbe (EU) 2021/241, vključno z merili DNSH in zelenimi oznakami, ter da se do 31. decembra 2026 vrnjena sredstva iz novega navideznega lastniškega instrumenta ponovno uporabijo samo za namene tega instrumenta.

·Razširitev proizvodnih linij ČMZRB na nove instrumente navideznega lastniškega kapitala, ki podpirajo MSP (vmesni, mezzanine dolg). Novi instrument je navidezni lastniški instrument v smislu podrejenosti njegovemu prednostnemu dolgu, vendar zagotavlja financiranje za posamezen projekt.

·Zagotavljanje pomoči v skupnem znesku najmanj 32 400 000 milijonov EUR (30 projektov) s financiranjem naložb, ki je v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (DNSH) (2021/C58/01) in s koeficientom podnebja 40 % ali 100 % z instrumenti navideznega lastniškega kapitala, po preglednem in konkurenčnem postopku.

·Za zagotovitev, da so ukrepi skladni s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01), pravni sporazum med ministrstvi za industrijo in trgovino, finance in lokalni razvoj ter ČMZRB in nadaljnja naložbena politika finančnega instrumenta:

I.zahteva uporabo tehničnih smernic Evropske komisije o preverjanju trajnosti za sklad InvestEU; ter

II.izločitev naslednjega seznama dejavnosti in sredstev iz upravičenosti: (i) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 11 ; (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 12 ; (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 13 in obrati za mehansko-biološko obdelavo 14 ; ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; ter

III.zahteva, da pooblaščeni subjekt ali finančni posrednik preveri pravno skladnost upravičenca z ustrezno zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnosti.

Da se zagotovi skladnost dejavnosti s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241, se z merili za izbor zahteva, da podprte dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz ustreznih intervencijskih področij iz Priloge VI k navedeni uredbi (s 40-odstotnim ali 100-odstotnim koeficientom).

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

S.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zapored. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

198

Reforma 1: Razvoj češko-moravske jamstvene in razvojne banke kot nacionalne razvojne banke

mejnik

Sprejetje srednjeročne strategije češko-moravske banke za jamstva in razvoj (ČMZRB), ki so jo odobrili delničarji banke (ki jo zastopajo ministrstva za industrijo in trgovino, finance in lokalni razvoj)

Sprejetje srednjeročne strategije češko-moravske banke za jamstva in razvoj (ČMZRB)

Q4

2021

Novo strategijo odobrijo delničarji banke: Ministrstva za industrijo in trgovino, finance in lokalni razvoj). Vključuje določbe o zagotavljanju skladnosti s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

199

Reforma 1: Razvoj češko-moravske jamstvene in razvojne banke kot nacionalne razvojne banke

mejnik

Oblikovanje modela upravljanja za nov instrument navideznega lastniškega kapitala

Odobritev izvedbenega načrta in notranjih predpisov za upravljanje nove vrste finančnih instrumentov s strani upravnega odbora češko-moravske banke za jamstva in razvoj (ČMZRB)

Q4

2021

Mejnik se doseže z odobritvijo izvedbenega načrta in notranjih predpisov za upravljanje nove vrste finančnih instrumentov s strani sveta direktorjev češko-moravske banke za jamstva in razvoj (ČMZRB).

Nova pravila vključujejo pogoje in metode ocenjevanja projekta, ki zagotavljajo skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (DNSH) (2021/C58/01) in zahtevami glede ustreznih področij ukrepanja iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 (s 40-odstotnim ali 100-odstotnim koeficientom). O novih pravilih se posvetuje s tržnimi subjekti in strokovnimi svetovalci.

200

Naložba 1: Razvoj nove vrste instrumentov navideznega lastniškega kapitala, ki podpirajo podjetništvo

mejnik

Sporazum o financiranju s češko-Moravsko jamstveno in razvojno banko kot Nacionalno razvojno banko (ČMZRB)

Podpis sporazuma o financiranju,

Q4

2021

Mejnik se doseže s podpisom sporazuma o financiranju med Češko-Moravsko jamstveno in razvojno banko kot Nacionalno razvojno banko (ČMZRB) ter Ministrstvom za industrijo in trgovino. Sporazum vključuje: 1) naložbena politika, 2) merila za upravičenost, 3) skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01) upravičencev, ki prejemajo podporo v okviru tega ukrepa, z uporabo preverjanja trajnosti, seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Merila za izbor zahtevajo, da so podprte dejavnosti skladne z zahtevami ustreznih intervencijskih področij iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 (s 40-odstotnim ali 100-odstotnim koeficientom). Sporazum o financiranju določa, da se vrnjena sredstva iz finančnega instrumenta za češko-moravsko jamstveno in razvojno banko kot temeljni kapital Nacionalne razvojne banke (ČMZRB) uporabijo šele po letu 2026.

201

Naložba 1: Razvoj nove vrste instrumentov navideznega lastniškega kapitala, ki podpirajo podjetništvo

cilj

Naložbe v skupni znesek 32 400 000 EUR v instrumente navideznega lastniškega kapitala, ki podpirajo trajnostne projekte MSP

v EUR

0

32 400 000

Q4

2025

Naložba podpira najmanj 30 projektov v višini 32 400 000 EUR do konca leta 2025 v skladu z naložbeno politiko na podlagi preglednega in konkurenčnega izbirnega postopka.

Projekti so v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (DNSH) (2021/C58/01) in ustreznimi zahtevami ustreznih področij ukrepanja iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 (s 40-odstotnim ali 100-odstotnim koeficientom).

T. KOMPONENTA 4.3: Protikorupcijske reforme

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva krepitve protikorupcijskega okvira Češke republike s sprejetjem zakonodaje o zaščiti žvižgačev in uredbi o lobiranju. Cilj reforme je tudi vzpostavitev analitičnih podatkovnih zbirk o korupciji, ki se lahko nato uporabijo pri oblikovanju in izvajanju učinkovitejših in bolje usmerjenih protikorupcijskih ukrepov. Del vključuje tudi reformo sodstva, katere cilj je okrepiti zakonodajni okvir in preglednost na področju sodišč, sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo št. 1 za leto 2019, v skladu s katerim Češka sprejme še nesprejete protikorupcijske ukrepe.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

T.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Zaščita prijaviteljev nepravilnosti

Cilj ukrepa je izboljšati pravne zaščitne ukrepe za žvižgače in izboljšati dojemanje žvižgačev v javni upravi in civilni družbi. Predvidena je nova zakonodaja, ki bo zagotovila učinkovito zaščito žvižgačev pred povračilnimi ukrepi na delovnem mestu ter vzpostavila kanale za notranjo prijavo prijaviteljev nepravilnosti s strani javnih institucij, občin in velikih podjetij. Na Ministrstvu za pravosodje se vzpostavi zunanji sistem obveščanja o žvižgaštvu. Da bi izboljšali dojemanje žvižgačev, se izvede kampanja ozaveščanja, namenjena javni upravi in sodstvu ter splošni javnosti.

Reforma bo dokončana do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Krepitev zakonodajnega okvira in preglednosti na področju sodišč, sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev

Cilj te reforme je vzpostaviti pregleden in enoten sistem zaposlovanja in izbora sodnikov in nosilcev sodnih funkcij na podlagi natančnih, objektivnih in enotnih meril. Poleg tega je cilj reforme podrobnejša ureditev pomožnih dejavnosti sodnikov in poenostavitev sodnih postopkov, v katere so vključeni ocenjevalci. Njegov namen je tudi okrepiti zaščitne ukrepe za disciplinske postopke za sodnike, tožilce in sodne izvršitelje z uvedbo pritožbenega postopka. Reforma bo izvedena z naslednjimi ukrepi:

●Začetek veljavnosti zakona o sodiščih, sodnikih, ocenjevalcih in državni upravi sodišč (zakon o sodiščih in sodnikih) do 31. decembra 2021;

●Začetek veljavnosti zakona o postopkih v zadevah sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev do 31. decembra 2024.

Reforma 3: Zbiranje in analiza podatkov o korupciji

Cilj reforme je pridobiti kvantitativne in kvalitativne podatke o razširjenosti korupcije ter razširiti nabor orodij za evidentiranje in analizo prevladujočih vrst korupcije v različnih sektorjih. To se doseže z raziskovalnim projektom, v katerem se opredelijo obseg in oblike korupcije v izbranih sektorjih na Češkem. Rezultat analize so priporočila za ukrepe za zmanjšanje korupcije v izbranih sektorjih in naj bi se upoštevala pri prihodnjih strategijah vlade za boj proti korupciji. V končnem raziskovalnem poročilu se predlaga metodologija za merjenje neposrednih in posrednih izkušenj s korupcijo. Metodologija je na voljo vladnim organom, neprofitnim organizacijam in akademskim skupnostim za nadaljnji razvoj in uporabo.

Reforma bo dokončana do 31. marca 2026.

Reforma 4: Določitev pravil za lobiranje

Lobiranje na Češkem trenutno ni urejeno. Cilj te reforme je vzpostaviti pravni okvir za lobistične dejavnosti v zakonodajnem postopku, da se omogoči javni nadzor nad lobiranjem in s tem poveča preglednost celotnega zakonodajnega postopka. Sprejme se nov zakon o lobiranju, ki določa pravila za lobistične dejavnosti, da se loči med zakonitimi dejavnostmi lobiranja in neželenim, nepreglednim lobiranjem.

Reforma bo dokončana do 31. marca 2026.

Reforma 5: Nadzor in revizija

Učinkovita zaščita finančnih interesov Unije pri izvajanju instrumenta za okrevanje in odpornost je odvisna od vzpostavitve ustreznih ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in navzkrižja interesov, kot je opredeljeno v členu 61 finančne uredbe. Zato je izboljšanje nadzornega in revizijskega okolja predpogoj za učinkovito izvajanje načrta v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Ta reforma vključuje več ukrepov za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti (i) izboljšanje nacionalnega nadzornega sistema za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje primerov navzkrižja interesov, (ii) pregled skladnosti nacionalnih postopkov za zagotovitev, da je uporaba dejanskega lastništva v okviru sistema notranje kontrole instrumenta v celoti usklajena z opredelitvijo „upravičenih lastnikov“, kot je opredeljena v členu 3(6) Direktive 2015/849, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/843, (iii) sprejetje revizijske strategije, ki zagotavlja neodvisno in učinkovito revizijo izvajanja RRF, (iv) odobritev postopkov za sistem zbiranja, shranjevanja in obdelave podatkov v zvezi z vsemi končnimi prejemniki, vključno z vsemi dejanskimi lastniki, kot je določeno v členu 3 Direktive (EU) 2015/849, ter (v) sistem arhivov za spremljanje izvajanja RRF ter zbiranje in shranjevanje vseh podatkov iz člena 22(2)(d) Uredbe (EU) 2021/241.

Reforma bo dokončana do 30. junija 2022. Vsi ti mejniki morajo biti izpolnjeni, preden je Komisiji predložen prvi zahtevek za plačilo.

T.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

202

Reforma 1: Zaščita prijaviteljev nepravilnosti

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o zaščiti žvižgačev in spremljajoče spremembe zakona

Določba v zakonu o zaščiti žvižgačev, ki navaja začetek veljavnosti

Q4

2024

Zakon o zaščiti žvižgačev:

·prepoved povračilnih ukrepov proti žvižgačem

·zahteva vzpostavitev zunanjega kanala za obveščanje o žvižgaštvu na ministrstvu za pravosodje

·od javnih institucij, velikih občin in velikih podjetij zahteva, da vzpostavijo notranje sisteme obveščanja za prijavljanje nepravilnosti;

203

Reforma 2: Reforma pravosodja, katere cilj je okrepiti zakonodajni okvir in preglednost na področju sodišč, sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o sodiščih in sodnikih

Določba Zakona o sodiščih in sodnikih, ki navaja začetek veljavnosti

Q4

2021

Zakon o sodiščih in sodnikih:

·uvedba objektivnih pravil za izbor sodnikov in sodnih uradnikov

·zagotoviti podrobnejšo ureditev sekundarne dejavnosti sodnikov

·racionalizirati sodne postopke, v katerih sodelujejo sodniki porotniki

204

Reforma 2: Reforma pravosodja, katere cilj je okrepiti zakonodajni okvir in preglednost na področju sodišč, sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o postopkih v primeru sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev

Določba zakona o postopkih v primeru sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev, ki navaja začetek veljavnosti

Q4

2024

Zakon o postopkih v primeru sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev:

·uvedba pregleda odločitev disciplinske komisije na pritožbeni stopnji

·uvesti ukrepe za povečanje učinkovitosti postopkov sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev, in sicer v zvezi s sestavo disciplinskih komisij, plačami uradnikov, obsojenih zaradi disciplinskega ravnanja, in sporazumno poravnavo disciplinskih zadev;

205

Reforma 3: Zbiranje in analiza podatkov o korupciji

mejnik

Oblikovanje metodologije za merjenje korupcije na Češkem

Objava metodologije s strani Ministrstva za pravosodje

Q4

2023

Nova metodologija omogoča ponovljivo in učinkovito merjenje neposredne in posredne izkušnje s korupcijo na Češkem. Poročilo je del končnega raziskovalnega poročila, ki tudi:

·opredeliti obseg in oblike korupcije v izbranih socialnih sektorjih na Češkem.

·oblikovanje priporočil za ukrepe za zmanjšanje korupcije v izbranih sektorjih

206

Reforma 4: Ureditev lobiranja

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o lobiranju

Določba v zakonu o lobiranju, ki določa začetek veljavnosti

Q1

2026

Zakon o lobiranju:

·opredeliti lobiranje

·zahteva vzpostavitev registra lobistov in lobistov

·uvesti obveznost registriranja lobiranja in kazni za kršitve.

207

Reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Sistem za zbiranje, shranjevanje in dajanje na voljo podatkov v zvezi z vsemi končnimi prejemniki, vključno z vsemi dejanskimi lastniki (kot je določeno v točki 6 člena 3 direktive o preprečevanju pranja denarja).

Postopek, ki ga odobri in izvaja enota za dostavo, z opisom sistema za zbiranje in dajanje na voljo podatkov o končnih prejemnikih

Q2

2022

Uspešno se izvaja postopek, ki opisuje način zbiranja in shranjevanja podatkov o končnih prejemnikih, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih ter seznam vseh ukrepov za izvajanje reform in naložbenih projektov. Sistem za zbiranje in dajanje na voljo podatkov o končnih prejemnikih je v skladu z zahtevami iz člena 22(2)(d) uredbe o RRF. Ta opis izrecno zajema vse kategorije podatkov iz člena 22(2)(d), vključno z „upravičenimi lastniki“, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Direktive 2015/849, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/843.

Postopke odobri in izvaja upravni svet RRF. Sistem zbiranja podatkov bo temeljil na najboljših praksah sistema DČ2014+ in jih spremljal.

208

Reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Oblikovanje in izvajanje akcijskega načrta o upravnem sistemu usklajevalnega organa, zlasti kar zadeva zadostno in sistematično preprečevanje navzkrižja interesov v okviru RRF.

Učinkovito izvajanje akcijskega načrta, potrjeno s posodobljenimi postopki in procesi usklajevalnega organa

Q4

2021

Učinkovito izvajanje akcijskega načrta bo zagotovilo učinkovit notranji upravni sistem usklajevalnega organa, zlasti kar zadeva zadostno in sistematično preprečevanje navzkrižja interesov.

Akcijski načrt vključuje ukrepe, s katerimi se zagotovi, da bodo plačila končnim prejemnikom, izvajalcem in podizvajalcem v okviru načrta predmet predhodnega preverjanja navzkrižja interesov do ravni dejanskih lastnikov, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta.

209

Reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Ukrepi za preprečevanje navzkrižja interesov, ki jih izvaja usklajevalni organ.

Revizijsko poročilo, ki potrjuje uspešno izvajanje akcijskega načrta.

Q2

2022

Revizijsko telo opravi naknadno revizijo, da potrdi izvajanje akcijskega načrta.

210

Reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Sistem arhivov

Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorijev

Q2

2022

Vzpostavljen in operativen je sistem arhivov za spremljanje izvajanja RRF.

Sistem vključuje najmanj naslednje funkcije:

(a) zbiranje podatkov ter spremljanje doseganja mejnikov in ciljnih vrednosti;

(b) zbiranje, shranjevanje in zagotavljanje dostopa do podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o RRF.

211

Reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Revizijska strategija, ki zagotavlja neodvisno in učinkovito revizijo izvajanja RRF

Revizijska strategija, ki jo odobri vodja revizijskega organa

Q4

2021

Sprejetje in začetek veljavnosti revizijske strategije za revizijski organ, ki zagotavlja neodvisno in učinkovito revizijo izvajanja RRF v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

Strategija določa vsaj metodologijo in pristop k oceni tveganja, pogostost in vrsto revizij (kot so revizije sistemov in projektov, revizije dokumentacije in na kraju samem), ki jih je treba izvesti v različnih fazah izvajanja reform in naložb, izvedenih v okviru načrta, ter zanesljivost podatkov, ki podpirajo doseganje mejnikov in ciljnih vrednosti.

212

Reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Pregled opredelitve dejanskega lastništva, ker se nanaša na nadzorni sistem RRF

Poročilo o pregledu skladnosti, vključno s predlogi o morebitnih nadaljnjih ukrepih.

Q4

2021

Izvede se pregled skladnosti nacionalnih postopkov, da se zagotovi, da je uporaba dejanskega lastništva v okviru nadzornega sistema RRF popolnoma usklajena z opredelitvijo „upravičenih lastnikov“, kot je opredeljena v točki 6 člena 3 Direktive 2015/849, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/843. Pregled zajema zakonodajo in smernice, vključno s priročnikom za register dejanskih lastnikov. Pri pregledu se preučijo tudi učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije v primeru kršitev obveznosti pridobitve in posedovanja informacij o dejanskem lastništvu, kot je določeno v členu 30(1) Direktive 2015/849, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/843.

Po pregledu se morebitne ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo.

213

Reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Smernice o preprečevanju in obvladovanju navzkrižja interesov

Smernice o preprečevanju in obvladovanju navzkrižja interesov, ki jih izda enota za izvajanje usklajevalnega organa. Revizija s strani revizijskega organa

Q2

2022

Enota za izvajanje sprejme smernice za zagotovitev, da se lastniki sestavnih delov in drugi subjekti, ki izvajajo reforme in naložbe v okviru načrta za okrevanje in odpornost, izogibajo navzkrižju interesov in ga upravljajo. Smernice odražajo celoten obseg potrebnih ukrepov za zaščito proračuna EU pred goljufijami in nepravilnostmi. Te smernice temeljijo na Obvestilu Komisije Smernice o izogibanju in obvladovanju nasprotja interesov v skladu s finančno uredbo (UL C 121, 9.4.2021, str. 1).

Smernice usklajujejo ukrepe, ki jih morajo sprejeti lastniki sestavnih delov in drugi subjekti, ki izvajajo reforme in naložbe v okviru načrta za okrevanje in odpornost (ministrstva, drugi javni organi, državni skladi itd.).

214

Reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Postopki za preprečevanje navzkrižja interesov v skladu s členom 61 finančne uredbe

Revizijsko poročilo z revizijskim mnenjem brez pridržka o uspešnosti sistema notranjih kontrol RRF pri preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju navzkrižij interesov

Q2

2022

Sistem notranjih kontrol RRF za preprečevanje navzkrižja interesov je učinkovit in zagotavlja zlasti, da:

(a) zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov v zvezi z vsemi končnimi prejemniki, vključno z vsemi dejanskimi lastniki, kot je določeno v točki 6 člena 3 Direktive (EU) 2015/849;

(b) sistem notranje kontrole za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov je v skladu s členom 61 finančne uredbe; ter

(C) nacionalni kontrolni postopki za preprečevanje navzkrižja interesov za vse dejanske lastnike so učinkoviti.

U. KOMPONENTA 4.4: Izboljšanje učinkovitosti javne uprave

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv krepitve uporabe pristopa k oblikovanju javnih politik, ki temelji na dokazih, hkrati pa krepi usklajevanje med različnimi ravnmi javne uprave (centralno in regionalno). Njegov namen je odpraviti pomanjkanje ustreznih analitičnih zmogljivosti v javni upravi na Češkem.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo, v skladu s katerim si Češka prizadeva zmanjšati upravno breme in izboljšati e-upravo (priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2019). 

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

U.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Večja učinkovitost, usmerjenost k strankam in uporaba načel odločanja na podlagi dokazov v javni upravi. 

V okviru te reforme se izvedejo naslednji ukrepi za povečanje učinkovitosti javne uprave:

·Vzpostavitev osrednje skupine za analizo, ki bo ozaveščala vse zadevne zainteresirane strani v javni upravi o pomenu načel oblikovanja politik na podlagi dokazov, hkrati pa podpirala ustrezne oddelke pri pravilni uporabi kvalitativnih in kvantitativnih analitskih metod.

·Razvoj metodologije za zbiranje podatkov o dejavnostih uradov in njihovo izmenjavo med javnimi upravami.

·Razvoj elektronskega orodja za zbiranje podatkov o dejavnostih javne uprave.

·Vzpostavitev podatkovne zbirke ustreznih podatkov, kot so informacije o postopkih, uspešnosti, kadrovskih zmogljivostih, javni upravi ter na centralni in lokalni ravni.

·Izvajanje ciljno usmerjenih programov usposabljanja za posameznike za vsaj 1 000 uradnikov na terenu.

Reforma bo dokončana do 31. decembra 2025.

U.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

215

Reforma 1: Povečati učinkovitost, usmerjenost k strankam in uporabo načel odločanja na podlagi dokazov v javni upravi

mejnik

Dopolnitev podatkovne zbirke z ustreznimi podatki o postopkih, uspešnosti in kadrovskih zmogljivostih v javni upravi s strani ministrstva za notranje zadeve

Protokoli o sprejetju za operativno podatkovno zbirko, ki jo zagotavlja ministrstvo za notranje zadeve

Q4

2025

Za javno upravo se vzpostavi posebno, javno dostopno podatkovno skladišče, ki vsebuje razpoložljive posamezne podatke iz izbranih informacijskih sistemov, odprte podatke in podatke, pridobljene z novim orodjem za elektronsko zbiranje podatkov o dejavnostih organov. Podatkovno zbirko vzpostavi ministrstvo za notranje zadeve.

216

Reforma 1: Povečati učinkovitost, usmerjenost k strankam in uporabo načel odločanja na podlagi dokazov v javni upravi

cilj

Zaključek usposabljanja, ki ga je akreditiralo ministrstvo za notranje zadeve, o pristopih, usmerjenih k strankam, za osebje osrednjih, regionalnih ali lokalnih organov

število

0

1000

Q4

2025

Zaključi se ciljno usmerjen program usposabljanja za osebje centralnih, regionalnih ali lokalnih organov za pomoč uporabnikom na področju pristopa, usmerjenega k strankam. Program usposabljanja se izvaja na ravni okrožij v majhnih skupinah do 20 uradnikov in je namenjen opravljanju vzorčnih spretnosti. Program usposabljanja akreditira Ministrstvo za notranje zadeve in je brezplačen za vse udeležence.

V. KOMPONENTA 4.5: Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava potrebo po podpori okrevanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki jih je pandemija COVID-19 močno prizadela, hkrati pa je postala trden del splošnega gospodarskega in socialnega okrevanja Češke. Komponenta spodbuja tudi digitalni premik v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter njihovo učinkovito vključevanje v češki inovacijski ekosistem. Poleg tega je cilj okrepiti odpornost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z uvedbo statusa „umetnika“ v zakonodajo ter vlaganjem v spretnosti umetnikov in kulturnih delavcev, da se spodbudi njihova prilagodljivost novim, zlasti digitalnim, delovnim okoljem. Komponenta vključuje ukrepe za oživitev kulture in dejavnosti, povezanih s turizmom, v regijah, s čimer se prispeva k regionalni koheziji.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo št. 3 za leto 2019, v skladu s katerim Češka odpravi ovire, ki preprečujejo razvoj popolnoma delujočega inovacijskega ekosistema, in priporočila za posamezno državo št. 2 za leto 2020, v skladu s katerim Češka podpira zaposlovanje z aktivnimi politikami trga dela, zagotavljanjem znanj in spretnosti, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi, ter dostopom do digitalnega učenja.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

V.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Status umetnika

Reforma obravnava pomanjkanje ustreznega regulativnega okolja umetnikov: To je še poslabšalo negativne posledice pandemije covida za strokovnjake v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ki so delovali v okviru negotovih delovnih dogovorov, zunaj mreže socialne varnosti. Nova zakonodaja uvaja status „umetnika“, da bi izboljšali in stabilizirali delovne pogoje umetnikov in kulturnih delavcev ter povečali odpornost sektorja. Zakonodajo dopolnjujejo metodološke smernice, ki se osredotočajo na obravnavo strokovnjakov s prekarno zaposlitvijo, pravično uporabo intelektualne lastnine in podporo umetnikom na začetku poklicne poti.

Reforma vključuje tudi vzpostavitev celovitega programa za podporo znanj in spretnosti strokovnjakov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, zlasti digitalnih spretnosti, finančne pismenosti, vodstvenih sposobnosti, povezovanja kulture in ustvarjalnosti z izobraževanjem ter spodbujanja mobilnosti. Program naj bi povečal odpornost kulturnega in ustvarjalnega sektorja, spodbudil prilagodljivost kulturnih in ustvarjalnih delavcev digitalnim tehnologijam in novim delovnim okoljem ter pomagal obnoviti prekinjene mreže sodelovanja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

Reforma bo dokončana do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Zakonodajna reforma, ki uvaja financiranje kulturnih ustanov iz več skladov 

Cilj te reforme je spodbujati finančno stabilnost in vzdržnost kulturnih ustanov. Gre za zakonodajno reformo, ki bo uvedla skupno financiranje kulturnih ustanov iz več virov, s čimer se bo povečala njihova finančna odpornost. Reforma bo poenostavila sodelovanje med mesti, regijami in državo pri financiranju kulturnih ustanov na Češkem ter določila pogoje za udeležbo zasebnega financiranja. Reforma vključuje tudi pregled kulturnih in ustvarjalnih sektorjev na regionalni in nacionalni ravni.

Reforma bo dokončana do 31. decembra 2024.

Naložba 1: Razvoj regionalnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

Glavni cilj je zagotoviti pravičen razvoj kulturnih in ustvarjalnih sektorjev na celotnem ozemlju Češke republike. Cilj naložbe je ustvariti 15 kulturnih in ustvarjalnih centrov, ki bodo spodbujali povezave med kulturo, ustvarjalnimi industrijami in regionalnimi inovacijskimi ekosistemi. Naložbe koristijo strukturno prikrajšanim regijam in območjem, ki trpijo zaradi pomanjkanja kulturne infrastrukture, s čimer se spodbuja teritorialna kohezija. Prednost imajo projekti, ki oživijo obstoječe predmete, prispevajo k obnovi kulturne dediščine ali širijo funkcije obstoječih kulturnih ustanov. Naložba vključuje podporo za pripravo projektov in razvoj regionalnih strateških dokumentov v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 2: Digitalizacija kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

Cilj je podpreti digitalizacijo kulturnih vsebin, da se zagotovi njihovo ohranjanje in izboljša njihova dostopnost. Naložba bo obravnavala nizko stopnjo digitalizacije kulturnih vsebin na Češkem ter pomanjkanje celovite metodologije in izmenjave dobrih praks na tem področju. To je mogoče doseči tako, da se:

●shemo nepovratnih sredstev za podporo vsaj 80 projektom digitalizacije kulturnih vsebin, pri čemer imajo prednost projekti, ki omogočajo delitev opreme in zmogljivosti;

●razvoj metodologije za lažjo digitalizacijo kulturnih vsebin v knjižnicah, muzejih in drugih kulturnih ustanovah;

●digitalizacija sistema nepovratnih sredstev ministrstva za kulturo, ki omogoča učinkovito upravljanje vlog.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Ustvarjalni boni

Cilj naložbe je spodbujanje inovacij prek povezav med MSP in nastajajočimi ustvarjalnimi sektorji. Zunanje storitve ustvarjalnih strokovnjakov lahko MSP pomagajo pri inovacijah pri njihovih postprodukcijskih storitvah in hitrem odzivanju na povpraševanje na trgu, s čimer podpirajo njihovo konkurenčnost. Naložba se doseže s sistemom bonov za podporo mehkih inovacij v MSP, kot so spletno oblikovanje, oblikovanje izdelkov in storitev, grafično oblikovanje ali strategije trženja. Najmanj 3000 ustvarjalnih bonov se dodeli MSP na treh zaporednih razpisih (2022-24). Poleg tega se MSP v dopolnilni shemi, ki podpira dejavnosti spodbujanja izvoza in posvetovanja pri oblikovanju, dodeli vsaj 300 projektnih kreditov. Dodelitev kuponov malim in srednjim podjetjem je namenjena enaki porazdelitvi med regijami in ustvarjalnimi strokovnjaki, ki zagotavljajo storitve največ trem MSP, da se prepreči koncentracija v velikih ustvarjalnih in oglaševalskih podjetjih. Naložba vključuje vzpostavitev ustvarjalne galerije, ki bo služila izvajanju in upravljanju sistema bonov ter širši komunikacijski platformi za kulturne in ustvarjalne sektorje. Sistem bonov temelji na uspešnem lokalnem programu, organiziranem v Južni Moravski.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

V.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

217

Reforma 1: Status umetnika

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o statusu umetnika

Določba v zakonu o statusu umetnika, ki navaja začetek veljavnosti

Q4

2025

Zakon o statusu umetnika zagotavlja stabilne delovne pogoje umetnikov in ustvarjalcev. Zakonodajo dopolnjuje metodološko gradivo o obravnavi strokovnjakov s prekarno zaposlitvijo, pravično uporabo intelektualne lastnine in podporo umetnikom v prvih fazah njihove poklicne poti.

218

Reforma 1: Status umetnika

cilj

Število strokovnjakov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, podprtih z zagotavljanjem znanj in spretnosti

število

0

2000

Q4

2024

Podpora se usmerja prek sheme nepovratnih sredstev s skupno dodelitvijo 27 100 000 EUR). Razvoj znanj in spretnosti se osredotoča na digitalne, finančne in upravljavske spretnosti, kulturne inovacije, internacionalizacijo ter spodbujanje povezav umetnosti in kulture z izobraževalnim sektorjem.

219

Naložba 1: Razvoj regionalnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

cilj

Odprtje novih regionalnih kulturnih in ustvarjalnih centrov za javnost

število

0

15

Q4

2025

Podpira se vsaj 15 regionalnih kulturnih in ustvarjalnih centrov, ki so odprti za javnost. Podpora se usmerja prek sheme nepovratnih sredstev s skupnim zneskom 125 677 000 EUR. Prednost imajo projekti, ki oživijo obstoječe predmete, prispevajo k obnovi kulturne dediščine in sledijo podnebnim ciljem. Pri izbiri projektov se upošteva geografsko ravnovesje. Znotraj posameznih regij imajo prednost strukturno prikrajšana območja in območja, ki trpijo zaradi pomanjkanja kulturne infrastrukture.

220

Reforma 2: Zakonodajna reforma, ki uvaja financiranje kulturnih ustanov iz več skladov

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe, ki omogoča kooperativno financiranje kulture iz več virov

Določba v zakonodajnem predlogu spremembe, ki omogoča kooperativno financiranje kulture iz več virov, ki navaja začetek veljavnosti

Q4

2024

Zakonodajna sprememba:

·omogočanje financiranja kulture iz več virov

·poenostavitev sodelovanja med mesti, regijami in državo

·krepitev finančne vzdržnosti kulturnih ustanov

221

Naložba 2: Digitalizacija kulturnega in ustvarjalnega sektorja

cilj

Število zaključenih projektov digitalizacije kulturnih vsebin

število

0

80

Q4

2025

Shema nepovratnih sredstev podpira vsaj 80 projektov digitalizacije kulturnih vsebin, pri čemer imajo prednost projekti, ki omogočajo delitev opreme in zmogljivosti. Kulturnim ustanovam je na voljo metodologija za učinkovito digitalizacijo kulturnih vsebin, ki temelji na najboljši praksi na tem področju. Skupni proračun, izvršen v ta namen, znaša 31 419 000 EUR.

222

Naložba 3: Ustvarjalni boni

cilj

Število ustvarjalnih bonov, dodeljenih MSP

število

0

3300

Q4

2025

Ukrep podpira mehke inovacije v MSP, kot so spletno oblikovanje, oblikovanje izdelkov in storitev, grafično oblikovanje ali strategije trženja ter dejavnosti za spodbujanje izvoza. Podpora se usmerja prek dveh shem nepovratnih sredstev s skupnim zneskom 20 800 000 EUR. MSP se dodeli vsaj 3 000 ustvarjalnih bonov in 300 projektnih dobropisov. Pri razdeljevanju kuponov se upošteva geografska uravnoteženost. Ustvarjalci lahko zagotavljajo storitve največ trem MSP.

Vzpostavi se ustvarjalna galerija za izvajanje in upravljanje sheme ter kot širši komunikacijski kanal.

W. KOMPONENTA 5.1: Odlične raziskave in razvoj v zdravstvenem sektorju

Element češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv izboljšanja odličnosti raziskav v medicini in sorodnih strokah. To vključuje raziskave na področjih: Nalezljive bolezni, rak, nevroznanosti, motnje presnove ali bolezni srca in ožilja ter raziskave o socialno-ekonomskem vplivu zdravstvenih tveganj. Ta polja so bila opredeljena na podlagi treh meril: Obstoječe podatke o številu smrtnih žrtev, potencial za doseganje odličnosti in sedanji obstoj struktur sodelovanja.

Cilj komponente je posodobiti in prenoviti češko znanstveno infrastrukturo v skladu z evropskimi standardi, razviti strukture mrežnega povezovanja v sektorju raziskav in pilotov ter zmanjšati razdrobljenost raziskovalnega sektorja na Češkem, s čimer bi se izboljšalo njegovo upravljanje.

Ta komponenta zagotavlja podporo, ki dopolnjuje komponenti 6.1 in 6.2 na področju podpore zdravstvenemu sistemu.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo o javno-zasebnem sodelovanju na področju raziskav in razvoja (priporočilo za posamezno državo št. 3 za leto 2020).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

W.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1: Javne raziskave in vzorčenje; Razvojna podpora za prednostna področja medicinskih ved in povezanih družboslovnih ved

Namen te naložbe je podpreti vsaj štiri raziskovalne konzorcije, od katerih je vsak namenjen izboljšanju sistematičnega zagotavljanja potrebnega strokovnega znanja v eni od izbranih disciplin: Raziskave nalezljivih bolezni, raziskave raka, nevroznanosti, motnje presnove ali bolezni srca in ožilja ter raziskave o socialno-ekonomskem vplivu zdravstvenih tveganj. S tem se okrepi znanstvena podpora javni upravi ali hitrejša in preglednejša izmenjava ustreznih in znanstveno potrjenih informacij ter raziskav in vzorčenja; rezultatov inovacij.

Pričakuje se, da bodo konzorciji ustanovljeni med ustreznimi univerzami, javnimi raziskovalnimi ustanovami ter drugimi javnimi in zasebnimi subjekti, kar bo zagotovilo potreben prenos znanja. Ti konzorciji sestavljajo nacionalne raziskovalne organe, katerih cilj je doseči kvalitativno spremembo izbranih raziskav in vzorcev; razvojna prednostna področja, ki vplivajo tako na znanstveno proizvodnjo kot na delovanje češke javne uprave v kriznih zdravstvenih razmerah.

Naložba naj bi vključevala podporo temeljnim in uporabnim raziskovalnim dejavnostim, opremljanje raziskovalnih subjektov z novo kakovostno znanstveno infrastrukturo, vzpostavitev enotne znanstvene platforme za vsako podprto prednostno področje in izboljšanje zmogljivosti raziskovalcev konzorcija z dejavnostmi izpopolnjevanja.

Izvedba naložbe bo dokončana do 31. decembra 2025.

W.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

223

Naložba 1: Javne raziskave in vzorčenje; Razvojna podpora za prednostna področja medicinskih ved in povezanih družboslovnih ved

mejnik

Uvedba novega programa za raziskave in raziskave; razvojna podpora

Odobritev programa s strani češke vlade in objava javnega razpisa

Q4

2021

Mejnik se doseže z uvedbo novega sistemskega programskega instrumenta za podporo raziskavam in vzorčenju; razvoj prednostnih medicinskih ved in povezanih družboslovnih ved, in sicer: Raziskave nalezljivih bolezni, raziskave raka, nevroznanosti, motnje presnove ali bolezni srca in ožilja ter raziskave o socialno-ekonomskem vplivu bolezni v skladu z nacionalnimi pravili, določenimi v Zakonu št. 130/2002 o podpori za raziskave, eksperimentalni razvoj in inovacije iz javnih sredstev.

Vlada ga sprejme po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi ter v notranjih in medresorskih posvetovalnih postopkih, posvetovanju s predstavniki akademskih in uporabniških skupnosti ter univerz v svetu za raziskave, razvoj in inovacije, preverjanju absorpcijske sposobnosti.

Javni razpis za zbiranje ponudb na področju raziskav & razvoj & Inovacije za nove raziskave in projekte; razvojni program upošteva nacionalna pravila, zlasti določena v Zakonu št. 130/2002 o podpori za raziskave, eksperimentalni razvoj in inovacije iz javnih sredstev.

224

Naložba 1: Javne raziskave in vzorčenje; Razvojna podpora za prednostna področja medicinskih ved in povezanih družboslovnih ved

cilj

Oddaja javnih naročil najmanj štirim raziskovalnim in raziskovalnim konzorcijem;

Število pogodb

0

4

Q2

2022

Cilj se doseže z uradnim obvestilom o oddaji javnih naročil vsaj štirim raziskovalnim in vzorčnim raziskovalnim projektom; razvojnim konzorcijem na področju prednostnih medicinskih znanosti in povezanih družboslovnih znanosti, in sicer: Raziskave nalezljivih bolezni, raziskave raka, nevroznanosti, motnje presnove ali bolezni srca in ožilja ter raziskave o socialno-ekonomskem vplivu bolezni.

Skupni proračun, dodeljen v ta namen, znaša najmanj 196 371 000 EUR.

225

Naložba 1: Javne raziskave in vzorčenje; Razvojna podpora za prednostna področja medicinskih ved in povezanih družboslovnih ved

cilj

Potrjevanje vsaj štirih nacionalnih raziskovalnih in raziskovalnih projektov; razvojni konzorciji in njihova vključitev v češki raziskovalni in vzorčni sistem; razvojni sistem kot nacionalni raziskovalni organi

Število konzorcijev, ki jih je potrdilo ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport

0

4

Q4

2025

Cilj bo dosežen s potrditvijo delovanja vsaj štirih konzorcijev na področju raziskav nalezljivih bolezni, raziskav raka, nevroznanosti, metaboličnih motenj ali srčno-žilnih bolezni ter raziskav o socialno-ekonomskem vplivu bolezni in njihovem vključevanju v češki raziskovalni sistem; razvojni sistem kot nacionalni raziskovalni organi ministrstva za izobraževanje, mladino in šport.

Postopek potrjevanja se izvede na podlagi ocene in vrednotenja v skladu z nacionalnimi pravili, določenimi v Zakonu št. 130/2002 o podpori za raziskave, eksperimentalni razvoj in inovacije iz javnih skladov, medsebojnega strokovnega pregleda in obiskov strokovnjakov na kraju samem.

X. KOMPONENTA 5.2: Podpora raziskavam in razvoju v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju izziva spodbujanja inovacijske zmogljivosti domačih podjetij in izboljšanju sodelovanja v inovacijskem ekosistemu Češke. To se doseže s podporo inovativnim podjetjem, zlasti v zvezi z digitalizacijo, organizacijskimi inovacijami ter povezavami med akademskim svetom in podjetji. Podpora poudarja mednarodno sodelovanje in sinergije z okvirnim programom za raziskave in inovacije.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila št. 3 za leto 2019 za posamezno državo, v skladu s katerim Češka odpravi ovire, ki ovirajo razvoj popolnoma delujočega inovacijskega ekosistema, in priporočila za posamezno državo št. 3 za leto 2020, v skladu s katerim Češka inovativnim podjetjem zagotovi dostop do financiranja ter izboljša javno-zasebno sodelovanje na področju raziskav in razvoja.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti morajo biti rezultati postopka raziskav in inovacij tehnološko nevtralni na ravni njihove uporabe (tj. se uporabljajo v vseh razpoložljivih tehnologijah, vključno s tehnologijami z majhnim vplivom), ukrep pa predhodno izključuje raziskave in inovacije, namenjene elementom „rjavih raziskav in inovacij“ (tj. premog, lignit, nafta/zemeljsko olje, zemeljski plin, ki ni zajet v Prilogi III tehničnih smernic o uporabi načela, da se ne škoduje bistveno, modri in sivi vodikovi elementi, sežigalnice in sežigalnice).

X.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Ustanovitev nacionalne koordinacijske skupine za podporo industrijskim raziskavam

Reforma vključuje ustanovitev nacionalne koordinacijske skupine za podporo industrijskim raziskavam, ki bo uskladila politike za podporo raziskavam in razvoju v industriji med oblikovalci politik, obstoječimi ponudniki podpore na področju raziskav, razvoja in inovacij ter vladnim svetom za raziskave, razvoj in inovacije.

Nacionalna koordinacijska skupina zagotovi vzpostavitev strukture za podporne programe, skladne s strategijo pametne specializacije. Uskladiti bi morala pogoje za dodelitev podpore in koncentracijo vseh ustreznih programov v okviru enega samega izvajalskega organa - češke tehnološke agencije.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Naložba 1: Podpora uvajanju inovacij v poslovno prakso

Cilj ukrepa je podpreti inovacijske projekte MSP z namenom uvajanja inovacij na področju proizvodov, postopkov ali organizacije v poslovno prakso.

Kot rezultat podprtega projekta se v praksi izvaja 90 posameznih inovacijskih projektov MSP (proces, proizvod, organizacija).

Naložba se izvede do 31. marca 2026. 

Naložba 2: Podpora za sodelovanje na področju raziskav in razvoja (v skladu z nacionalno strategijo RIS3)

Cilj ukrepa je podpora industrijskim raziskovalnim projektom z zagotavljanjem dolgoročne podpore za sodelovanje med raziskovalnimi organizacijami in podjetji, zlasti MSP, v okviru nacionalnega strokovnega programa.

Vzpostavi se sodelovanje 30 MSP z javno raziskovalno organizacijo v okviru štirih na novo ustanovljenih nacionalnih strokovnih centrov.

Naložba se izvede do 31. decembra 2022.

Naložba 3: Pomoč za raziskave in razvoj na področju okolja

Cilj ukrepa je podpora industrijskim projektom na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki so jih predložile raziskovalne organizacije in podjetja, vključno s skupnimi projekti, namenjenim obravnavanju izzivov, opredeljenih v okviru „Državne okoljske politike Češke republike do leta 2030 z obeti do leta 2050“ in sektorske strategije za podporo raziskavam. Projekti raziskav, razvoja in inovacij se osredotočajo na prednostna tematska področja, kot so varstvo in trajnostna raba naravnih virov, varstvo podnebja in izboljšanje kakovosti zraka, ravnanje z odpadki in ponovna uporaba, varstvo narave in krajine ali varnega in odpornega okolja, vključno s preprečevanjem in zmanjševanjem posledic naravnih in antropogenih nevarnosti.

Podpira se deset projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij na področju okolja.

Naložba se izvede do 30. septembra 2022.

Naložba 4: Podpora raziskavam in razvoju v sinergiji z okvirnim programom za raziskave in inovacije

Cilj ukrepa je financiranje projektov pečata odličnosti, zlasti instrumentov Pospeševalca Evropskega sveta za inovacije, ki podpira MSP z največjim potencialom za hitro rast, ter podpiranje sofinanciranja evropskega raziskovalnega prostora NET (evropska partnerstva), ki obravnavajo najbolj pereče izzive na področju raziskav in razvoja v mednarodnem okviru.

Podpira se najmanj 16 podjetij, ki sodelujejo v sofinanciranih skladih NET evropskega raziskovalnega prostora, in najmanj 8 podjetij, ki predstavljajo projekte, ki so prejeli pečat odličnosti.

Naložba se izvede do 30. septembra 2025.

X.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(Za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(Za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

226

Reforma 1: Ustanovitev nacionalne koordinacijske skupine za podporo industrijskim raziskavam

mejnik

Ustanovitev nacionalne koordinacijske skupine za podporo industrijskim raziskavam

Začetek delovanja skupine

Q4

2021

Ustanovi se nacionalna koordinacijska skupina za podporo industrijskim raziskavam, ki začne delovati. Usklajevalna skupina uskladi politike podpore za raziskave in razvoj v industriji med oblikovalci politike, obstoječimi ponudniki podpore na področju raziskav, razvoja in inovacij ter vladnim svetom za raziskave, razvoj in inovacije, pogoje za dodelitev podpore ter osredotoči vse ustrezne programe v pristojnosti Agencije Češke republike za tehnologijo.

227

Naložba 1: Podpiranje uvajanja inovacij v poslovno prakso

cilj

Uvajanje inovacij v zvezi s proizvodi, postopki ali organizacijskimi inovacijami

Število posameznih inovacij (postopek, proizvod, organizacija), izvedenih v praksi kot rezultat podprtega projekta

72

162

Q1

2026

Na podlagi podprtega projekta se v praksi izvaja 90 posameznih inovacij (postopek, proizvod, organizacija). 

Skupni proračun, ki se izvrši v ta namen, znaša najmanj 39 000 000 EUR.

228

Naložba 2: Podpora za sodelovanje na področju raziskav in razvoja (v skladu s strategijo pametne specializacije)

cilj

Sodelovanje MSP z javno raziskovalno organizacijo v okviru nacionalnih strokovnih centrov

Število podprtih projektov

0

30

Q4

2022

Izvedejo se dolgoročni projekti sodelovanja 30 MSP z javno raziskovalno organizacijo v okviru štirih na novo ustanovljenih nacionalnih strokovnih centrov. 

Skupni proračun, ki se izvrši v ta namen, znaša najmanj 58 000 000 EUR.

229

Naložba 3: Pomoč za raziskave in razvoj na področju okolja

cilj

raziskave in razvoj na področju okolja

Število podprtih projektov na okoljskem področju

43

53

Q3

2022

Podpira se deset projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij na okoljskem področju. Projekti se osredotočajo na prednostna tematska področja, kot so varstvo in trajnostna raba naravnih virov, varstvo podnebja in izboljšanje kakovosti zraka, ravnanje z odpadki in ponovna uporaba, varstvo narave in krajine ali varno in odporno okolje, vključno s preprečevanjem in zmanjševanjem posledic naravnih in antropogenih nevarnosti.

Skupni proračun, ki se izvrši v ta namen, znaša najmanj 7 000 000 EUR.

230

Naložba 4: Pomoč za raziskave in razvoj v sinergiji z okvirnim programom za raziskave in inovacije

cilj

Raziskave in razvoj v sinergiji z okvirnim programom za raziskave in inovacije

Število projektov, ki sodelujejo v sofinanciranih skladih NET za evropski raziskovalni prostor, in projektih, ki so prejeli pečat odličnosti

53

79

Q3

2025

Podpira se 26 projektov, ki sodelujejo v sofinanciranih skladih NET evropskega raziskovalnega prostora, in projekti, ki so prejeli pečat odličnosti, vključno z 18 projekti, ki sodelujejo v sofinanciranih skladih evropskega raziskovalnega prostora NET, in 8 projekti, ki so prejeli pečat odličnosti.

Skupni proračun, ki se izvrši v ta namen, znaša najmanj 19 000 000 EUR, od tega vsaj 12 000 000 EUR za projekte, ki sodelujejo v sofinanciranih skladih NET evropskega raziskovalnega prostora, in najmanj 7 000 000 EUR za projekte, ki so prejeli pečat odličnosti.

Y. KOMPONENTA 6.1: Večja odpornost zdravstvenega sistema

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv krepitve odpornosti zdravstvenega sistema z vlaganjem v zdravstveno infrastrukturo in izboljšanjem izobraževanja zdravstvenih delavcev v akutni oskrbi. V zvezi z zdravstveno infrastrukturo je cilj povečati razpoložljivost in kakovost rehabilitacijske oskrbe za paciente, ki okrevajo po kritičnih boleznih (akutnih zdravstvenih stanjih), ki se je med pandemijo izkazala za nezadostno. Cilj komponente je tudi obravnavati pomanjkanje visoko specializiranih diagnostičnih orodij in zdravljenje resnih bolezni srca in ožilja, vključno s presajanjem zdravil. V zvezi z izobraževanjem zdravstvenega osebja so predvideni sistemski ukrepi in naložbe za odpravo vse večjega pomanjkanja zdravstvenih delavcev.

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočila za posamezno državo št. 1 za leto 2020, v skladu s katerim Češka zagotovi odpornost zdravstvenega sistema, okrepi razpoložljivost zdravstvenih delavcev, osnovno zdravstveno varstvo in integracijo oskrbe ter uvede storitve e-zdravja.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

Y.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Izboljšanje izobraževanja zdravstvenih delavcev

Usposabljanje in izobraževanje zdravstvenih delavcev se prilagodita z namenom izboljšanja razpoložljivosti visoko specializiranih zdravstvenih delavcev. Načrtovanje zdravstvenega osebja na nacionalni in regionalni ravni se izboljša z vzpostavitvijo elektronskega sistema (ki povezuje obstoječe podatkovne zbirke zdravstvenih delavcev) za vodenje, upravljanje in ocenjevanje potreb zdravstvenih delavcev po usposabljanju. Izboljšanje organizacije podiplomskega usposabljanja zdravstvenih delavcev pomaga skrajšati trajanje specialističnega usposabljanja in mlajšim zdravnikom omogoča zgodnejši začetek zagotavljanja oskrbe, s čimer se izboljša dostop do oskrbe.

Naložba bo dokončana do 30. junija 2024.

Naložba 1: Ustanovitev intenzivnega centra za simulacijo zdravil

Naložba vključuje vzpostavitev intenzivnega centra za simulacijo zdravil, ki bo razširil infrastrukturo za podiplomsko usposabljanje in vseživljenjsko učenje zdravstvenih delavcev. Center zagotavlja usposabljanje z najsodobnejšimi tehnologijami in opremo, ki posnemajo dejanske razmere, tudi z uporabo virtualne resničnosti. To omogoča usposabljanje kompleksnih kliničnih nalog v varnem okolju, ne da bi to vplivalo na varnost pacientov, učinkovit prenos pridobljenih znanj in spretnosti v klinično prakso ter izboljšanje sodelovanja med medicinskimi disciplinami. Simulacijsko usposabljanje zajema širok razpon dejavnosti, od preprostega zdravljenja do celovite oskrbe pacientov, ki jo izvajajo specializirane medicinske ekipe v predbolnišnični oskrbi, enotah za intenzivno nego ali operativnih sobah. Razviti je treba tudi sistem usposabljanja medicinskega osebja na področju intenzivne medicine.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 2: Rehabilitacijska oskrba bolnikov, ki okrevajo po kritičnem stanju

Namen naložbe je obravnavati potrebo po okrepitvi rehabilitacijske oskrbe bolnikov, ki okrevajo po kritičnih boleznih, ki so se zaradi pandemije covida še povečale. To se doseže s prenovo in posodobitvijo opreme v oddelkih za rehabilitacijo ter z izboljšanjem organizacije rehabilitacije. S pridobitvijo najsodobnejše opreme za celovito rehabilitacijsko oskrbo se zmanjša potreba po osebju, s čimer se poveča razpoložljivost rehabilitacijske oskrbe za paciente. Podpora se zagotovi prek sheme nepovratnih sredstev s skupno dodelitvijo 61 660 000 EUR. Podpora se zagotovi najmanj 19 javnim bolnišnicam, ki zagotavljajo akutno bolnišnično oskrbo v enotah za intenzivno nego in nadaljnjo rehabilitacijo. Izbira projektov odraža povečane potrebe po rehabilitaciji po pandemiji covida. Pričakuje se, da se bo število zdravljenj bolnikov po kritičnih stanjih v rehabilitacijskih enotah povečalo za 10 %.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Vzpostavitev centra za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino

Namen naložbe je povečati dostopnost visoko specializirane oskrbe s kardiovaskularnimi in presajenimi zdravili v južni Moravski. Predvidena je gradnja novih objektov Centra za kardiovaskularno in presajeno kirurgijo v Brnu, da bi se razširile sedanje zmogljivosti in modernizirala oprema, ki bi odražala sodobne metode zdravljenja, da bi se odpravilo pomanjkanje ustreznih objektov v moravski regiji. Z naložbo se bo število postelj v sedanjem centru kardiovaskularne in transplantacijske kirurgije povečalo s sedanjih 90 na vsaj 125 postelj.

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

 

Y.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

231

Reforma 1: Izboljšanje izobraževanja zdravstvenih delavcev

mejnik

Elektronski sistem za vodenje, upravljanje in ocenjevanje usposabljanja zdravstvenih delavcev

Osnovna platforma za elektronski sistem vodenja, upravljanja in ocenjevanja izobraževanja zdravstvenih delavcev, ki se izvaja

Q2

2024

Ministrstvo za zdravje je oblikovalo osnovno platformo za nov elektronski sistem vodenja, upravljanja in ocenjevanja izobraževanja zdravstvenih delavcev. Elektronski sistem se nadalje razvija in dopolnjuje z moduli v skladu z izobraževalnimi potrebami.

232

Naložba 1: Ustanovitev intenzivnega centra za simulacijo zdravil in optimizacija izobraževalnega sistema

mejnik

Javni razpis za izgradnjo intenzivnega centra za simulacijo zdravil

Obvestilo o oddaji odprtega in javnega razpisa izvajalcu

Q4

2022

Obvestilo o oddaji javnega naročila za izgradnjo intenzivnega centra za simulacijo zdravil, ki bo zagotavljal usposabljanje zdravstvenih delavcev na najrazličnejših medicinskih področjih:

·Anesteziologija in oživljanje

·Drugo usposabljanje na področju medicinskih in nemedicinskih spretnosti, povezano z izrednimi razmerami

·Predbolnišnična oskrba in reševalno vozilo

·Nujni sprejem

·Enote za intenzivno nego in večnamenska operativna soba

·Center za obveščanje

·Mehke veščine - skupinsko komuniciranje, krizno komuniciranje, vodenje.

Izvajalec se izbere na podlagi odprtih in javnih razpisnih postopkov. Pred objavo razpisa se opravi ocena potreb.

233

Naložba 1: Ustanovitev intenzivnega centra za simulacijo zdravil in optimizacija izobraževalnega sistema

mejnik

Začetek delovanja centra za intenzivno simulacijo zdravil

Zgrajen, popolnoma opremljen in operativen center za intenzivno simulacijo zdravil

Q4

2025

Center za simulacijo intenzivne medicine se zgradi, v celoti opremi in začne delovati. Vodi ga Inštitut za podiplomsko izobraževanje na področju zdravstvenega varstva. Zmogljivost bi morala zadostovati za zagotovitev, da se v centru letno usposobi vsaj 1 500 zdravstvenih delavcev.

234

Naložba 2: Rehabilitacijska oskrba bolnikov, ki okrevajo po kritičnih boleznih

cilj

Podpora rehabilitaciji

Številka

0

19

Q4

2024

Podpora se usmerja prek sheme nepovratnih sredstev s skupno dodelitvijo 61 660 000 EUR. Podpora se bo vsaj 19 projektom za povečanje zmogljivosti rehabilitacijske oskrbe pacientov po kritičnih razmerah v javnih bolnišnicah. Pričakuje se, da se bo število zdravljenj bolnikov po kritičnih stanjih v enotah za reghabilitacijo povečalo za 10 %.

235

Naložba 3: Vzpostavitev centra za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino

mejnik

Center za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino v celoti deluje

Center za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino v celoti deluje

Q4

2025

Popolnoma delujoče nove zmogljivosti centra za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino. Izgradnja novega objekta bo ustvarila najmanj 35 novih postelj v Centru za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino. Gradnja je predmet odprtih in javnih razpisnih postopkov. Pred objavo razpisa se opravi ocena potreb.

Z. KOMPONENTA 6.2: Nacionalni načrt za krepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe

Ta komponenta češkega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv povečanja odpornosti sistema za preprečevanje raka in oskrbo z njim, ki so ga prizadeli dolgoročni negativni učinki pandemije COVID-19.

V zvezi z reformami se za Češko za obdobje 2022-2030 vzpostavi nov nacionalni onkološki program ter povečata obseg in kakovost presejalnih programov za preprečevanje raka.

V zvezi z zdravstveno infrastrukturo je cilj podpreti gradnjo češkega onkološkega inštituta v Pragi in Centra za onkološko preventivo. Poleg tega se podpirajo ustanove za onkološko in hematoonkološko oskrbo ter nove ustanove na Inštitutu za onkologijo Masaryka v Brnu, da se okrepi preprečevanje raka.

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočila za posamezno državo št. 1 za leto 2020, v skladu s katerim Češka zagotovi odpornost zdravstvenega sistema, okrepi razpoložljivost zdravstvenih delavcev, osnovno zdravstveno varstvo in integracijo oskrbe ter uvede storitve e-zdravja.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažitvenih korakov, določenih v načrtu v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

Z.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Nacionalni onkološki program Češke republike - NOP CZ 2030

Cilj reforme je vzpostavitev nacionalnega onkološkega programa Češke republike za obdobje 2022-2030 (NOP CR 2030). NOP 2022-2030 odraža prednostne naloge, določene v evropskem načrtu za premagovanje raka, vključno z načeli kulture oskrbe bolnikov z rakom 15 . Za pripravo programa je odgovorna češka onkološka družba. Ministrstvo za zdravje ustanovi nacionalni svet za izvajanje NOP, ki ima usklajevalno vlogo v fazah priprave, izvajanja in ocenjevanja.

Reforma bo dokončana do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Podpora in izboljšanje kakovosti preventivnih programov presejalnih pregledov

Reforma se osredotoči na povečanje obsega in kakovosti programov za preprečevanje raka, da bi zmanjšali obolevnost in umrljivost primerov raka, omejili stroške zdravljenja v poznejših fazah bolezni ter podaljšali pričakovano življenjsko dobo in kakovost življenja. Ti ukrepi vključujejo:

·imenovanje nacionalnega centra za presejalne preglede do 30. junija 2025 kot organa, odgovornega za usklajevanje programov presejalnih pregledov za odkrivanje raka na Češkem;

·povečanje obsega, dostopnosti, uspešnosti in učinka obstoječih presejalnih programov, zlasti s povečanjem pokritosti ciljne populacije. Na primer, pokritost ciljne populacije s presejalnim programom za odkrivanje raka debelega črevesa in danke se do 30. junija 2026 poveča na vsaj 40 %;

·poskusno izvajanje novih presejalnih programov, vključno z njihovim preverjanjem s populacijskimi in kliničnimi študijami. Zlasti se začne izvajati program zgodnjega odkrivanja raka na pljučih, do 30. junija 2026 pa sodeluje vsaj 20 000 udeležencev ciljne populacije.

·vzpostavitev sistema za načrtovanje novih preventivnih programov in oceno njihove stroškovne učinkovitosti in učinka v javnem sistemu zdravstvenega zavarovanja;

·vzpostavitev zbirke podatkov za čezmejno spremljanje in vrednotenje programov presejalnih pregledov, vključno s široko skupino kazalnikov kakovosti in oceno učinkovitosti.

Ukrep bo dokončan do 30. junija 2026.

Naložba 1: Ustanovitev češkega onkološkega inštituta

Naložba se osredotoča na ustanovitev češkega onkološkega inštituta v Pragi, da bi na enem samem mestu oskrbe zagotovili preprečevanje raka, diagnosticiranje in vse načine zdravljenja. Naložba vključuje gradnjo nove stavbe in nakup opreme (med drugim vključno s klinično opremo ter opremo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in varnostno opremo). Cilj je tudi ustanovitev mednarodnega centra za boj proti raku v srednje- in vzhodnoevropski regiji. Pričakuje se, da bo zmogljivost znašala 8 500–1 200 hospitaliziranih pacientov na leto.

Ministrstvo za zdravje do 15. marca 2022 predloži sklop potrebnih dokumentov, ki vključujejo:

·Medicinski program/funkcionalni načrt in osnutek načrta, primernega za javno naročanje projektiranja in gradnje,

·Študija izvedljivosti, vključno z oceno potreb v okviru širše zdravstvene strategije, tehnično, operativno in ekonomsko izvedljivostjo, vzdržnostjo tako finančnega kot kadrovskega vidika ter vplivom na zagotavljanje onkološke oskrbe na regionalni in nacionalni ravni, vključno s časom potovanja in strokovno usposobljenostjo.

Te dokumente neodvisni organ potrdi do 31. decembra 2022.

Naložba bo dokončana do 30. junija 2026.

Naložba 2: Razvoj visoko specializirane onkološke in hematoonkološke oskrbe

Namen naložbe je okrepiti visoko specializirano oskrbo bolnikov z rakom v kompleksnih onkoloških centrih in centrih visoko specializirane hematoonkologije z nakupom najsodobnejših tehnologij in opreme. Naložba bo onkološkim centrom omogočila, da na podlagi načela natančnosti in personalizirane medicine zagotovijo diagnozo in zdravljenje raka, kar bi izboljšalo diagnozo in zdravljenje zlasti redkih vrst raka. Pojem precizne medicine zajema zlasti teranostiko, napredne metode vizualizacije, individualizirano zdravljenje celic in genov ter sodobno radioterapijo. Podpira se vsaj deset kompleksnih onkoloških centrov in centrov za visoko specializirano hematoonkologijo.

Naložba bo dokončana do 30. junija 2026.

Naložba 3: Ustanovitev in razvoj Centra za preprečevanje raka in infrastrukture za inovativno in podporno oskrbo na Masarykovem onkološkem inštitutu

Namen naložbe je povečati zmogljivost in razviti inovativno preprečevanje in zdravljenje raka na Masarykovem onkološkem inštitutu v Brnu. Prvič, naložba vključuje izgradnjo novega objekta Centra za preprečevanje raka, ki bo povečal število programov za preprečevanje raka (primarno, sekundarno in terciarno) ter ločil preventivno oskrbo od ustanov za oskrbo (zaradi antiepidemijskih in psihosocialnih vidikov). Drugič, vzpostavijo se novi objekti za inovativno in podporno zdravljenje raka, in sicer center za prvo pomoč, center za klinično preskušanje, center za podporo pri oskrbi in izobraževalni center. Podporni center omogoča izvajanje novega podpornega programa za osebe, ki so preživele raka, katerega rezultati se nato lahko prenesejo v druge centre za zdravljenje raka na Češkem. 

Naložba bo dokončana do 31. decembra 2025.

Z.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

236

Reforma 1: Nacionalni onkološki program

mejnik

Nacionalni onkološki program Češke republike 2022-2030

Odobritev nacionalnega onkološkega programa za obdobje 2022-2030 s strani vlade

Q4

2021

Za pripravo nacionalnega onkološkega programa je odgovorna češka onkološka družba ob posvetovanju s ključnimi akterji in zainteresiranimi stranmi, zlasti z Ministrstvom za zdravje, nacionalnimi onkološkimi centri, visoko specializiranimi centri za zdravljenje raka in hematološke oskrbe, Inštitutom za zdravstvene informacije in statistiko, predstavniki izvajalcev zdravstvenega varstva, zdravstvenimi zavarovalnicami in združenji bolnikov.

237

Reforma 2: Podpora in izboljšanje kakovosti preventivnih programov presejalnih pregledov

mejnik

Imenovanje institucije, odgovorne za usklajevanje onkoloških presejalnih programov

Nacionalni center za presejalne preglede, ki ga vlada imenuje za organ, pristojen za usklajevanje programov presejalnih pregledov za odkrivanje raka

Q2

2025

Nacionalni center za varnostno preverjanje je odgovoren za:

·usklajevanje, načrtovanje, spremljanje in ocenjevanje programov presejalnih pregledov

·vzpostavitev napovednega sistema za načrtovanje novih preventivnih programov in oceno njihove stroškovne učinkovitosti in učinka v javnem sistemu zdravstvenega zavarovanja;

·vzpostavitev podatkovne zbirke za spremljanje in ocenjevanje programov presejalnih pregledov, vključno z vzpostavitvijo preglednice kazalnikov kakovosti;

·poskusno izvajanje novih programov presejalnih pregledov

238

Reforma 2: Podpora in izboljšanje kakovosti preventivnih programov presejalnih pregledov

cilj

Povečanje pokritosti ciljne populacije s presejalnim programom za odkrivanje raka debelega črevesa in danke

%

34

40

Q2

2026

Udeležba ciljne populacije v ustreznem presejalnem testu (npr. dvoletni preskus na prikrito krvavitev v blatu) se poveča na vsaj 40 %.

239

Reforma 2: Podpora in izboljšanje kakovosti preventivnih programov presejalnih pregledov

cilj

Število udeležencev v novem programu zgodnjega odkrivanja raka na pljučih

število

0

20 000

Q2

2026

Uvede se program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka, v njem pa sodeluje vsaj 20 000 udeležencev ciljne populacije.

240

Naložba 1: Gradnja in ustanovitev češkega onkološkega inštituta

mejnik

Študija izvedljivosti, ki jo je potrdil neodvisni organ

Potrditev študije izvedljivosti s strani neodvisnega organa

Q4

2022

Potrditev s strani neodvisnega organa:

·Medicinski program/funkcionalni načrt in osnutek načrta, primernega za javno naročanje projektiranja in gradnje,

·Študija izvedljivosti, vključno z oceno potreb v okviru širše zdravstvene strategije, tehnično, operativno in ekonomsko izvedljivostjo, vzdržnostjo tako finančnega kot kadrovskega vidika ter vplivom na zagotavljanje onkološke oskrbe na regionalni in nacionalni ravni, vključno s časom potovanja in strokovno usposobljenostjo.

Komisija je priporočene smernice študije izvedljivosti predstavila v „Navodilih za analizo stroškov in koristi investicijskih projektov“, december 2014.

241

Naložba 1: Gradnja in ustanovitev češkega onkološkega inštituta

mejnik

Začetek delovanja češkega onkološkega inštituta

Operativna licenca, ki jo je Ministrstvo za zdravje izdalo češkemu inštitutu za onkologijo

Q2

2026

Dokončana gradbena dela in pridobljeno operativno dovoljenje.

Zmogljivost je vsaj 300 postelj za bolnišnično oskrbo (kar zadevnemu izvajalcu zdravstvenega varstva omogoča povečanje števila postelj za zdravljenje raka za vsaj 50 postelj).

Pričakuje se, da bo zmogljivost znašala 8 500–1 200 hospitaliziranih pacientov na leto.

Gradnja je predmet odprtih in javnih razpisnih postopkov.

242

Naložba 2: Razvoj visoko specializirane onkološke in hematoonkološke oskrbe

cilj

Število podprtih ustanov, ki zagotavljajo onkološko in hematoonološko oskrbo

Število podprtih zdravstvenih ustanov

0

10

Q2

2026

Podpora se zagotovi centrom za kompleksno onkologijo in centrom visoko specializirane onkološke in hemato-onkološke oskrbe prek sheme nepovratnih sredstev, ki jo upravlja ministrstvo za zdravje, v skupni višini 64 920 000 EUR. Vsaj deset centrov se podpre pri pridobivanju najsodobnejših tehnologij in opreme, ki omogoča personalizirano medicino. Izbira projektov, ki bodo prejeli podporo, zagotavlja uravnoteženo geografsko pokritost. Podpora se zagotovi samo javnim izvajalcem zdravstvenega varstva.

243

Naložba 3: Ustanovitev in razvoj Centra za onkološko preventivo in infrastrukturo za inovativno in podporno oskrbo na Marsarykovem onkološkem inštitutu

mejnik

Center za preprečevanje raka na Marsarykovem onkološkem inštitutu

Novi center za preprečevanje raka na Marsarykovem onkološkem inštitutu začne delovati

Q4

2025

Začetek uporabe novih objektov centra za preprečevanje raka pri Marsarykovem onkološkem inštitutu. Dokončan prenos obstoječih zmogljivosti v nove prostore. Pričakuje se, da se bo letno število posredovanj v centru za preprečevanje raka povečalo za 30 % v primerjavi z letom 2019.

Gradnja je predmet odprtih in javnih razpisnih postopkov. Pred objavo razpisa se opravi ocena potreb.

244

Naložba 3: Ustanovitev in razvoj Centra za preprečevanje raka in infrastrukture za inovativno in podporno oskrbo na Marsarykovem onkološkem inštitutu

mejnik

Razširitev zmogljivosti za inovativno in podporno oskrbo na Marsarykovem onkološkem inštitutu

Nove zmogljivosti za podporno in inovativno oskrbo, ki se uporabljajo

Q4

2025

Začetek delovanja novih prostorov prvega kontaktnega centra, centra za klinično preskušanje, centra za podporo in izobraževalnega centra. Pričakuje se, da se bo letno število uporabnikov inovativne in podporne oskrbe na Marsarykovem onkološkem inštitutu v primerjavi z letom 2019 povečalo za 20 %.

Gradnja je predmet odprtih in javnih razpisnih postopkov. Pred objavo razpisa se opravi ocena potreb.

Pilotni projekt o programu za preživele rake se zaključi.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1.Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

1.1.Prvi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

172

C 3.1 Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – naložba 2: Digitalna oprema za šole

cilj

Število digitalnih naprav, ki jih šole kupijo za učenje na daljavo

72

C 1.6 Pospešitev in digitalizacija stavbnega procesa – reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in prostorskega prava v praksi

mejnik

Začetek veljavnosti novega gradbenega zakona

134

C 2.6 Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 2: Majhni vodotoki in vodni zbiralniki

mejnik

Predložitev seznama projektov, ki bodo prejeli podporo v okviru naložbe, s strani Ministrstva za kmetijstvo 2

168

C 3.1 Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – reforma 1: Reforma učnih načrtov in krepitev izobraževanja na področju informacijske tehnologije

mejnik

Odobritev novih učnih načrtov za krepitev digitalne pismenosti in računalniškega razmišljanja

51

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 2: Evropsko vozlišče za digitalne medije (EDMO)

mejnik

Vzpostavitev vozlišča evropske digitalne medijske opazovalnice za srednje in vzhodno Evropo na Češkem (CEDMO)

102

C 2.2 Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 1: Izboljšanje energijske učinkovitosti državnih stavb

mejnik

Ministrstvo za industrijo in trgovino sprejme vzorčno pogodbo za storitve, povezane z metodo pogodbenega zagotavljanja prihranka energije, z jamstvom

105

C 2.2 Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti sistema javne osvetlitve

mejnik

Sprejetje programske dokumentacije Ministrstva za industrijo in trgovino v zvezi z ukrepi za prenovo javnih strelnih sistemov

198

C 4.2 Novi instrumenti navideznega lastniškega kapitala Češko-Moravske banke za jamstva in razvoj (ČMZRB) kot nacionalne razvojne banke za spodbujanje podjetništva in razvoja – reforma 1: Razvoj češko-moravske jamstvene in razvojne banke kot nacionalne razvojne banke

mejnik

Sprejetje srednjeročne strategije češko-moravske banke za jamstva in razvoj (ČMZRB), ki so jo odobrili delničarji banke (ki jo zastopajo ministrstva za industrijo in trgovino, finance in lokalni razvoj)

199

C 4.2 Novi instrumenti navideznega lastniškega kapitala Češko-Moravske banke za jamstva in razvoj (ČMZRB) kot nacionalne razvojne banke za spodbujanje podjetništva in razvoja – reforma 1: Razvoj češko-moravske jamstvene in razvojne banke kot nacionalne razvojne banke

mejnik

Oblikovanje modela upravljanja za nov instrument navideznega lastniškega kapitala

200

C 4.2 Novi instrumenti navideznega lastniškega kapitala Češko-Moravske banke za jamstva in razvoj (ČMZRB) kot nacionalne razvojne banke za spodbujanje podjetništva in razvoja – naložba 1: Razvoj nove vrste instrumentov navideznega lastniškega kapitala, ki podpirajo podjetništvo

mejnik

Sporazum o financiranju s češko-Moravsko jamstveno in razvojno banko kot Nacionalno razvojno banko (ČMZRB)

203

C 4.3 Protikorupcijske reforme – reforma 2: Reforma pravosodja, katere cilj je okrepiti zakonodajni okvir in preglednost na področju sodišč, sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o sodiščih in sodnikih

208

C 4.3 Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Oblikovanje in izvajanje akcijskega načrta o upravnem sistemu usklajevalnega organa, zlasti kar zadeva zadostno in sistematično preprečevanje navzkrižja interesov v okviru RRF.

211

C 4.3 Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Revizijska strategija, ki zagotavlja neodvisno in učinkovito revizijo izvajanja RRF

212

C 4.3 Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Pregled opredelitve dejanskega lastništva, ker se nanaša na nadzorni sistem RRF

223

C 5.1 Odlične raziskave in razvoj v zdravstvenem sektorju – naložba 1: Javne raziskave in vzorčenje; Razvojna podpora za prednostna področja medicinskih ved in povezanih družboslovnih ved

mejnik

Uvedba novega programa za raziskave in raziskave; razvojna podpora

226

C 5.2 Podpora raziskavam in razvoju v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – reforma 1: Ustanovitev nacionalne koordinacijske skupine za podporo industrijskim raziskavam

mejnik

Ustanovitev nacionalne koordinacijske skupine za podporo industrijskim raziskavam

236

C 6.2 Nacionalni načrt za krepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – reforma 1: Nacionalni onkološki program

mejnik

Nacionalni onkološki program Češke republike 2022-2030

3

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – reforma 2: E-zdravje

mejnik

Opredelitev standardov interoperabilnosti v skladu z evropskim okvirom interoperabilnosti za e-zdravje in opredelitev pravil, ki urejajo telemedicino

68

C 1.5 Digitalna preobrazba podjetij – reforma 1: Vzpostavitev platforme za digitalizacijo gospodarstva

mejnik

Vzpostavitev platforme za digitalizacijo gospodarstva

146

C 2.7 Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – reforma 2: Dokončanje in izvajanje strategije za krožno Češko 2040

mejnik

Dokončanje in sprejetje krožne češke strategije 2040 s strani Ministrstva za okolje

184

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – reforma 1: Razvoj politik trga dela

mejnik

Ustanovitev tristranskega odbora za preusposabljanje in izpopolnjevanje

29

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – naložba 4:
Ustvarjanje pogojev za digitalno pravičnost

mejnik

Analiza upravljanja podatkov in uporabe podatkov v pravosodnem sektorju ter uvedba podatkovnega skladišča

83

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 1: Nove tehnologije in digitalizacija na železniški infrastrukturi

mejnik

Opredelitev sklopa projektov za naložbe 1

86

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 2: Elektrifikacija železnic

mejnik

Opredelitev sklopa projektov za naložbe 2

89

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)

mejnik

Opredelitev sklopa projektov za naložbe 3

92

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje nivojskih prehodov z večjo varnostjo

93

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje grajenih kolesarskih stez, stranskih stez in prog brez ovir

94

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov

131

C 2.6 Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Varovanje pred poplavami

mejnik

Uradno obvestilo o dodelitvi pogodb o varstvu pred poplavami

135

C 2.6 Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 2: Majhni vodotoki in vodni zbiralniki

cilj

T1: Dokončanje 50 % projektov malih vodotokov in vodnih zbiralnikov

176

C 3.2 Prilagoditev šolskih programov – reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela

mejnik

Začetek programa za podporo preoblikovanju univerz

207

C 4.3 Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Sistem za zbiranje, shranjevanje in dajanje na voljo podatkov v zvezi z vsemi končnimi prejemniki, vključno z vsemi dejanskimi lastniki (kot je določeno v točki 6 člena 3 direktive o preprečevanju pranja denarja).

209

C 4.3 Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Ukrepi za preprečevanje navzkrižja interesov, ki jih izvaja usklajevalni organ.

210

C 4.3 Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Sistem arhivov

213

C 4.3 Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Smernice o preprečevanju in obvladovanju navzkrižja interesov

214

C 4.3 Protikorupcijske reforme – reforma 5: Nadzor in revizija

mejnik

Postopki za preprečevanje navzkrižja interesov v skladu s členom 61 finančne uredbe

224

C 5.1 Odlične raziskave in razvoj v zdravstvenem sektorju – naložba 1: Javne raziskave in vzorčenje; Razvojna podpora za prednostna področja medicinskih ved in povezanih družboslovnih ved

cilj

Oddaja javnih naročil najmanj štirim raziskovalnim in raziskovalnim konzorcijem;

znesek obroka

1 066 888 563 EUR

1.2.Drugi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

110

C 2.3 Prehod na vire čistejše energije – reforma 1: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

mejnik

Ocena razogljičenja daljinskega ogrevanja na Češkem

140

C 2.6 Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 4: Oblikovanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe

cilj

T1: Ponovno pogozdovanje 12 000 ha območij z ameliorativnimi in stabilizirajočimi drevesnimi vrstami (vrste iz listavcev in srebrne jelke/srebrne jelke alba)

148

C 2.7 Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – naložba 1: Gradnja infrastrukture za recikliranje

mejnik

Dodelitev vseh javnih naročil za projekte, ki vlagajo v infrastrukturo za recikliranje, s strani Ministrstva za okolje

229

C 5.2 Podpora raziskavam in razvoju v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 3: Pomoč za raziskave in razvoj na področju okolja

cilj

Raziskave in razvoj na področju okolja

7

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 1: Digitalne storitve za končne uporabnike

mejnik

Polno delovanje enotnega digitalnega portala

11

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 2: Razvoj odprtih in javnih podatkov

mejnik

Razširitev nacionalnega kataloga odprtih podatkov z naprednimi funkcijami

15

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – naložba 1:
Razvoj informacijskih sistemov

mejnik

Uspešna vzpostavitev in delovanje univerzalne kontaktne točke, ki strankam omogoča komuniciranje z javno upravo na enem mestu.

16

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – naložba 1:
Razvoj informacijskih sistemov

mejnik

Uspešna nadgradnja in delovanje sistema e-potnega lista (ePasy) in vizumskega sistema EVC2

20

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – naložba 2:
Razvoj osnovnih registrov in zmogljivosti za e-upravo

mejnik

Dokončanje popolnoma delujočega podatkovnega centra, opredeljenega s programsko opremo, vključno s podatkovnimi vsebniki.

23

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – naložba 3:
Kibernetska varnost

mejnik

Posodobitev sistema za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov v Češki republiki ter razširitev njegove uporabe za kibernetsko varnost na nadaljnjih pet drugih informacijskih sistemov, ki se izberejo na podlagi študije tveganja in izvedljivosti

25

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – reforma 1:
Centri kompetenc za podporo e-upravi, kibernetski varnosti in e-zdravju

mejnik

Polno delovanje treh kompetenčnih centrov, ki zagotavljajo svetovalne storitve organom, ki izvajajo spremembe informacijskih sistemov in ekosistema e-uprave, predvidene v okviru reform in naložb komponente 1.1 in B komponente 1.2 načrta za oživitev gospodarstva

30

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – naložba 4:
Ustvarjanje pogojev za digitalno pravičnost

cilj

Povečanje števila sob za konference v pravosodnem sistemu, ki so na novo opremljene in povezane za omogočanje videokonferenc.

50

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 1: Evropski center odličnosti za umetno inteligenco „za varnost in zaščito državljanov“

mejnik

Vzpostavitev Evropskega centra odličnosti za umetno inteligenco za varnost in zaščito državljanov

55

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 5: Evropska infrastruktura za storitve blokovne verige (EBSI) - obveznice distribuirane knjige transakcij za financiranje MSP

mejnik

Zaključek tehnične izvedbe EBSI v primeru uporabe in začetek pilotne faze za MSP

57

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 6: 5G Demonstrativni projekti prijavljanja za mesta in industrijska območja

cilj

Razvoj in delovanje referenčnih aplikacij za pametna mesta

67

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 13: Podpora raziskavam in inovacijam v letalski industriji

mejnik

 Polno delovanje vsaj ene preskusne naprave na podlagi dvojne digitalne tehnologije in opreme za digitalno preobrazbo v letalski industriji

90

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)

cilj

Dokončanje 26 projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov

95

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov

96

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje nivojskih prehodov z večjo varnostjo

97

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje grajenih kolesarskih stez, stranskih stez in prog brez ovir

111

C 2.3 Prehod na vire čistejše energije – reforma 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

mejnik

Ocena začrtanih potekov trajnostne oskrbe z biomaso na Češkem

132

C 2.6 Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Varovanje pred poplavami

cilj

T1: Dokončanje 20 projektov za vzpostavitev odporne zaščite pred poplavami.

150

C 2.7 Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – naložba 2: Krožne rešitve v podjetjih

mejnik

Dodelitev vseh javnih naročil za projekte, ki vlagajo v krožne rešitve v podjetjih, s strani Ministrstva za industrijo in trgovino

152

C 2.7 Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – naložba 3: Varčevanje z vodo v industriji

mejnik

Dodelitev vseh javnih naročil za projekte varčevanja in optimizacije vode v industriji s strani Ministrstva za industrijo in trgovino

161

C 2.9 Spodbujanje biotske raznovrstnosti in obvladovanje tveganj zaradi suše – naložba 1: Zaščita mesta Brno pred sušami in poplavami

mejnik

Obvestilo o dodelitvi pogodb za projekte za zaščito pred sušami in poplavami mesta Brno.

228

C 5.2 Podpora raziskavam in razvoju v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 2: Podpora za sodelovanje na področju raziskav in razvoja (v skladu s strategijo pametne specializacije)

cilj

Sodelovanje MSP z javno raziskovalno organizacijo v okviru nacionalnih strokovnih centrov

232

C 6.1 Večja odpornost zdravstvenega sistema – naložba 1: Ustanovitev intenzivnega centra za simulacijo zdravil in optimizacija izobraževalnega sistema

mejnik

Javni razpis za izgradnjo intenzivnega centra za simulacijo zdravil

240

C 6.2 Nacionalni načrt za krepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – naložba 1: Gradnja in ustanovitev češkega onkološkega inštituta

mejnik

Študija izvedljivosti, ki jo je potrdil neodvisni organ

 

 

znesek obroka

807 375 129 EUR

1.3.Tretji obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

139

C 2.6 Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 4: Oblikovanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe

mejnik

Sprememba ministrskega odloka o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi (sprememba Uredbe št. 84/1996 Coll. o načrtovanju gospodarjenja z gozdovi)

142

C 2.6 Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 5: Zadrževanje vode v gozdu

mejnik

T1: Dokončanje 40 projektov za obvladovanje hudournikov (malih lesenih jezov in naravnih kamnov) za upočasnitev površinskega odtoka in projektov zadrževanja vode v gozdovih (zadrževanje in majhni zbiralniki).

32

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij 

mejnik

Začetek veljavnosti ukrepov, ki jih je pripravilo Ministrstvo za industrijo in trgovino, katerih cilj je vzpostavitev zbirke podatkov o načrtih naložbenih projektov in povečanje števila meritev kakovosti omrežja 

70

C 1.5 Digitalna preobrazba podjetij – naložba 2: Evropski referenčni laboratorij za testiranje in preskušanje

cilj

Vzpostavitev evropskega referenčnega laboratorija za testiranje in preskušanje

78

C 2.1 Trajnostni promet – reforma 1: Ustvarjanje alternativ energetskemu in vesoljskemu cestnemu prometu

mejnik

Odobritev načrtov mobilnosti

87

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 2: Elektrifikacija železnic

cilj

Zaključek dveh projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov

99

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov

 

 

znesek obroka

201 843 782 EUR

1.4.Četrti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

73

C 1.6 Pospešitev in digitalizacija stavbnega procesa – reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in prostorskega prava v praksi

mejnik

Začetek dejavnosti Vrhovnega gradbenega urada

75

C 1.6 Pospešitev in digitalizacija stavbnega procesa – naložba 1: Vzpostavitev novega centralnega informacijskega sistema („AIS“)

mejnik

V celoti delujoč centralni informacijski sistem

127

C 2.5 Prenova stavb in zaščita zraka – naložba 2: Nadomestitev nepremičnih virov onesnaževanja v gospodinjstvih z obnovljivimi viri energije

mejnik

Projekti, za katere je bila sklenjena pogodba za zmanjšanje porabe energije in emisij CO2 (med prvim četrtletjem 2020 in tretjim četrtletjem leta 2021)

128

C 2.5 Prenova stavb in zaščita zraka – naložba 2: Nadomestitev nepremičnih virov onesnaževanja v gospodinjstvih z obnovljivimi viri energije

cilj

Zmanjšanje porabe energije in emisij CO2 (izvedeno 35 %)

144

C 2.7 Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – reforma 1: Izvajanje nove zakonodaje o ravnanju z odpadki na Češkem

mejnik

Začetek veljavnosti izvedbenih sklepov na podlagi zakonodaje o ravnanju z odpadki, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje

1

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – reforma 1: Pogoji za upravljanje kakovostne zbirke podatkov in zagotavljanje nadzorovanega dostopa do podatkov

mejnik

Dokončanje revizije podatkov na ravni centralne vlade in sprejetje konceptualnega dokumenta „Strategija nadzorovanega dostopa do podatkov za zagotovitev pogojev za kakovostno upravljanje zbiranja podatkov javne uprave“ s strani vlade, ki je podlaga za novo zakonodajo o upravljanju podatkov

8

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 1: Digitalne storitve za končne uporabnike

mejnik

Povezava sistema zdravstvenega opozarjanja z regionalnimi higienskimi postajami in projekt pametne karantene, ki sta bila razvita za boj proti okužbi s COVID-19 pri prebivalstvu in dokončanje razvoja treh informacijskih sistemov

13

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 3: Digitalne storitve za pravosodje

mejnik

Uvedba nove tehnološke platforme pravosodnega portala, ki državljanom omogoča dostop do digitalnih storitev in je povezana z osrednjim portalom za državljane.

14

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 3: Digitalne storitve za pravosodje

cilj

Oprema sodnih dvoran z avdiovizualnimi snemalniki podatkov

21

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – naložba 2:
Razvoj osnovnih registrov in zmogljivosti za e-upravo

mejnik

Dokončanje navedenih projektov za povečanje prenosne zmogljivosti osrednje točke storitev ter posodobitev in optimizacijo komunikacijske in informacijske infrastrukture ter informacijskih sistemov.

27

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – reforma 2:
Razvoj sistemov, ki podpirajo e-zdravje

mejnik

Razširitev skupnega evidentiranja drog (eRecept) na narkotike in psihotropne snovi ter na elektronske kupone za medicinske pripomočke

49

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – reforma 2: Skupna skupina za podporo in certificiranje strateških tehnologij in Odbor za strateške tehnologije

cilj

Število podjetij, ki jim je bilo izdano potrdilo

56

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 5: Evropska infrastruktura za storitve blokovne verige (EBSI) - obveznice distribuirane knjige transakcij za financiranje MSP

cilj

Število MSP, ki so prejela podporo po uspešni pilotni fazi s ponudbo digitalnih obveznic na portalu EBSI

59

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 7: Češki program Rise-Up

cilj

Podpora projektom, namenjenim inovacijam na področju medicinskih in nemedicinskih tehnoloških rešitev za obvladovanje učinkov COVID-19 ter njegovih gospodarskih in družbenih posledic

64

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 11: Regulativni peskovniki v skladu s prednostnimi nalogami EU

mejnik

Uvedba dveh regulativnih peskovnikov na področju finančne tehnologije in umetne inteligence

65

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 11: Regulativni peskovniki v skladu s prednostnimi nalogami EU

cilj

Udeleženci peskovnika, podprti s peskovniki

79

C 2.1 Trajnostni promet – reforma 1: Ustvarjanje alternativ energetskemu in vesoljskemu cestnemu prometu

mejnik

Odobritev in začetek veljavnosti novega koncepta tovornega prometa

80

C 2.1 Trajnostni promet – reforma 1: Ustvarjanje alternativ energetskemu in vesoljskemu cestnemu prometu

mejnik

Odobritev načrtov prevoznih storitev.

88

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 2: Elektrifikacija železnic

cilj

Dokončanje petih dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov

91

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 3: Izboljšanje okolja (podpora železniški infrastrukturi)

cilj

Dokončanje 26 dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov

100

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje grajenih kolesarskih stez, stranskih stez in prog brez ovir

101

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje posodobljenih železniških mostov ali predorov

103

C 2.2 Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 1: Izboljšanje energijske učinkovitosti državnih stavb

cilj

Dodelitev 75 % vseh javnih naročil za projekte prenove stavb, s katerimi se doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije

108

C 2.2 Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 3: Izboljšanje energijske učinkovitosti javnih stavb

cilj

Dodelitev 75 % vseh javnih naročil za projekte prenove stavb, s katerimi se doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije

133

C 2.6 Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Varovanje pred poplavami

cilj

T2: Dokončanje dodatnih 20 projektov za vzpostavitev odporne zaščite pred poplavami.

136

C 2.6 Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 2: Majhni vodotoki in vodni zbiralniki

cilj

T2: Dokončanje 50 % dodatnih malih vodotokov in vodnih zbiralnikov

137

C 2.6 Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 3: Komasacija zemljišč

cilj

Dokončanje projektov zelene infrastrukture, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, vključno z biocentri, biološkimi koridorji in sajenjem lokalno značilne zelene zemlje v kmetijski krajini (v hektarih zemljišč, ki jih naložba pokriva).

138

C 2.6 Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 3: Komasacija zemljišč

cilj

Dokončanje dejavnosti varstva okolja in prilagajanje podnebnim spremembam (v hektarih zemljišč, ki jih naložba pokriva).

145

C 2.7 Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – reforma 1: Izvajanje nove zakonodaje o ravnanju z odpadki na Češkem

mejnik

Začetek veljavnosti nacionalnega in regionalnega načrta ravnanja z odpadki

154

C 2.8 Oživitev degradiranih območij – naložba 1: Podpora za oživitev določenih območij

mejnik

Oddaja vseh javnih naročil za projekte oživljanja posameznih degradiranih območij

156

C 2.8 Oživitev degradiranih območij – naložba 2: Podpora za oživitev območij v javni lasti za neposlovno rabo

mejnik

Oddaja vseh javnih naročil za obnovo degradiranih območij v javni lasti za neposlovno rabo

158

C 2.8 Oživitev degradiranih območij – naložba 3: Podpora za oživitev območij v javni lasti za poslovne namene

mejnik

Oddaja vseh javnih naročil za obnovo degradiranih območij v javni lasti za poslovno uporabo

183

C 3.2 Prilagoditev šolskih programov – naložba 2: Mentorstvo učencev

cilj

Število učencev, ki so prejeli mentorstvo

186

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – reforma 1: Razvoj politik trga dela

mejnik

Podatkovna zbirka tečajev preusposabljanja in izpopolnjevanja

192

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – reforma 2: Zagotavljanje trajnosti financiranja ustanov za varstvo otrok

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o varstvu otrok (sprememba zakona št. 247/2014 o zagotavljanju storitev otroškega varstva v otroški skupini)

193

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – reforma 3: Reforma dolgotrajne oskrbe

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o dolgotrajni oskrbi

196

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva

cilj

T1: Število vozil z nizkimi emisijami, kupljenih za socialno preventivo, svetovanje in oskrbo na domu

205

C 4.3 Protikorupcijske reforme – reforma 3: Zbiranje in analiza podatkov o korupciji

mejnik

Oblikovanje metodologije za merjenje korupcije na Češkem

 

 

znesek obroka

1 095 723 389 EUR

1.5.Peti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

143

C 2.6 Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 5: Zadrževanje vode v gozdu

mejnik

T2: Dokončanje 20 dodatnih projektov za obvladovanje hudournikov (malih lesenih jezov in naravnih kamnov) za upočasnitev površinskega odtekanja in projektov zadrževanja vode v gozdovih (zadrževanje in majhni zbiralniki).

174

C 3.1 Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – naložba 2: Digitalna oprema za šole

cilj

Število šol, podprtih z digitalnimi tehnologijami in opremo za spodbujanje digitalne pismenosti in izvajanje novih učnih načrtov IT

18

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – naložba 1:
Razvoj informacijskih sistemov

cilj

Sklepanje pogodb za izvedbo navedenih projektov informacijskega sistema, ki so podlaga za razvoj informacijskih sistemov za javno upravo:

48

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – reforma 2: Skupna skupina za podporo in certificiranje strateških tehnologij in Odbor za strateške tehnologije

mejnik

Ustanovitev in imenovanje certifikacijskih organov

84

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 1: Nove tehnologije in digitalizacija na železniški infrastrukturi

cilj

Dokončanje dveh projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov.

113

C 2.3 Prehod na vire čistejše energije – naložba 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

mejnik

Načrt za naložbe v obrate za proizvodnjo toplote/električne energije

179

C 3.2 Prilagoditev šolskih programov – naložba 1: Razvoj izbranih ključnih akademskih spomeniških območij

mejnik

Oddaja javnih naročil za gradnjo novih univerzitetnih objektov

231

C 6.1 Večja odpornost zdravstvenega sistema – reforma 1: Izboljšanje izobraževanja zdravstvenih delavcev

mejnik

Elektronski sistem za vodenje, upravljanje in ocenjevanje usposabljanja zdravstvenih delavcev

znesek obroka

230 678 608 EUR

1.6.Šesti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

125

C 2.5 Prenova stavb in zaščita zraka – naložba 1: Obnova in oživitev stavb za varčevanje z energijo

mejnik

Projekti, za katere so bile sklenjene pogodbe za zmanjšanje porabe energije (v obdobju 02/2022-07/2021)

141

C 2.6 Varstvo narave in prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 4: ponovno pogozdovanje

cilj

T2: Ponovno pogozdovanje dodatnih 24000 ha območij z ameliorativnimi in stabilizacijskimi drevesnimi vrstami (širokolistne vrste in bela jelka/abies alba)

9

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 1: Digitalne storitve za končne uporabnike

mejnik

Polno delovanje 4 informacijskih sistemov

12

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 2: Razvoj odprtih in javnih podatkov

cilj

Povečanje števila pripravljavcev odprtih podatkov v javni upravi, ki objavljajo odprte podatke v nacionalnem katalogu odprtih podatkov

17

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – naložba 1: Razvoj informacijskih sistemov

mejnik

Uspešno delovanje integriranega sistema tujcev, ki zmanjšuje upravno breme tujcev in javnih uslužbencev

31

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – naložba 4:
Ustvarjanje pogojev za digitalno pravičnost

cilj

Povečanje zmogljivosti shranjevanja podatkov

36

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – reforma 2: Podpora razvoju ekosistema 5G

cilj

Objava študij za izboljšanje vzpostavitve omrežij 5G s strani Ministrstva za industrijo in trgovino 

38

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – naložba 1: Vzpostavitev visoko zmogljivih povezav 

mejnik

Ministrstvo za industrijo in trgovino dodeli vse odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovalne točke z zelo visokozmogljivim omrežjem (VHCN) 

43

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – naložba 3: Podpora razvoju mobilne infrastrukture 5G na podeželskih, naložbah intenzivnih belih območjih 

mejnik

Dodelitev vseh odločb o dodelitvi nepovratnih sredstev za povezovanje občin z visoko zmogljivostjo 

45

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – naložba 4: Znanstvenoraziskovalne dejavnosti, povezane z razvojem omrežij in storitev 5G 

mejnik

Dodelitev vseh sklepov o dodelitvi nepovratnih sredstev za znanstvenoraziskovalne projekte, povezane z omrežji 5G 

53

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 3: Prenos tujih dobrih praks ter znanja in izkušenj za digitalno preobrazbo, spremljanje in raziskovanje socialno-ekonomskih učinkov krize (Samuel Neaman Institute)

cilj

Ustanovitev češkega inštituta Samuel Neaman z mednarodnim ozaveščanjem, vključno s 5 mednarodnimi sporazumi o sodelovanju v obliki memorandumov za prenos najboljših praks na področju digitalne preobrazbe

54

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 4: Platforma za usposabljanje na področju upravljanja MSP za digitalno preobrazbo po pandemiji COVID-19

cilj

Vzpostavitev platforme za usposabljanje o upravljanju MSP in vključitev upravljanja vsaj 200 MSP v dejavnosti preusposabljanja in izpopolnjevanja s poudarkom na digitalni preobrazbi

60

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 8: Spodbujanje podjetništva in inovativnih podjetij

cilj

Število zagonskih podjetij, podprtih prek inovacijskih središč in partnerskih organizacij programa

69

C 1.5 Digitalna preobrazba podjetij – naložba 1: Evropska in nacionalna vozlišča za digitalne inovacije

cilj

Vzpostavitev funkcionalnih in medsebojno povezanih evropskih in nacionalnih vozlišč za digitalne inovacije

76

C 1.6 Pospešitev in digitalizacija stavbnega procesa – naložba 2: Razvoj in uporaba podatkov javne uprave pri prostorskem načrtovanju

mejnik

Vzpostavitev standardizirane zbirke podatkov o prostorski analitični dokumentaciji

77

C 1.6 Pospešitev in digitalizacija stavbnega procesa – naložba 3: Izkoriščanje vseh prednosti digitalizacije stavbnega nadzora

mejnik

Sistemi IT, ki podpirajo digitalizacijo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, v celoti delujejo

85

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 1: Nove tehnologije in digitalizacija na železniški infrastrukturi

cilj

Dokončanje šestih dodatnih projektov iz vnaprej določenega sklopa projektov.

98

C 2.1 Trajnostni promet – naložba 4: Varnost na cesti in železnici (železniški prehodi, mostovi in predori, kolesarske poti in neovirane poti)

cilj

Dokončanje nivojskih prehodov z večjo varnostjo

106

C 2.2 Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti sistema javne osvetlitve

cilj

Dodelitev 80 % vseh javnih naročil za prenovo javnih strelnih sistemov, s katerimi se doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije

160

C 2.9 Spodbujanje biotske raznovrstnosti in obvladovanje tveganj zaradi suše – reforma 1: Sprememba Zakona o gospodarjenju z vodami

mejnik

Sprememba Zakona o gospodarjenju z vodami (zakon št. 254/2001 Coll.) za sistemski pristop k obvladovanju suše in pomanjkanja vode.

170

C 3.1 Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – naložba 1: Izvajanje revidiranega učnega načrta ter digitalnih znanj in spretnosti učiteljev

mejnik

Vzpostavitev digitalne platforme za učinkovito izmenjavo izobraževalnih virov

194

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva

cilj

T1: Število zgrajenih ali obnovljenih stanovanjskih objektov v skupnosti

197

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva

cilj

T2: Število vozil z nizkimi emisijami, kupljenih za socialno preventivo, svetovanje in oskrbo na domu

202

C 4.3 Protikorupcijske reforme – reforma 1: Zaščita prijaviteljev nepravilnosti

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o zaščiti žvižgačev in spremljajoče spremembe zakona

204

C 4.3 Protikorupcijske reforme – reforma 2: Reforma pravosodja, katere cilj je okrepiti zakonodajni okvir in preglednost na področju sodišč, sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o postopkih v primeru sodnikov, tožilcev in sodnih izvršiteljev

218

C 4.5 Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja – reforma 1: Status umetnika

cilj

Število strokovnjakov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, podprtih z zagotavljanjem znanj in spretnosti

220

C 4.5 Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja – reforma 2: Zakonodajna reforma, ki uvaja financiranje kulturnih ustanov iz več skladov

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe, ki omogoča kooperativno financiranje kulture iz več virov

234

C 6.1 Večja odpornost zdravstvenega sistema – naložba 2: Rehabilitacijska oskrba bolnikov, ki okrevajo po kritičnih boleznih

cilj

Podpora rehabilitaciji

znesek obroka

807 375 129 EUR

1.7.Sedmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

47

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – reforma 1: Institucionalna reforma usklajevalnega in podpornega sistema za digitalno preobrazbo gospodarstva (vključno z RIS 3)

mejnik

Izvajanje organizacijskih sprememb za reformo strukture javnih organov, ki nadzirajo digitalno preobrazbo gospodarstva

237

C 6.2 Nacionalni načrt za krepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – reforma 2: Podpora in izboljšanje kakovosti preventivnih programov presejalnih pregledov

mejnik

Imenovanje institucije, odgovorne za usklajevanje onkoloških presejalnih programov

znesek obroka

57 669 652 EUR

1.8.Osmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

147

C 2.7 Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – reforma 2: Dokončanje in izvajanje strategije za krožno Češko 2040

mejnik

Dokončanje poročila o spremljanju, v katerem je ocenjeno stanje izvajanja strategije za krožno Češko do leta 2040

169

C 3.1 Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – reforma 1: Reforma učnih načrtov in krepitev izobraževanja na področju informacijske tehnologije

mejnik

Šole izvajajo nove učne načrte za krepitev digitalne pismenosti in računalniškega razmišljanja

230

C 5.2 Podpora raziskavam in razvoju v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 4: Pomoč za raziskave in razvoj v sinergiji z okvirnim programom za raziskave in inovacije

cilj

Raziskave in razvoj v sinergiji z okvirnim programom za raziskave in inovacije

2

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – reforma 1: Pogoji za upravljanje kakovostne zbirke podatkov in zagotavljanje nadzorovanega dostopa do podatkov

cilj

Uvedba novih metodologij upravljanja podatkov v javni upravi

4

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – reforma 2: E-zdravje

cilj

Število novih storitev telemedicine, ki so bile uvedene in na voljo pacientom

5

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – reforma 2: E-zdravje

cilj

Dokončanje projektov, ki vodijo k izvajanju novih digitalnih zdravstvenih storitev.

6

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – reforma 2: E-zdravje

cilj

Povezava ponudnikov zdravstvenih storitev/zdravstvenih ustanov s storitvami e-zdravja v skladu s pravili o interoperabilnosti in polno delovanje portala e-zdravja z večjo funkcionalnostjo in katalogom storitev

19

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – naložba 1:
Razvoj informacijskih sistemov

cilj

Uspešno delovanje novih ali nadgrajenih informacijskih sistemov javne uprave, kar vključuje dokončanje projektov, za katere so bile sklenjene pogodbe v okviru cilja 16

24

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – naložba 3:
Kibernetska varnost

cilj

Zaključek projektov za povečanje števila informacijskih sistemov, katerih kibernetska varnost je bila okrepljena v skladu z zakonom št. 181/2014 zb. o kibernetski varnosti

26

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – reforma 1:
Centri kompetenc za podporo e-upravi, kibernetski varnosti in e-zdravju

cilj

Posvetovanja in zagotovljena pomoč o temah, povezanih z ukrepi v okviru komponent 1.1 in 1.2 reform ter naložb komponente 1.1 in B komponente 1.2 načrta sanacije v obsegu vsaj petih delovnih dni, ki se zagotovi posebnim organom javne uprave

28

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – reforma 2:
Razvoj sistemov, ki podpirajo e-zdravje

mejnik

Dokončanje projektov za utrditev in razvoj elektronske zdravstvene infrastrukture za vzpostavitev medsebojno povezanih podatkovnih zbirk in izboljšanje digitalnih zdravstvenih storitev

33

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij 

cilj

Dokončanje digitalnih tehničnih kart (DTM) objektov za osnovne prostorske razmere

34

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij 

cilj

Dokončanje digitalnih tehničnih kart (DTM) objektov za prometna in tehnična infrastrukturna omrežja

35

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – reforma 1: Izboljšanje okolja za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij

cilj

Zaključek meritev kakovosti elektronskih komunikacij 

37

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – reforma 2: Podpora razvoju ekosistema 5G 

mejnik

Objava smernic za vzpostavitev omrežij 5G s strani Ministrstva za industrijo in trgovino 

40

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – naložba 2: Za koridorje 5G in spodbujanje razvoja 5G 

cilj

Dokončanje izboljšane pokritosti s signali 5G z izbranimi železniškimi koridorji

41

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – naložba 2: Za koridorje 5G in spodbujanje razvoja 5G 

cilj

Dokončanje opremljanja železniških vagonov s ponavljalniki za pasivne stene mobilnega signala 

42

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – naložba 2: Za koridorje 5G in spodbujanje razvoja 5G 

mejnik

Namestitev in preskušanje uvedbe inteligentnih prometnih sistemov (C-ITS). 

46

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – naložba 4: Znanstvenoraziskovalne dejavnosti, povezane z razvojem omrežij in storitev 5G 

cilj

Zaključek znanstvenoraziskovalnih projektov v zvezi z omrežji 5G

52

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 2: Evropsko vozlišče za digitalne medije (EDMO)

cilj

Najmanjše število statistično relevantnih članov odbora, vključenih v indeks CEDMO

58

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 6: 5G Demonstrativni projekti prijavljanja za mesta in industrijska območja

cilj

Razširitev uporabe primerov uporabe za pametna mesta in industrijo 4.0

61

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 9: Pilotni sovlagateljski skladi za razvoj pred/semenskih naložb, strateških tehnologij in odcepljenih univerzitetnih dejavnosti v okviru evropskih centrov odličnosti

mejnik

Ustanovitev skladov skladov in naložbe treh namenskih skladov (predsemenski skladi, strateške tehnologije in odcepljeni skladi)

62

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 9: Pilotni sovlagateljski skladi za razvoj pred/semenskih naložb, strateških tehnologij in odcepljenih univerzitetnih dejavnosti v okviru evropskih centrov odličnosti

cilj

Naložbe v predsemenska in tehnološka zagonska podjetja ter odcepljena podjetja

63

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 10: Internacionalizacija zagonskih podjetij

cilj

Podpora za mednarodno širitev zagonskih podjetij s svetovanjem, mentorstvom za storitve poslovnega svetovanja, programi pospeševanja

66

C 1.4 Digitalno gospodarstvo in družba, inovativni zagoni in nova tehnologija – naložba 12: Gradnja kvantne komunikacijske infrastrukture

mejnik

Zaključek faze gradnje in pilotnega obratovanja optičnega kvantnega omrežja

71

C 1.5 Digitalna preobrazba podjetij – naložba 3: Digitalna preobrazba proizvodnih in neproizvodnih podjetij ter povečanje njihove odpornosti

cilj

Neposredna podpora podjetjem za digitalno preobrazbo

74

C 1.6 Pospešitev in digitalizacija stavbnega procesa – reforma 1: Izvajanje novega gradbenega zakona in prostorskega prava v praksi

cilj

Skrajšanje postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za najmanj dve leti

81

C 2.1 Trajnostni promet – reforma 1: Ustvarjanje alternativ energetskemu in vesoljskemu cestnemu prometu

cilj

Doseganje večjega modalnega deleža javnega prevoza v čeških mestih z več kot 250 000 prebivalci in v čeških mestih z več kot 75 000 prebivalci

82

C 2.1 Trajnostni promet – reforma 1: Ustvarjanje alternativ energetskemu in vesoljskemu cestnemu prometu

cilj

Doseganje večjega modalnega deleža kolesarjev v čeških mestih z več kot 250 000 prebivalci in v čeških mestih z več kot 75 000 prebivalci

115

C 2.4 Čista mobilnost – naložba 1: Gradnja infrastrukture za javni prevoz v Pragi

cilj

Število polnilnih mest za mesto Praga

116

C 2.4 Čista mobilnost – naložba 1: Gradnja infrastrukture za javni prevoz v Pragi

cilj

Število kilometrov dinamične cestninske ceste za mesto Praga

117

C 2.4 Čista mobilnost – naložba 2: Stavbna infrastruktura - polnilnice za zasebna podjetja

cilj

Število polnilnih mest, nameščenih za zasebna podjetja

118

C 2.4 Čista mobilnost – naložba 3: Stavbna infrastruktura - polnilnice za stanovanjske stavbe

cilj

Število polnilnih mest, nameščenih za stanovanjske stavbe

119

C 2.4 Čista mobilnost – naložba 4: Pomoč za nakup vozil – vozil (električnih, H2, koles) za zasebna podjetja

cilj

Število vozil (električnih, H2, koles) za zasebna podjetja

120

C 2.4 Čista mobilnost – naložba 5: Pomoč za nakup vozil (električnih, H2) in infrastrukture za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte

Cilj

Število vozil (električna, H2) za občine, regije, državno upravo

121

C 2.4 Čista mobilnost – naložba 5: Pomoč za nakup vozil (električnih, H2) in infrastrukture za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte

Cilj

Število polnilnih postaj za občine, regije, državno upravo in druge javne subjekte

123

C 2.5 Prenova stavb in zaščita zraka – reforma 1: Obnova in oživitev stavb za varčevanje z energijo

mejnik

Storitve posvetovanja in usposabljanja za val prenove v sektorju gospodinjstev ter časovni razpored za izvajanje ukrepov, vključenih v načrte za kakovost zraka

124

C 2.5 Prenova stavb in zaščita zraka – reforma 2: Podpora za pripravo pred projekti projektov in podpora energetskim projektom skupnosti

cilj

Svetovalne storitve za energetske skupnosti

126

C 2.5 Prenova stavb in zaščita zraka – naložba 1: Obnova in oživitev stavb za varčevanje z energijo

cilj

Zmanjšanje porabe energije in emisij CO2

129

C 2.5 Prenova stavb in zaščita zraka – naložba 2: Nadomestitev nepremičnih virov onesnaževanja v gospodinjstvih z obnovljivimi viri energije

cilj

Zmanjšanje porabe energije in emisij CO2

130

C 2.5 Prenova stavb in zaščita zraka – naložba 3: Podpora za pripravo pred projektom in ozaveščanje, izobraževanje, usposabljanje in obveščanje na področju varčevanja z energijo ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal zraka

cilj

Pripravljalni projekti pred projektom, študije, usposabljanja in energetski projekti skupnosti

149

C 2.7 Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – naložba 1: Gradnja infrastrukture za recikliranje

cilj

Zaključek projektov, ki vlagajo v infrastrukturo za recikliranje

151

C 2.7 Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – naložba 2: Krožne rešitve v podjetjih

cilj

Dokončanje projektov, ki vlagajo v krožne rešitve v podjetjih

153

C 2.7 Krožno gospodarstvo, recikliranje in industrijska voda – naložba 3: Varčevanje z vodo v industriji

cilj

Dokončanje projektov za varčevanje in optimizacijo vode v industriji

155

C 2.8 Oživitev degradiranih območij – naložba 1: Podpora za oživitev določenih območij

cilj

Dokončanje projektov energetsko učinkovite oživitve posebnih degradiranih območij

157

C 2.8 Oživitev degradiranih območij – naložba 2: Podpora za oživitev območij v javni lasti za neposlovno rabo

cilj

Dokončanje projektov energetsko učinkovite oživitve degradiranih območij v lasti občin in regij za neposlovno rabo

159

C 2.8 Oživitev degradiranih območij – naložba 3: Podpora za oživitev območij v javni lasti za poslovne namene

cilj

Dokončanje energetsko učinkovitih projektov oživitve degradiranih območij v lasti občin in regij za poslovno uporabo

162

C 2.9 Spodbujanje biotske raznovrstnosti in obvladovanje tveganj zaradi suše – naložba 1: Zaščita mesta Brno pred sušami in poplavami

cilj

Dokončanje ukrepov za varovanje pred poplavami, ki temeljijo na naravi, za zaščito mesta Brno

163

C 2.9 Spodbujanje biotske raznovrstnosti in obvladovanje tveganj zaradi suše – naložba 2: Upravljanje deževnice v strnjenih mestnih naseljih

cilj

Povečanje količine deževnice, obdržane z ukrepi za gospodarjenje z deževnico na mestnih območjih

164

C 2.9 Spodbujanje biotske raznovrstnosti in obvladovanje tveganj zaradi suše – naložba 3: Zavarovana območja, vključno z območji Natura 2000 in zaščitenimi vrstami rastlin in živali

cilj

Dokončanje projektov za ohranjanje zavarovanih območij, vključno z območji Natura 2000, ter zaščitenih vrst rastlin in živali.

165

C 2.9 Spodbujanje biotske raznovrstnosti in obvladovanje tveganj zaradi suše – naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam

mejnik

Zaključek projektov za prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam

166

C 2.9 Spodbujanje biotske raznovrstnosti in obvladovanje tveganj zaradi suše – naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam

cilj

Ocena potenciala za zadrževanje vode in predlog konkretnih ukrepov

167

C 2.9 Spodbujanje biotske raznovrstnosti in obvladovanje tveganj zaradi suše – naložba 4: Prilagajanje vodnih, negozdnih in gozdnih ekosistemov podnebnim spremembam

cilj

Izvajanje predlaganih izbranih ukrepov za zadrževanje vode

173

C 3.1 Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – naložba 2: Digitalna oprema za šole

mejnik

Število naprav IT, kupljenih za šolski sklad mobilnih digitalnih naprav za prikrajšane učence

181

C 3.2 Prilagoditev šolskih programov – reforma 2: Podpora šolam z omejenimi možnostmi

cilj

Število podprtih šol v slabšem položaju

182

C 3.2 Prilagoditev šolskih programov – reforma 2: Podpora šolam z omejenimi možnostmi

mejnik

Predlog novega sistema financiranja šol glede na socialno-ekonomsko prikrajšanost

185

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – reforma 1: Razvoj politik trga dela

mejnik

Začetek veljavnosti spremenjenega zakona o zaposlovanju za povečanje učinkovitosti zavodov za zaposlovanje in boljše ciljno usmerjanje najbolj ranljivih skupin

187

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 1: Razvoj politik trga dela

cilj

Število ljudi, ki so bili prekvalificirani in izpopolnjeni na področju digitalnih znanj in spretnosti ter znanj in spretnosti, potrebnih za industrijo 4.0

188

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – reforma 1: Razvoj politik trga dela

cilj

Število regionalnih centrov za usposabljanje, ustanovljenih za spodbujanje industrije 4.0

189

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 2: Povečanje zmogljivosti predšolskih ustanov

cilj

Število prenovljenih obstoječih predšolskih ustanov

190

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 2: Povečanje zmogljivosti predšolskih ustanov

cilj

Število novih predšolskih ustanov

191

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 2: Povečanje zmogljivosti predšolskih ustanov

cilj

Število novih mest v predšolskih ustanovah

195

C 3.3 Posodobitev služb za zaposlovanje in razvoj trga dela – naložba 3: Razvoj in posodobitev infrastrukture socialnega varstva

cilj

T2: Število zgrajenih ali obnovljenih stanovanjskih objektov v skupnosti

201

C 4.2 Novi instrumenti navideznega lastniškega kapitala Češko-Moravske banke za jamstva in razvoj (ČMZRB) kot nacionalne razvojne banke za spodbujanje podjetništva in razvoja – naložba 1: Razvoj nove vrste instrumentov navideznega lastniškega kapitala, ki podpirajo podjetništvo

cilj

Naložbe v skupni znesek 32 400 000 EUR v instrumente navideznega lastniškega kapitala, ki podpirajo trajnostne projekte MSP

215

C 4.4 Izboljšanje učinkovitosti javne uprave – reforma 1: Povečati učinkovitost, usmerjenost k strankam in uporabo načel odločanja na podlagi dokazov v javni upravi

mejnik

Dopolnitev podatkovne zbirke z ustreznimi podatki o postopkih, uspešnosti in kadrovskih zmogljivostih v javni upravi s strani ministrstva za notranje zadeve

216

C 4.4 Izboljšanje učinkovitosti javne uprave – reforma 1: Povečati učinkovitost, usmerjenost k strankam in uporabo načel odločanja na podlagi dokazov v javni upravi

cilj

Zaključek usposabljanja, ki ga je akreditiralo ministrstvo za notranje zadeve, o pristopih, usmerjenih k strankam, za osebje osrednjih, regionalnih ali lokalnih organov

217

C 4.5 Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja – reforma 1: Status umetnika

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o statusu umetnika

219

C 4.5 Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja – naložba 1: Razvoj regionalnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

cilj

Odprtje novih regionalnih kulturnih in ustvarjalnih centrov za javnost

221

C 4.5 Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja – naložba 2: Digitalizacija kulturnega in ustvarjalnega sektorja

cilj

Število zaključenih projektov digitalizacije kulturnih vsebin

222

C 4.5 Razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja – naložba 3: Ustvarjalni boni

cilj

Število ustvarjalnih bonov, dodeljenih MSP

225

C 5.1 Odlične raziskave in razvoj v zdravstvenem sektorju – naložba 1: Javne raziskave in vzorčenje; Razvojna podpora za prednostna področja medicinskih ved in povezanih družboslovnih ved

cilj

Potrjevanje vsaj štirih nacionalnih raziskovalnih in raziskovalnih projektov; razvojni konzorciji in njihova vključitev v češki raziskovalni in vzorčni sistem; razvojni sistem kot nacionalni raziskovalni organi

233

C 6.1 Večja odpornost zdravstvenega sistema – naložba 1: Ustanovitev intenzivnega centra za simulacijo zdravil in optimizacija izobraževalnega sistema

mejnik

Začetek delovanja centra za intenzivno simulacijo zdravil

235

C 6.1 Večja odpornost zdravstvenega sistema – naložba 3: Vzpostavitev centra za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino

mejnik

Center za kardiovaskularno in transplantacijsko medicino v celoti deluje

243

C 6.2 Nacionalni načrt za krepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – naložba 3: Ustanovitev in razvoj Centra za onkološko preventivo in infrastrukturo za inovativno in podporno oskrbo na Marsarykovem onkološkem inštitutu

mejnik

Center za preprečevanje raka na Marsarykovem onkološkem inštitutu

244

C 6.2 Nacionalni načrt za krepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – naložba 3: Ustanovitev in razvoj Centra za preprečevanje raka in infrastrukture za inovativno in podporno oskrbo na Marsarykovem onkološkem inštitutu

mejnik

Razširitev zmogljivosti za inovativno in podporno oskrbo na Marsarykovem onkološkem inštitutu

 

 

znesek obroka

2 162 611 952 EUR

1.9.Deveti obrok (nepovratna podpora):

 

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

10

C 1.1 Digitalne storitve za državljane in podjetja – naložba 1: Digitalne storitve za končne uporabnike

cilj

Dokončanje projektov s seznama, zaradi česar se je povečalo število izpolnjenih obrazcev, ki jih fizične in pravne osebe pošljejo državnim organom na digitalni način (prek portalov ali digitalnih poštnih predalov)

39

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – naložba 1: Vzpostavitev visoko zmogljivih povezav 

cilj

Dokončanje naslovnih točk, povezanih z zelo visokozmogljivim omrežjem (VHCN)

44

C 1.3 Visoko zmogljiva digitalna omrežja – naložba 3: Podpora razvoju mobilne infrastrukture 5G na podeželskih, naložbah intenzivnih belih območjih 

cilj

Dokončanje baznih postaj za signale 5G

104

C 2.2 Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 1: Izboljšanje energijske učinkovitosti državnih stavb

cilj

Zmanjšanje porabe energije

107

C 2.2 Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti sistema javne osvetlitve

cilj

Zmanjšanje porabe energije

109

C 2.2 Zmanjšanje porabe energije v javnem sektorju – naložba 3: Izboljšanje energijske učinkovitosti javnih stavb

cilj

Zmanjšanje porabe energije

112

C 2.3 Prehod na vire čistejše energije – naložba 1: Razvoj novih virov fotovoltaične energije

cilj

Povečanje inštalirane zmogljivosti virov FVE

114

C 2.3 Prehod na vire čistejše energije – naložba 2: Posodobitev distribucije toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

cilj

Prihranki primarne energije zaradi posodobitve distribucije toplote

122

C 2.4 Čista mobilnost – naložba 6: Pomoč za nakup vozil (baterijski trolejbusi in nizkopodni tramvaji) za javni prevoz v mestu Praga

cilj

Število vozil (baterijski trolejbusi in nizkopodni tramvaji) za javni prevoz v mestu Praga

171

C 3.1 Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – naložba 1: Izvajanje revidiranega učnega načrta ter digitalnih znanj in spretnosti učiteljev

cilj

Število šol, ki so prejele podporo za oblikovanje novih učnih načrtov IT (digitalna znanja učiteljev in usmerjanje)

175

C 3.1 Inovacije v izobraževanju v okviru digitalizacije – naložba 2: Digitalna oprema za šole

cilj

Število šol, podprtih pri svetovanju in mentorstvu v zvezi z opremo IT in notranjimi informacijskimi sistemi

177

C 3.2 Prilagoditev šolskih programov – reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela

cilj

Število novih akreditiranih študijskih programov

178

C 3.2 Prilagoditev šolskih programov – reforma 1: Preoblikovanje univerz za prilagoditev novim oblikam učenja in spreminjajočim se potrebam trga dela

cilj

Število novih tečajev preusposabljanja in izpopolnjevanja

206

C 4.3 Protikorupcijske reforme – reforma 4: Ureditev lobiranja

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o lobiranju

227

C 5.2 Podpora raziskavam in razvoju v podjetjih ter uvajanje inovacij v poslovno prakso – naložba 1: Podpiranje uvajanja inovacij v poslovno prakso

cilj

Uvajanje inovacij v zvezi s proizvodi, postopki ali organizacijskimi inovacijami

22

C 1.2 Digitalni sistemi javne uprave – naložba 2:
Razvoj osnovnih registrov in zmogljivosti za e-upravo

mejnik

Zagotavljanje storitev računalništva v oblaku javnim organom

180

C 3.2 Prilagoditev šolskih programov – naložba 1: Razvoj izbranih ključnih akademskih spomeniških območij

cilj

Število kvadratnih metrov novega univerzitetnega območja

238

C 6.2 Nacionalni načrt za krepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – reforma 2: Podpora in izboljšanje kakovosti preventivnih programov presejalnih pregledov

cilj

Povečanje pokritosti ciljne populacije s presejalnim programom za odkrivanje raka debelega črevesa in danke

239

C 6.2 Nacionalni načrt za krepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – reforma 2: Podpora in izboljšanje kakovosti preventivnih programov presejalnih pregledov

cilj

Število udeležencev v novem programu zgodnjega odkrivanja raka na pljučih

241

C 6.2 Nacionalni načrt za krepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – naložba 1: Gradnja in ustanovitev češkega onkološkega inštituta

mejnik

Začetek delovanja češkega onkološkega inštituta

242

C 6.2 Nacionalni načrt za krepitev onkološkega preprečevanja in oskrbe – naložba 2: Razvoj visoko specializirane onkološke in hematoonkološke oskrbe

cilj

Število podprtih ustanov, ki zagotavljajo onkološko in hematoonološko oskrbo

znesek obroka

605 531 346 EUR

ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Češke potekata v skladu z naslednjimi ureditvami:

Češka vlada je 17. maja 2021 sprejela resolucijo vlade št. 467, da bi določila natančno opredeljene naloge, pristojnosti in pooblastila. S to resolucijo so bili odobreni načrt za okrevanje in odpornost, statut, poslovnik in etični kodeks za upravni svet nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, naloge in pristojnosti organov, vključenih v izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, ter ministrstvo za industrijo in trgovino imenovano za usklajevalni organ, Ministrstvo za finance pa za revizijski organ za načrt za okrevanje in odpornost.

Svet za upravljanje nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost je najvišji odločevalski in odobritveni organ, odgovoren za splošno usklajevanje in spremljanje načrta za okrevanje in odpornost. Zahtevke za plačilo mora odobriti ta svet. Ministrstvo za industrijo in trgovino je kot osrednji usklajevalni organ za načrt za okrevanje in odpornost ter njegovo izvajanje pristojno za usklajevanje, spremljanje in poročanje o načrtu za okrevanje in odpornost ter je glavna kontaktna točka za Komisijo. Ta organ je odgovoren tudi za pripravo zahtevkov za plačilo in izjav o upravljanju. Usklajuje poročanje o mejnikih in ciljnih vrednostih, ustreznih kazalnikih, pa tudi kvalitativnih finančnih informacijah in drugih podatkih, na primer o končnih prejemnikih. Kodiranje podatkov poteka v decentraliziranih informacijskih sistemih v vseh sistemih na ravni lastnikov sestavnih delov, ki morajo zahtevane podatke sporočati ministrstvu za industrijo in trgovino. Ministrstvo za industrijo in trgovino je po nedavni reviziji drugih programov EU prejelo revizijsko mnenje s pridržkom, ker niso vzpostavljeni učinkoviti ukrepi za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje primerov nasprotij interesov. V načrt se vključijo namenski mejniki za zagotovitev, da bodo te pomanjkljivosti odpravljene pred prvim zahtevkom za plačilo.

2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Da se Komisiji zagotovi popoln dostop do zadevnih osnovnih podatkov, ima Češka vzpostavljene naslednje ureditve:

Ministrstvo za industrijo in trgovino je kot osrednji usklajevalni organ za načrt za okrevanje in odpornost Češke ter njegovo izvajanje odgovorno za splošno usklajevanje in spremljanje načrta. Zlasti deluje kot usklajevalni organ za spremljanje napredka pri mejnikih in ciljnih vrednostih, kjer je to primerno, za izvajanje upravljalnih preverjanj ter za zagotavljanje poročanja in zahtevkov za plačila. Usklajuje poročanje o mejnikih in ciljnih vrednostih, ustreznih kazalnikih, pa tudi kvalitativnih finančnih informacijah in drugih podatkih, na primer o končnih prejemnikih. Kodiranje podatkov poteka v decentraliziranih sistemih pri različnih lastnikih sestavnih delov, ki morajo zahtevane podatke sporočati koordinacijskemu organu.

V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Češka po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Češka zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do zadevnih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.

(1)  Ukrep zlasti zahteva, da gospodarski subjekti, ki izvajajo gradbena dela, zagotovijo, da se vsaj 70 % (po teži) nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov (razen naravno prisotnega materiala iz kategorije 17 05 04 na Evropskem seznamu odpadkov, določenem z Odločbo 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o določitvi seznama odpadkov v skladu s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o določitvi seznama nevarnih odpadkov v skladu s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (notificirano pod dokumentarno številko C(2000) 1147)), nastalih na gradbišču, pripravi za ponovno uporabo, recikliranje in drugo materialno predelavo, vključno s postopki zasipanja z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki ter protokolom EU o ravnanju z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov..
(2)

Sprejeto v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2020/1307 o skupnem naboru orodij za znižanje stroškov postavitve zelo visokozmogljivih omrežij ter zagotavljanje pravočasnega in naložbam prijaznega dostopa do radiofrekvenčnega spektra 5G za spodbujanje povezljivosti in podporo okrevanju gospodarstva po krizi zaradi COVID-19 v Uniji.

(3) COM(2021) 205 final
(4) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).
(5)      Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(6)      Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(7)      Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(8) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.
(9)

 V skladu s členom 12 Direktive 2008/98/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/851.

(10) V skladu z Direktivo 1999/31/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/850.
(11)

 Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C58/01).

(12)

Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti razloge, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(13)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(14)  Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(15) https://ec.europa.eu/health/sites/default/files/non_communicable_diseases/docs/eu_cancer-plan_sl.pdf